potrjevanje skladnosti in oznaka ce za gradbene proizvode

POTRJEVANJE SKLADNOSTI
IN OZNAKA CE ZA
GRADBENE PROIZVODE
Jaπ ÆnidariË

POTRJEVANJE SKLADNOSTI
IN OZNAKA CE ZA
GRADBENE PROIZVODE
V skladu z direktivo EU
in zakonom o gradbenih proizvodih
Jaπ ÆnidariË
Ljubljana, oktober 2003
Zalo∫nik: Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo; urednik: Andrej Gu∏tin, CAMBIO d.o.o.;
elektronski prelom: CAMBIO d.o.o., Ljubljana; naslovnica: Bojan Kambi≠, CAMBIO d.o.o.

KAZALO
PREDGOVOR ……………………………………………………………………………………… V
1 UVOD …………………………………………………………………………………………… VI
2 POLITI»NI IN PRAVNI VIDIKI EVROPSKE ZAKONODAJE S
PODRO»JA PROIZVODOV ……………………………………………………………… 1
2.1 Skupni evropski trg …………………………………………………………………………… 1
2.2 Novi pristop …………………………………………………………………………………… 1
2.3 Globalni pristop ……………………………………………………………………………… 3
2.4 Druge direktive evropskega pravnega reda, ki zadevajo tudi gradbene proizvode ……… 3
3 DIREKTIVA O GRADBENIH PROIZVODIH ……………………………………… 4
3.1 Sploπno ………………………………………………………………………………………… 4
3.1.1 IzhodiπËa in namen Direktive ………………………………………………………… 4
3.1.2 Gradbeni proizvodi ……………………………………………………………………… 4
3.1.3 Posebnosti CPD glede na druge direktive √novega pristopa« ……………………… 5
3.1.4 Dodatne smernice Komisije za izvajanje CPD ……………………………………… 5
3.1.5 Dolænosti in pravice dræav Ëlanic pri izvajanju CPD ………………………………… 6
3.1.6 Vsebina CPD …………………………………………………………………………… 7
3.1.7 Partnerji pri izvajanju CPD …………………………………………………………… 7
3.2 Bistvene zahteve za gradbene objekte ……………………………………………………… 8
3.3 Razlagalni dokumenti ………………………………………………………………………… 9
3.3.1 Sploπno …………………………………………………………………………………… 9
3.3.2 Ravni in razredi obnaπanja proizvodov ……………………………………………… 9
3.3.2.1 Definicije
3.3.2.2 Vrednostni prag
3.3.2.3 Razredi obnaπanja proizvodov
3.4 Harmonizirane tehniËne specifikacije ………………………………………………………… 11
3.4.1 Sploπno ………………………………………………………………………………… 11
3.4.2 Harmonizirani evropski standardi (hEN) …………………………………………… 12
3.4.3 Neharmonizirani - prostovoljni EN …………………………………………………… 14
3.4.4 Evropska tehniËna soglasja (ETA) …………………………………………………… 14
3.4.4.1 Sploπno o tehniËnih soglasjih
3.4.4.2 Podeljevanje evropskih tehniËnih soglasij
3.4.3 EN Eurokodi …………………………………………………………………………… 15
3.5 Potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov ………………………………………………… 16
3.5.1 Sistemi ………………………………………………………………………………… 16
3.5.2 Metode vrednotenja skladnosti (vsi sistemi) ……………………………………… 17
3.5.2.1 ZaËetni preskus proizvoda
3.5.2.2 Notranja kontrola proizvodnje
3.5.2.3 TehniËna dokumentacija - tehniËna mapa
3.5.3 Metode za kontrolo vrednotenja skladnosti ………………………………………… 21
3.5.3.1 Sploπno
3.5.3.2 ZaËetna preveritev obrata in sistema za notranjo kontrolo
proizvodnje (sistemi 1+, 1, 2+ in 2)
3.5.3.3 Stalni nadzor skladnosti (sistemi 1+, 1 in 2+)
3.5.3.4 Zunanji kontrolni preskusi (sistem 1+)
3.6 Organi, vkljuËeni v potrjevanje skladnosti ………………………………………………… 22
3.6.1 Naloge organov ………………………………………………………………………… 22
3.6.2 Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati organi …………………………………………… 23
3.6.2.1 Zahteve in merila
3.6.2.2 Organizacijska struktura organov
III

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Kazalo
3.6.3 Dokaz usposobljenosti organov ……………………………………………………… 23
3.6.4 Priglaπeni (notificirani) organi ………………………………………………………… 23
3.6.5 (Pod)pogodbeni organi ………………………………………………………………… 24
3.6.6 Koordinacija priglaπenih organov …………………………………………………… 24
3.7 Dokazila o skladnosti ………………………………………………………………………… 24
3.7.1 Izjava o skladnosti proizvoda ………………………………………………………… 24
3.7.2 Certifikati ……………………………………………………………………………… 25
3.7.3 Postopek certificiranja ………………………………………………………………… 26
3.8 Oznaka skladnosti CE ……………………………………………………………………… 26
3.9 Prostovoljno certificiranje proizvodov in prostovoljni znaki ……………………………… 27
3.10 Træni nadzor …………………………………………………………………………………… 28
4 ZAKON O GRADBENIH PROIZVODIH …………………………………………… 29
4.1 Sploπno ………………………………………………………………………………………… 29
4.2 TehniËne specifikacije ………………………………………………………………………… 29
4.2.1 Slovenski standardi …………………………………………………………………… 29
4.2.2 TehniËna soglasja ……………………………………………………………………… 30
4.3 Potrjevanje skladnosti ……………………………………………………………………… 30
4.3.1 Proizvodi za katere veljajo harmonizirane TS ……………………………………… 30
4.3.2 Proizvodi za katere veljajo slovenske TS …………………………………………… 31
5 OPERATIVNE FAZE POSTOPKOV CERTIFICIRANJA GRADBENIH
PROIZVODOV IN KONTROLE PROIZVODNJE ……………………………… 32
5.1 Obravnava zahtevka za certificiranje ……………………………………………………… 32
5.1.1 Informativni pogovor ………………………………………………………………… 32
5.1.2 Zahtevek za certificiranje proizvoda ………………………………………………… 32
5.1.3 Pregled sprejete dokumentacije proizvajalca ……………………………………… 32
5.1.4 Program certificiranja (certifikacijska shema) ……………………………………… 33
5.1.5 Potrditev naroËila za certificiranje …………………………………………………… 33
5.2 ZaËetna preveritev obrata in sistema za notranjo kontrolo proizvodnje ………………… 33
5.3 ZaËetni preskus proizvoda (sistema 1+ in 1) ……………………………………………… 33
5.3.1 Sploπno ………………………………………………………………………………… 33
5.3.2 VzorËenje in sprejem vzorcev za preskuse ………………………………………… 33
5.4 Ukrepi v primeru neskladnosti ……………………………………………………………… 34
5.4.1 Neskladnost ZPP ……………………………………………………………………… 34
5.4.2 Neskladnosti pri zaËetni preveritvi …………………………………………………… 34
5.5 Izdaja certifikata ……………………………………………………………………………… 34
5.5.1 Zbirno poroËilo o kontroli vrednotenja skladnosti ………………………………… 34
5.5.2 OdloËitev in sklep o izdaji ali zavrnitvi certifikata ………………………………… 35
5.5.3 Sklenitev pogodbe o dovoljenju za uporabo certifikata in/ali
oznake CE oziroma prostovoljnega znaka ………………………………………… 35
5.5.4 IzroËitev certifikata …………………………………………………………………… 35
5.6 Stalni nadzor skladnosti proizvoda …………………………………………………………… 35
5.6.1 Redni kontrolni pregledi ……………………………………………………………… 35
5.6.2 Izredni kontrolni pregled ……………………………………………………………… 35
5.6.3 Zunanji kontrolni preskusi (samo pri sistemu 1+) ………………………………… 35
5.6.4 Ocenitev in odobritev notranje kontrole proizvodnje (pri sistemih 1+, 1 in 2+) … 36
5.7 Sankcije v primeru neskladnosti …………………………………………………………… 36
5.8 Pritoæbe vloænika ……………………………………………………………………………… 36
6 POMEN IZRAZOV IN OZNAK ………………………………………………………… 37
6.1 Izrazi …………………………………………………………………………………………… 37
6.2 Oznake ………………………………………………………………………………………… 38
7 VIRI ………………………………………………………………………………………………… 40
PRILOGE …………………………………………………………………………………………… 41
IV

PREDGOVOR
Ta publikacija dopolnjuje vsebino knjige dr. Saπe Preπerna: Notranji trg evropske unije in oznaka
CE z obravnavo Direktive EU o gradbenih proizvodih. Direktiva o gradbenih proizvodih namreË velja
za posebno direktivo √novega pristopa«, ker v nekaterih naËelih, kakor tudi v izvedbenih postopkih
odstopa od direktiv za druge industrijske proizvode.
Pripravo publikacije sta narekovali tudi dejstvi, da v RS æe velja Zakon o gradbenih proizvodih, s katerim
je bil opravljen obvezni prenos Direktive o gradbenih proizvodih v slovensko zakonodajo in
da hitro naraπËa πtevilo sprejetih harmoniziranih evropskih standardov za gradbene proizvode, ki
smo jih dolæni upoπtevati tudi v RS. Za te proizvode mora proizvajalec namreË izpeljati postopke za
potrditev skladnosti in nanje namestiti oznako CE.
Publikacija med drugim govori o nevarnostih in tveganjih, ki jih prodajalcem in kupcem gradbenih
proizvodov prinaπa skupni trg. Slovenski proizvajalci bodo v ostri konkurenci na evropskem trgu gotovo
naleteli na sicer nedovoljene ovire pri dajanju svojih proizvodov na skupni trg. Slovenski uporabniki
oziroma kupci proizvodov, danih na skupni (tudi slovenski) trg, pa bodo pogosto pod pritiski
dobaviteljev, ker jim bodo hoteli prodati proizvode, ki po deklariranih lastnostih ne bodo ustrezali
vsem zahtevam za uporabo v objektu, za katerega so namenjeni. Oboji bodo ovire in teæave laæje
premagovali z dobrim poznavanjem evropskega pravnega reda s podroËja gradbenih proizvodov in
graditve, ki temelji na Direktivi o gradbenih proizvodih.
Gospe Adriani »egec in gospodu Joæetu KoËarju, podsekretarjema v sektorju za harmonizacijo in
implementacijo tehniËne zakonodaje na podroËju notranjega trga v Ministrstvu za gospodarstvo se
iskreno zahvaljujem za utemeljene pripombe in koristne predloge.
Zahvaljujem se tudi gospodu Miranu Pirnatu, vodji certifikacijske sluæbe Zavoda za gradbeniπtvo za
skrbno branje osnutkov publikacije, zlasti pa za posredovane izkuπnje o operativnem izvajanju postopkov
certificiranja.
Prijatelju prof. Joæetu Stabeju pa sem hvaleæen za opravljeni jezikovni pregled besedila.
Jaπ ÆnidariË
V

1 UVOD
Direktiva o gradbenih proizvodih /Construction Product Directive - CPD (V besedilu je uporabljena
mednarodno uveljavljena okrajπava te direktive)/ je temeljni akt evropskega pravnega reda za podroËje
graditeljstva. Avtonomno in uspeπno delovanje na skupnem trgu bo zahtevalo temeljito poznavanje
CPD in vseh dodatnih smernic, razlag in navodil za njeno uporabo, ki jih je Komisija EU izdala
od objave CPD leta 1989 do danes, da bi zagotovila potrebno operativnost te direktive. Dodatni
dokumenti pravno sicer niso obvezujoËi, njihova uporaba se uradno le √zelo priporoËa«, vendar brez
njih CPD praktiËno ni mogoËe izvajati. Komisija takπne dokumente izdaja po lastni presoji ali kot
odgovor na vpraπanja dræav Ëlanic in evropskih strokovnih zdruæenj s podroËja gradbeniπtva, zlasti
pa se odziva na probleme v zvezi s potrjevanjem skladnosti, na katere opozarja Koordinacija priglaπenih
organov za potrjevanje skladnosti, ki deluje v okviru Komisije. To dokazuje, da je CPD æiv
dokument, ki se πe stalno dograjuje. Razvoju CPD mora slediti tudi izvajanje veljavnega Zakona o
gradbenih proizvodih (ZGPro), s katerim je bil izvrπen obvezni prenos CPD v slovensko zakonodajo.
V RS πe ni uteËene poti za posredovanje dodatnih smernic in navodil Komisije vsem, ki so jim namenjena.
Zlasti za proizvajalce, ki imajo namen svoje proizvode prodajati na skupnem trgu in za
uporabnike, ki imajo opravka z dobavitelji iz dræav EEA, je poznavanje teh dokumentov zelo pomembno.
S to publikacijo æelimo vsem, ki se pripravljajo trgovati na skupnem trgu, dati o CPD dovolj
πiroko in popolno informacijo, ki je zasnovana na najpomembnejπih doloËbah direktive in dopolnjena
z do sedaj objavljenimi smernicami in drugimi navodili Komisije za njeno uporabo.
Proizvajalcem, ki nameravajo svoje proizvode dajati na skupni trg, so namenjena zlasti poglavja, ki
obravnavajo osnovni pogoj za dajanje gradbenih porizvodov na skupni trg, namreË, da se sme proizvod
dati na skupni trg, Ëe nosi oznako CE, ki ga je proizvajalec namestitil na podlagi potrjene skladnosti
z zahtevami harmonizirane tehniËne specifikacije za ta proizvod.
Ta pogoj vsebuje tri zahteve, ki morajo biti po vrsti izpolnjene:
● obstajati mora harmonizirana tehniËna specifikacija, ki doloËa zahteve za proizvod (glej poglavje
3.4),
● skladnost proizvoda z zahtevami harmonizirane tehniËne specifikacije mora biti potrjena po
pedpisanem postopku (glej poglavja 3.5 do 3.7),
● proizvajalec mora na proizvod namestiti oznako CE (glej poglavje 3.8).
Publikacija je namenjena vsem udeleæencem v procesu graditve objektov, ki morajo pri svojem delu
upoπtevati zahteve evropske in na njej sloneËe, slovenske tehniËne zakonodaje za podroËje gradbenih
proizvodov. To so zlasti:
● projektanti gradbenih objektov pri opredeljevanju zahtev za uporabo gradbenih proizvodov v
objektih (stavbah in inæenirskih objektih),
● uporabniki gradbenih proizvodov pri doloËanju zahtev za gradbene proizvode ob njihovem naroËanju,
pri preverjanju skladnosti s temi zahtevami ob prevzemanju proizvodov in pri preverjanju
uporabnosti,
● proizvajalci gradbenih proizvodov pri pripravi in izdelavi proizvodov, pri kontroli proizvodnje in
izvajanju drugih nalog v zvezi s potrjevanjem skladnosti njihovega proizvoda,
● organi za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov pri izvajanju nalog tretje stranke v zvezi
s potrjevanjem skladnosti proizvodov,
● organizacije za standardizacijo pri prevzemanju evropskih standardov in pripravi nacionalnih
predgovorov ali morebitnih nacionalnih navodil za uporabo standardov,
● gradbeni inπpektorat pri izvajanju trænega nadzora,
● upravni organi pri izdajanju nacionalnih predpisov o pogojih za uporabo gradbenih proizvodov
za zaπËito sploπne varnosti, pri koordiniranju delovanja infrastrukture za potrjevanje skladnosti
in pri organiziranju trænega nadzora.
Za uspeπno delo na posameznem podroËju bo potrebno znanje o CPD poglobiti in se podrobno seznaniti
tudi z dodatnimi zahtevami, navodili in razlagami Komisije za to podroËje. Ker je potrebno pri
VI

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Uvod
komuniciranju na skupnem trgu dosledno uporabljati izrazoslovje CPD, je za najpomembnejπe
pojme v besedilu v kurzivi dodan ustrezen angleπki izraz in uveljavljena skrajπana oznaka.
Publikacija je razdeljena na naslednje vsebinske sklope:
● zakonodaja EU za industrijske proizvode, s poudarkom na naËelih novega in globalnega pristopa,
ki so upoπtevana tudi v Direktivi o gradbenih proizvodih (poglavje 2);
● direktiva o gradbenih proizvodih, ki je v publikaciji najbolj poudarjena, ker se na njeni podlagi
kreira in odvija politika EU v zvezi z gradbenimi proizvodi in je zato pomembna tudi za izvajanje
slovenskega Zakona o gradbenih proizvodih (poglavje 3);
● zakon o gradbenih proizvodih, ki je formalna zakonska podlaga v RS za dajanje gradbenih proizvodov
v promet (poglavje 4);
● operativni postopki pri potrjevanju skladnosti za pridobitev pravice do oznake CE, ki je namenjen
zlasti proizvajalcem in certifikacijskim organom (poglavje 5).
VII

2 POLITI»NI IN PRAVNI VIDIKI
EVROPSKE ZAKONODAJE S
PODRO»JA PROIZVODOV
2.1 SKUPNI EVROPSKI TRG
Eden glavnih ciljev Evropske unije je ustvariti skupni ali notranji trg na celotnem evropskem gospodarskem
prostoru (EEA), ki obsega dræave Ëlanice EU in EFTA. Ta cilj je bil postavljen leta 1957 v
t.i. rimski pogodbi ob ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Na skupnem trgu je treba
omogoËiti prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala in zato odstraniti ovire, ki ga prepreËujejo.
Pomembna tehniËna ovira za delovanje skupnega trga industrijskih proizvodov so razliËni nacionalni
tehniËni predpisi, ki doloËajo zahteve za posamezne proizvode in/ali postopek njihove izdelave, kakor
tudi razliËni nacionalni predpisi o obveznem potrjevanju skladnosti.
Za odpravo ovir v blagovnem prometu med dræavami Ëlanicami sta bila tedaj predvidena dva naËina:
1. medsebojno priznavanje: dræave Ëlanice sprejmejo na svoje trge vse proizvode, izdelane v drugi dræavi
Ëlanici po tam veljavnih tehniËnih predpisih, Ëe to ni v nasprotju z lastnimi predpisi o sploπni
varnosti, zaπËiti æivljenja in zdravja ljudi in æivali in varovanju kulturnih spomenikov;
2. harmonizacija: dræave Ëlanice sprejmejo za doloËen proizvod enoten tehniËni predpis; to je lahko
obstojeËi predpis ene od dræav Ëlanic, ki ga druge dræave Ëlanice ocenijo za ustreznega in mu nato
prilagodijo svoje nacionalne predpise, ali pa skupaj na novo izdelajo enoten predpis; tako poenotene
tehniËne predpise bi odobravale institucije EGS.
Ta dva naËina, ki pomenita √stari pristop« za odpravo tehniËnih ovir, nista prinesla rezultatov, ki bi
zagotavljali hitro doseganje postavljenih ciljev. Medsebojno priznavanje so obiËajno prepreËevali
veljavni nacionalni predpisi in razliËna strokovna raven certifikacijskih organov v dræavah Ëlanicah.
Pri harmonizaciji pa so se politiËne institucije Skupnosti vpletale v popolnoma tehniËne zadeve in
prevzemale delo strokovnih organizacij za standardizacijo, kar je bilo nekoristno in neuËinkovito.
Kot neustrezna se je pokazala tudi praksa, da so posamezne direktive √starega pristopa« vsebovale
preveË podrobne tehniËne specifikacije za proizvode ali druæine proizvodov.
Svet in Komisija EU uporabljata za implementacijo rimske pogodbe naslednje pravne akte:
● zakone, ki jih mora vsaka dræava Ëlanica neposredno prevzeti kot nacionalni zakon;
● direktive, ki doloËajo politiËne cilje EU na doloËenem podroËju in so jih dræave Ëlanice dolæne
v predpisanem Ëasu in na naËin, ki ga same izberejo, uveljaviti skozi nacionalno zakonodajo;
● odloËbe, ki veljajo za tiste dræave Ëlanice ali pravne osebe, na katere so naslovljene, naËin uveljavitve
pa je prepuπËen dræavi Ëlanici;
● priporoËila in mnenja, ki niso obvezujoËa in jih dræave Ëlanice upoπtevajo v nacionalni zakonodaji.
2.2 NOVI PRISTOP
Da bi hitreje premagali ovire za prost pretok blaga, je Svet EGS leta 1985 sprejel Resolucijo o novem
pristopu pri tehniËni harmonizaciji in standardih, objavljeno v t.i. √modri knjigi«, s katero je uvedel
nova, proænejπa naËela harmonizacije tehniËnih zahtev za industrijske proizvode, in sicer:
● harmonizacija se omeji na bistvene zahteve, ki jim morajo ustrezati proizvodi, namenjeni skupnemu
trgu, da bi zanje veljale ugodnosti prostega pretoka znotraj Skupnosti;
● tehniËne specifikacije za proizvode, ki ustrezajo bistvenim zahtevam iz direktiv, se doloËajo v
harmoniziranih standardih;
● uporaba harmoniziranih in drugih standardov ostaja prostovoljna; proizvajalec sme bistvene
zahteve izpolniti tudi na podlagi drugih tehniËnih specifikacij;
1

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Politi≠ni in pravni vidiki evropske zakonodaje...
● za proizvode, izdelane v skladu s harmoniziranimi standardi, velja domneva o skladnosti z ustreznimi
bistvenimi zahtevami.
Novi pristop sloni na naslednjih izhodiπËih in elementih, ki morajo biti na ustrezen naËin vkljuËeni
tudi v besedilo vsake direktive √novega pristopa«:
Dajanje na trg (v promet) - S tem dejanjem proizvajalca postane proizvod proti plaËilu ali brezplaËno
prviË dosegljiv na skupnem (notranjem) trgu Evropske skupnosti. Proizvodi, ki sicer ustrezajo zahtevam
direktiv, se smejo dati na skupni trg samo tedaj, ko ne ogroæajo varnosti oseb, domaËih æivali ali
premoæenja, Ëe so tudi pravilno nameπËeni (instalirani) in vzdræevani in Ëe se uporabljajo za predvideni
namen.
Proizvajalec, ki ima namen dati kakπen proizvod na skupni trg, je oseba s sedeæem v EU ali izven nje,
ki prevzame polno odgovornost za skladnost proizvoda z doloËbami Direktive in tudi odπkodninsko
odgovornost za vse posledice, povezane z neskladnim proizvodom. Odgovoren je tudi za potrditev
skladnosti proizvoda in za izvajanje notranje kontrole proizvodnje.
Prost pretok - Dræave Ëlanice na svojem ozemlju ne smejo prepreËevati, da na njen trg prihajajo proizvodi,
za katere je po predvidenem postopku potrjeno, da ustrezajo bistvenim zahtevam, predpisanim
v direktivah o zbliæevanju zakonov, predpisov in administrativnih ukrepov dræav Ëlanic v zvezi s
temi proizvodi.
Bistvene zahteve - Harmonizacija tehniËne regulative za proizvode se omejuje na bistvene zahteve za
varnost in na πe nekatere zadeve sploπnega pomena. Skladnost z bistvenimi zahtevami je pogoj za
dajanje proizvoda na skupni trg. Zahteve je treba oblikovati jasno in natanËno, da je moæno tudi
neposredno ugotavljati skladnost proizvoda z bistvenimi zahtevami.
Harmonizirani standardi - Zahteve za zasnovo (projektiranje) in izdelavo proizvodov, ki morajo biti
skladni z bistvenimi zahtevami, se predpiπejo v harmoniziranih standardih. Izdelavo harmoniziranih
standardov naroËi Komisija z mandatom, naslovljenim priznano usposobljenim organizacijam za izdajo
standardov CEN in CENELEC. V posebnih primerih lahko harmoniziran standard pripravi
tudi druga usposobljena organizacija, ki pa mora pripravljeni standard pred sprejetjem predloæiti v
soglasje CEN oziroma CENELEC.
Harmonizirani standardi niso obvezni in ohranjajo status prostovoljnih standardov. Proizvajalec ima
namreË vedno pravico, da za dokaz skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive uporabi tudi drug
postopek, kar pa je gotovo manj enostavno.
Potrjevanje skladnosti proizvodov - Za potrjevanje skladnosti proizvoda z zahtevami direktive so v
resoluciji predvidene naslednje metode:
● certifikat in znak skladnosti tretje stranke,
● rezultati preskusov, ki jih je opravila tretja stranka,
● izjava o skladnosti proizvajalca,
● drugi naËini, predvideni v direktivah.
Najustreznejπa metoda se doloËi in obdela v ustrezni direktivi.
Priglaπeni organi - Nacionalne organe, pooblaπËene za izdajanje certifikatov in za izvajanje preskusov
s strani tretje stranke, morajo dræave Ëlanice priglasiti Komisiji in drugim dræavam Ëlanicam. Ti organi
morajo svoje naloge opravljati v skladu z mednarodno priznano prakso, zlasti v skladu z vodili ISO.
Domneva o skladnosti - Domneva o skladnosti proizvoda z zahtevami ustrezne direktive velja, Ëe je
bilo po predpisanem postopku potrjeno, da je proizvod skladen z ustreznim(i) evropskim(i) harmoniziranim(i)
standardom(i) CEN ali CENELEC, katerega(ih) referenËni podatki so objavljeni v
uradnem listu EU /Official Journal of European Communities - OJEC/; v prehodnem obdobju se
smejo upoπtevati tudi nacionalni standardi, o katerih Komisija sodi, da na ustrezen naËin obravnavajo
bistvene zahteve in pogoje dajanja na trg.
2

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Politi≠ni in pravni vidiki evropske zakonodaje...
Oznaka CE - »e je domneva o skladnosti potrjena po postopku, predpisanem v direktivi, ima proizvajalec
pravico in tudi obvezo namestiti na proizvod oznako CE po naËelih globalnega pristopa (tË. 2.3)
in v skladu z doloËili ustrezne harmonizirane tehniËne specifikacije za proizvod.
ZaπËitna klavzula - Dræava Ëlanica je dolæna prepreËiti oziroma prepovedati, da bi na trg prihajali
proizvodi, ki bi lahko ogrozili varnost oseb, domaËih æivali ali premoæenja, tudi Ëe je njihova skladnost
potrjena na enega od predvidenih naËinov. O tem mora obvestiti Komisijo in navesti vzroke neustreznosti.
Vzroki so lahko neskladnost z zahtevami direktive oziroma standarda, nepravilna uporaba
standarda ali pomanjkljivosti v standardu. »e Komisija ugotovi upraviËenost ukrepa dræave Ëlanice,
obvesti o tem ostale dræave Ëlanice.
2.3 GLOBALNI PRISTOP
Postopki ugotavljanja in potrjevanja skladnosti proizvodov z bistvenimi zahtevami iz direktiv √novega
pristopa« so objavljeni v OdloËbi Sveta 93/465/EEC o globalnem pristopu za ocenjevanje skladnosti,
ki vsebuje:
● module od A do H o postopkih ugotavljanja skladnosti v fazah zasnove (projektiranja) in izdelave
proizvoda;
● pravila o enotnem oznaËevanju proizvodov z oznako CE, ki potrjuje domnevo, da je proizvod
skladen z bistvenimi zahtevami ustrezne direktive √novega pristopa«, potem ko so bili izpeljani
predpisani postopki za ugotavljanje skladnosti.
Proizvodi, ki nosijo oznako CE se smejo neovirano dati na skupni trg. Oznako CE namesti proizvajalec
ali njegov zastopnik v EU. Drugih znakov skladnosti na proizvodih, ki bi lahko kakorkoli zavajali
kupce, naj dræave Ëlanice ne bi predpisovale. Dovoljeni pa so znaki z drugaËno funkcijo, na primer
prostovoljni znaki kakovosti, ki potrjujejo dodano vrednost proizvoda, ali tovarniπki zaπËitni znaki,
vendar ti ne smejo zmanjπati vidnosti in pomena nameπËene oznake CE.
2.4 DRUGE DIREKTIVE EVROPSKEGA PRAVNEGA REDA, KI ZADEVAJO TUDI
GRADBENE PROIZVODE
Upoπtevati je treba zlasti navedene doloËbe iz naslednjih direktiv.
Direktiva o odgovornosti za proizvode (85/374/ECC)
Proizvajalec je materialno odgovoren za πkodo, povzroËeno osebam ali lastnini, ki bi nastala zaradi
napake njegovega proizvoda. V smislu te direktive pomeni napaka nezadostno varnost proizvoda, ne
pa tudi njegovo neustreznost za nameravano uporabo. Proizvajalec je odgovoren za napake te vrste,
Ëeprav dokaæe, da je bil proizvod izdelan v skladu s harmoniziranimi standardi in preskuπen.
Informacijska direktiva (98/34/EEC)
Dræave Ëlanice in njihove organizacije za standardizacijo so dolæne dovolj zgodaj obvestiti Komisijo,
da nameravajo izdati nove nacionalne tehniËne standarde in predpise. Komisija nato odloËi, ali je to
v skladu s Pogodbo in ali ne postavlja novih tehniËnih ovir pri trgovanju.
Direktive o javnih naroËilih
V ta sklop sodijo 3 direktive:
● Direktiva o usklajevanju postopkov oddajanja javnih storitev (92/50/EEC),
● Direktiva o usklajevanju postopkov oddajanja javnih dobav (93/36/EEC),
● Direktiva o usklajevanju postopkov oddajanja javnih del (93/37/EEC).
S tehniËnega vidika je v teh direktivah pomembna zahteva, da je pri opisu storitev, dobav in javnih
del, ki se nameravajo oddati, treba uporabljati evropske standarde in evropska tehniËna soglasja, pripravljena
na podlagi doloËil CPD; Ëe teh ni ali so nezadostna, pa se smejo uporabiti tudi drugi tehniËni
dokumenti.
3

3 DIREKTIVA O GRADBENIH PROIZVODIH
3.1 SPLO©NO
3.1.1 IzhodiπËa in namen Direktive
√Direktiva Sveta evropske skupnosti z dne 21. decembra 1988 o zbliæevanju zakonov, predpisov in
administrativnih ukrepov dræav Ëlanic, ki se nanaπajo na gradbene proizvode - 89/106/EGS≈ /Council
Directive of 21 December 1988 on the approximation of laws, regulations and administrative provisions
of the Member States relating to construction products - 89/106/EEC/ je direktiva √novega pristopa«,
ki pa odstopa od nekaterih naËel, navedenih v tË. 2.2.
CPD doloËa bistvene zahteve za objekte (ne za proizvode!), naËine harmonizacije tehniËnih specifikacij
za gradbene proizvode in postopke, ki pripeljejo do domneve o primernosti (ustreznosti) gradbenega
proizvoda za predvideno uporabo v objektih. S tem ureja dajanje na skupni trg tistih gradbenih
proizvodov, katerih znaËilnosti in lastnosti so povezane z izpolnjevanjem bistvenih zahtev za objekte.
Filozofija CPD je opredeljena v njenem 2. Ëlenu, ki zahteva:
√Dræave Ëlanice morajo zagotoviti, da bodo na trg dani proizvodi primerni (ustrezni) za predvideno
(nameravano) uporabo /fit for the intended use/, kar pomeni, da morajo imeti takπne znaËilnosti, da
bo objekt, v katerega se nameravajo vgraditi, postaviti ali napeljati, ustrezal bistvenim zahtevam, Ëe
je pravilno projektiran in zgrajen.«
Z bistvenimi zahtevami je napravljena potrebna povezava med zahtevami za gradbene proizvode in
za gradbene objekte, v katere se ti proizvodi vgrajujejo, namreË: gradbeni proizvodi morajo biti primerni
za predvideno uporabo, objekti pa morajo biti pravilno projektirani in zgrajeni.
Pravila za projektiranje in izvajanje gradbenih objektov, veljavna v dræavah Ëlanicah, na sploπno omogoËajo
pravilno projektiranje in gradnjo objektov in tudi dokazovanje skladnosti z bistvenimi zahtevami
CPD. Komisija pa je vseeno ocenila, da je potrebno uskladiti metode dokazovanja skladnosti
objektov z najpomembnejπima bistvenima zahtevama, ki zadevata statiËno varnost (mehansko
odpornost in stabilnost) konstrukcij ter varnost objektov pri poæaru. Zato je naroËila CEN pripravo
EN Eurokodov, ki naj vsebujejo z dræavami Ëlanicami usklajena (harmonizirana) pravila za projektiranje
konstrukcij (glej tË. 3.4.5).
Zagotovitev skladnosti objekta z drugimi bistvenimi zahtevami ostaja v pristojnosti dræav Ëlanic in
njihovih nacionalnih predpisov. Enako velja tudi za predpise za gradnjo objektov oziroma izvajanje
posameznih vrst gradbenih del. V izkljuËni pristojnosti Komisije pa je harmonizacija predpisov
oziroma tehniËnih specifikacij za gradbene proizvode v skladu s CPD.
Pri nekaterih gradbenih proizvodih je treba poleg CPD upoπtevati tudi druge direktive √novega pristopa«
(na primer direktivo za nizko napetostno opremo /LVD/ pri raznih odpiralnih mehanizmih vrat).
3.1.2 Gradbeni proizvodi
Sploπno
Gradbeni proizvodi so tisti, ki so izdelani in namenjeni za trajno vgraditev v gradbeni objekt. Trajna
vgraditev pomeni, da bi odstranitev proizvoda iz objekta zmanjπala zanesljivost tega objekta, samo
odstranjevanje proizvoda iz objekta pa bi pomenilo gradbeni poseg.
Gradbeni proizvodi so:
● gradbeni materiali ali njihove sestavine, katerih znaËilnosti in lastnosti se doloËajo s preskusi
(na primer: cement, beton, jeklo za armiranje in prednapenjanje, izolacijski in ognjeodporni
materiali);
● gradbeni elementi (komponente), katerih znaËilnosti in lastnosti (na primer nosilnost) se dolo-
Ëajo tudi z metodami za dimenzioniranje konstrukcij;
● instalacije in napeljave v stavbah;
● nekateri postavljeni objekti (na primer: montaæne hiπe, garaæe).
4

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Sestavljeni proizvodi (sklopi)
Posebna in pogosta vrsta gradbenih proizvodov so sestavljeni proizvodi ali sklopi /kits/. Ti so sestavljeni
iz najmanj dveh loËenih delov (komponent), ki jih je treba pri vgrajevanju v objekt najprej sestaviti
in so πele nato primerni za trajno vgraditev (na primer: razliËni veËkomponentni materiali, sistemi
sidranja ali prednapenjanja, notranje predelne stene, alarmne naprave i.dr.). ©tevilo komponent
je lahko stalno ali pa se spreminja, glede na namen uporabe. ZnaËilnost sestavljenega proizvoda je,
da se vse potrebne komponente, iz katerih je treba proizvod sestaviti, dajo na trg v √paketu«, ki ga
kupec lahko nabavi na enem mestu z eno komercialno transakcijo. Proizvajalec sestavljenega proizvoda
lahko vse potrebne komponente izdela sam ali pa vse ali le nekatere nabavi pri drugem proizvajalcu.
Poreklo nabavljenih komponent je lahko razliËno: lahko nosijo oznako CE ali pa so proizvedene
na podlagi poljubne tehniËne specifikacije, kar je treba ustrezno upoπtevati pri kontroli proizvodnje
sestavljenega proizvoda (tË. 3.5.2.2).
Vrsta proizvoda
Proizvodi v smislu CPD so lahko razliËnih vrst /product type/, posamezna vrsta pa je obiËajno namenjena
razliËni uporabi v objektu. V istem harmoniziranem EN je lahko zajeta le ena vrsta proizvoda
ali pa veË vrst ali vse moæne vrste. RazliËne vrste nekega proizvoda dobimo:
● z modifikacijo osnovne sestavine proizvoda, na primer pri cementih, kemijskih dodatkih za
beton, lesnih ploπËah i.sl.;
● zaradi razliËnih znaËilnosti oziroma lastnosti proizvoda, ki so lahko izraæene z deklariranimi
vrednostmi ali razredi oziroma kategorijami, kot so na primer: trdnostni razredi cementa, jekla
ali betona, kategorije agregata, stopnje odpornosti proti agresivnim vplivom i.sl.
3.1.3 Posebnosti CPD glede na druge direktive √novega pristopa«
CPD se od drugih direktiv √novega pristopa« razlikuje zlasti v naslednjih posebnostih:
● bistvene zahteve se ne nanaπajo na gradbene proizvode, ampak na objekte, v katere se nameravajo
proizvodi trajno vgraditi;
● pogoji za dajanje na trg veljajo tudi za gradbene proizvode, ki so bili narejeni za lastno uporabo,
kjer ni priπlo do prehoda na drugo osebo; med takπne proizvode πtejejo na primer tisti, ki
jih na gradbiπËu izdela izvajalec del;
● skladnost proizvoda se ne ocenjuje neposredno glede na bistvene zahteve, ampak glede na tehniËne
znaËilnosti proizvoda, ki morajo omogoËiti izpolnitev bistvenih zahtev;
● kot posebna oblika tehniËne specifikacije je vpeljano tehniËno soglasje, ki je zlasti primerno za
inovativne in sestavljene proizvode; za koordinacijo izdajanja tehniËnih soglasij je bila ustanovljena
Evropska organizacija za tehniËna soglasja (EOTA) (tË. 3.4.4.2);
● moduli za ocenjevanje skladnosti, objavljeni v OdloËbi Sveta evropske skupnosti 90/683, za
gradbene proizvode niso primerni in se zato pri gradbenih proizvodih ne uporabljajo; CPD
uvaja sisteme potrjevanja skladnosti za razliËne ravni zahtevnosti glede na pomen proizvoda
pri izpolnitvi bistvenih zahtev za objekte, tudi sisteme brez vkljuËitve tretje stranke (tË. 3.5.1);
postopek potrjevanja skladnosti posameznega proizvoda doloËi Komisija v mandatu, naslovljenem
CEN za izdelavo hEN (tË. 3.4.2) ali EOTA za izdelavo ETAG (tË. 3.4.4.2);
● prehodno obdobje se ne nanaπa na direktivo, ampak na posamezno harmonizirano tehniËno
specifikacijo (glej tË. 3.4.2 - Faze in roki...).
Posebnost CPD je tudi v tem, da ureja veliko πtevilo (veË sto) gradbenih proizvodov od zelo preprostih
materialov do sestavljenih proizvodov oziroma sklopov, napeljav in celotnih objektov, ki se po
potrebi zdruæujejo v druæine proizvodov. Zato je morala Komisija izdati ustrezno veliko πtevilo mandatov,
iz nekaterih dræav Ëlanic pa je priglaπeno razmeroma veliko πtevilo organov za potrjevanje
skladnosti s podroËja CPD.
3.1.4 Dodatne smernice Komisije za izvajanje CPD
CPD je πe vedno direktiva v razvoju, zato so bile in so πe potrebne dodatne razlage in pojasnila k zahtevam,
opisanim v posameznih poglavjih oziroma Ëlenih CPD, ter podrobnejπa navodila in smernice
za izvedbo predpisanih postopkov. Pri tem velja naËelo, da se v CPD zapisane in uveljavljene zahteve
ne spreminjajo ali razveljavljajo.
5

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Smernice, staliπËa, mnenja in razlage izdaja Komisija po uskladitvi v Stalnem odboru za gradbeniπtvo
(tË. 3.1.7). Ti dokumenti Komisije ne pomenijo pravne razlage CPD in niso pravno obvezujo-
Ëi, vendar je njihovo upoπtevanje √zelo priporoËljivo« in neizogibno. Z njihovo objavo Komisija zagotavlja
predvsem enotno razumevanje in hitrejπo implementacijo CPD v dræavah Ëlanicah.
Najpomembnejπi je niz spodaj navedenih smernic /Guidance paper - GP/, v katerih so objavljena
dokonËna staliπËa in usmeritve Komisije v zvezi z doloËeno problematiko izvajanja CPD. Strokovne
sluæbe Komisije so do sedaj izdale smernice z naslednjimi naslovi:
GP A Imenovanje priglaπenih (notificiranih) organov na podroËju CPD
GP B Opredelitev notranje kontrole proizvodnje v tehniËnih specifikacijah za gradbene proizvode
GP C Obravnavanje sestavljenih proizvodov v CPD
GP D Oznaka CE po CPD
GP E Kakovostne ravni in razredi v CPD
GP F Trajnost in CPD
GP G Evropski klasifikacijski sistem za odziv gradbenih proizvodov na ogenj
GP H Harmoniziran pristop glede πkodljivih snovi v CPD
GP I Uporaba Ëlena 4(4) CPD
GP J Ukrepi v prehodnem obdobju v okviru CPD
GP K Sistemi potrjevanja skladnosti in vloga ter naloge priglaπenih organov na podroËju CPD
GP L Uporaba Eurokodov.
3.1.5 Dolænosti in pravice dræav Ëlanic pri izvajanju CPD
Dolænosti dræav Ëlanic na podroËju CPD so zlasti:
● uveljaviti bistvene zahteve v nacionalnih zakonih in predpisih;
● poskrbeti, da veljavni nacionalni predpisi, ki se uporabljajo za projektiranje in izvajanje objektov,
zagotavljajo skladnost objektov z ustreznimi bistvenimi zahtevami;
● na svojem ozemlju omogoËati prost pretok, neovirano dajanje na trg in uporabo proizvodov, ki
ustrezajo doloËilom CPD;
● zagotoviti, da javni organi ali javna podjetja ne uveljavljajo pravil in pogojev, ki bi ovirali uporabo
proizvodov, Ëe ti ustrezajo predvidenemu namenu.
Dræave Ëlanice ne smejo ovirati uporabe le tistih na trg danih proizvodov, ki izpolnjujejo doloËila
CPD. To pa pomeni, da morajo ustrezati tudi predvideni uporabi v objektu v katerega se vgrajujejo
(tË. 3.1.1). »eprav doloËen proizvod nosi oznako CE, ni nujno primeren za isti namen uporabe po celi
Evropi. Oznaka CE in spremna informacija lahko pomenita ustreznost za doloËeno uporabo v dolo-
Ëeni dræavi Ëlanici.
Ustreznost proizvoda za doloËen namen v objektu se sme v dræavah Ëlanicah presojati glede na:
● zahteve veljavnih nacionalnih predpisov za projektiranje in gradnjo posameznih vrst objektov
(konstrukcij), ki obiËajno doloËajo pogoje za uporabnost gradbenih proizvodov, ki se v te objekte
vgrajujejo,
● zahteve projekta oziroma pogodbenih dokumentov (razpisnih pogojev), ki toËno predpisujejo
pogoje za uporabo posameznih proizvodov v objektu, upoπtevajoË viπje ravni zaπËite, klimatske
razmere ob objektu in druge agresivne vplive, ki jim bodo objekt oziroma njegovi deli izpostavljeni
med uporabo.
Dræave Ëlanice imajo zato pravico uveljavljati æe obstojeËe in izdajati nove predpise o pogojih za uporabo
proizvodov v objektih in predpise, na podlagi katerih se pri ocenjevanju uporabnosti proizvodov
upoπtevajo razlike zaradi geografskih in klimatskih razmer, razliËnih æivljenjskih navad ter razliËne
ravni zaπËite v smislu 3 (2). Ëlena CPD. Dræave Ëlanice pa ne smejo s predpisi pod nobenim pogojem
posegati v sisteme potrjevanja skladnosti.
Harmonizacija na tem podroËju skoraj ni mogoËa in za sedaj ni predvidena.
Deklarirani namen uporabe nekaterih proizvodov je vËasih zelo πirok. Zato se primernost proizvodov
za dejanske pogoje uporabe ne presoja le po njenem opisu v izjavi o skladnosti (tË.3.7.1) in/ali
spremni informaciji v oznaki CE (tË. 3.8), ampak tudi po deklariranih vrednostih posameznih zna-
Ëilnosti proizvoda, ki so navedene na teh dveh mestih. Na primer √agregat za betone« je za pripravo
betonov visoke trdnosti ali betonov za ceste primeren le, Ëe njegove deklarirane lastnosti ustrezajo
6

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
vrednostnim ravnem, ki so zahtevane v projektu objekta oziroma v nacionalnih tehniËnih predpisih
ali uveljavljenih tehniËnih specifikacijah za te posebne vrste betonov.
3.1.6 Vsebina CPD
CPD sestavljajo naslednja glavna poglavja:
Preambula, v kateri so razloæeni cilji in razlogi za izdajo CPD;
I. PodroËje uporabe, v katerem so opredeljena naËela √novega pristopa«, gradbeni proizvodi,
bistvene zahteve, razlagalni dokumenti in tehniËne specifikacije;
II. Harmonizirani standardi;
III. Evropsko tehniËno soglasje;
IV. Razlagalni dokumenti;
V. Potrjevanje skladnosti;
VI. Posebni postopki;
VII. Priznani organi;
VII. Stalni odbor za gradbeniπtvo;
IX. ZaπËitna klavzula;
X. KonËna doloËila.
Glavni strukturni elementi CPD na poti od bistvenih zahtev do oznake CE ter domneve o uporabnosti
proizvoda so:
● bistvene zahteve za gradbene objekte,
● razlagalni dokumenti,
● harmonizirane tehniËne specifikacije,
● potrjevanje skladnosti,
● oznaka CE.
Bistvene zahteve, razlagalni dokumenti in harmonizirane tehniËne specifikacije omogoËajo harmonizacijo
tehniËne regulative, kar je pomembno za odpravo tehniËnih ovir za prost pretok blaga. Postopki
potrjevanja skladnosti, vkljuËno z zahtevami za certifikacijske organe, in oznaka CE pa zagotavljajo
ustreznost gradbenih proizvodov, ki pridejo na trg EEA.
3.1.7 Partnerji pri izvajanju CPD
Glavni partnerji pri izvajanju CPD so:
● Komisija EU /European Commission - EC/ in njene sluæbe; za podroËje CPD je v Komisiji pristojen
Direktorat G: Skladnost in standardizacija - Novi pristop in industrije pod novim pristopom,
najbolj neposredno pa njegova 5. enota: Gradbeniπtvo;
● dræave Ëlanice /Member States - M/) in stalni odbor za gradbeniπtvo /Standing Committee for
Construction - SCC/, ki ga sestavljajo predstavniki dræav Ëlanic in Komisije; v skladu z 19. Ëlenom
CPD je SCC pristojen za obravnavanje katerekoli problematike v zvezi z implementacijo
in praktiËno uporabo CPD ter za predlaganje odloËitev Komisiji;
● sestavljalci tehniËnih specifikacij CEN (tË. 3.4.2) in EOTA (tË. 3.4.4.2);
● priglaπeni organi /Notified bodies - NB/ (tË. 3.6.4).
Na sliki 1 je prikazana vloga udeleæenih partnerjev pri izvajanju CPD in razmejitev javne in privatne
odgovornosti za potek posameznih aktivnosti, ki omogoËijo proizvodu dostop na træiπËe. Pri delitvi
odgovornosti je specifiËen poloæaj priglaπenega organa. Ta je javna oziroma privatna pravna oseba
ali pa fiziËna oseba, ki pa deluje v javnem interesu, ker jo je imenoval dræavni organ.
V Prilogi 1 pa je z diagramom organizacije izvajanja CPD prikazan potek aktivnosti, ki omogoËijo
dajanje gradbenih proizvodov na skupni trg in odgovorni partner za izvedbo posamezne aktivnosti
(EC, MS, CEN ali EOTA).
7

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Slika 1. Partnerji pri izvajanju CPD.
3.2 BISTVENE ZAHTEVE ZA GRADBENE OBJEKTE
Bistvene zahteve /essential requirements - ER/ se nanaπajo na statiËno in poæarno varnost ter na funkcionalno
obnaπanje gradbenih objektov. Navedene in kratko opisane so v Dodatku I CPD, podrobno
obdelane in konkretizirane pa so v razlagalnih dokumentih (tË. 3.3).
Bistvene zahteve upoπtevajo predvidljive zunanje vplive na objekte. Objekti morajo, glede na predvideno
uporabo proizvoda v objektu, izpolnjevati eno ali veË bistvenih zahtev med celotno ekonomsko
upraviËeno æivljenjsko dobo. Zato je treba pri vseh bistvenih zahtevah na ustrezen naËin obravnavati
tudi pogoje za trajnost objektov in morebitne nevarnosti za objekte zaradi πkodljivih snovi v proizvodu.
Bistvene zahteve za gradbene objekte so:
1. Mehanska odpornost in stabilnost
Obteæbe, ki bi lahko delovale na objekt, ne smejo povzroËiti:
● poruπitve objekta ali njegovega dela,
● nedopustno velikih deformacij,
● poπkodb na objektu ali napeljavah zaradi deformacij nosilne konstrukcije,
● poπkodb zaradi dogodkov izjemnih razseænosti.
2. Varnost pri poæaru
Varnost v primeru poæara je zagotovljena, Ëe:
● se nosilnost konstrukcije doloËen Ëas trajanja poæara ne zmanjπa,
● so nastanek in πirjenje ognja in dima znotraj objekta omejeni,
● je omejeno πirjenje ognja na sosednje objekte,
● ljudje objekt lahko zapustijo ali jih je moæno drugaËe reπiti,
● je upoπtevana varnost reπevalcev.
3. Higiena, zdravje in okolje
Higienske razmere in zdravje ljudi v objektu in okolici ne smejo biti ogroæeni zaradi:
● oddajanja strupenega plina,
● nevarnih delcev ali plinov v zraku,
● nevarnega æarËenja,
● onesnaæenja ali zastrupitve vode ali zraka,
● napak pri odstranjevanju odpadnih vod, dima ter Ëvrstih ali tekoËih odpadkov,
● vlage na delih objekta ali na povrπinah znotraj objekta.
4. Varnost pri uporabi (delno zajema tudi nevarne snovi)
Objekt pri uporabi in delovanju ne sme povzroËati nesprejemljivega tveganja za nesreËe, kot so na
primer zdrs, padec, trËenje, opekline, udarec elektriËnega toka, poπkodbe zaradi eksplozije.
5. ZaπËita pred hrupom
Hrup, ki ga zaznavajo ljudje v objektu ali v njegovi bliæini, mora biti v mejah, ki ne ogroæajo njihovega
zdravja in omogoËajo zadovoljive razmere za spanje, poËitek in delo.
8

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
6. VarËevanje z energijo in ohranjanje toplote
Objekt in naprave za ogrevanje, hlajenje in prezraËevanje morajo biti projektirani in zgrajeni tako, da
je koliËina potrebne energije nizka, in so upoπtevani klimatske razmere in potrebe ljudi v objektu.
3.3 RAZLAGALNI DOKUMENTI
3.3.1 Sploπno
Razlagalni dokumenti /Interpretative documents - ID/ so objavljeni v Uradnem listu EU OJ πtev. C
N62-1995 in obsegajo veË kot 160 strani. Z njimi je ustvarjena potrebna povezava med bistvenimi
zahtevami za objekte, doloËenimi v CPD, in znaËilnostmi proizvodov, ki morajo biti predpisani v
tehniËnih specifikacijah za te proizvode. Razlagalni dokumenti so namenjeni:
● Komisiji pri sestavljanju mandatov za pripravo harmoniziranih standardov in smernic za evropska
tehniËna soglasja,
● sestavljalcem tehniËnih specifikacij in
● dræavnim (javnim) organom dræav Ëlanic pri dokazovanju, da veljavni nacionalni predpisi, ki se
uporabljajo za projektiranje in izvajanje objektov, zagotavljajo skladnost objektov z bistvenimi
zahtevami.
Vsi razlagalni dokumenti imajo enotno strukturo in naslednja glavna poglavja:
1. Sploπno: namen in obseg uporabe, pomen sploπnih izrazov;
2. Razlaga bistvene zahteve in pomen specifiËnih izrazov;
3. Osnove za preverjanje izpolnitve bistvene zahteve
● z raËunsko analizo oziroma
● s preskuπanjem;
4. TehniËne specifikacije in smernice za tehniËna soglasja:
● doloËila, ki zadevajo objekte,
● doloËila, ki zadevajo proizvode (vkljuËujejo tudi razrede, Ëe so predvideni);
5. Æivljenjska doba, trajnost;
6. Dodatki - Ëe so potrebni.
Dodatek v ID Mehanska trdnost in stabilnost, na primer vsebuje obπiren seznam proizvodov oziroma
druæin proizvodov, predvidenih za nosilne dele objektov, ter njihovih znaËilnosti in lastnosti, ki so
pomembne za izpolnitev te bistvene zahteve.
3.3.2 Ravni in razredi obnaπanja proizvodov
3.3.2.1 Definicije
Raven obnaπanja proizvoda /performance level/ je kvantitativni izraz obnaπanja proizvoda pri doloËenem
zunanjem vplivu, ki mu je proizvod izpostavljen med uporabo objekta. Obnaπanje proizvoda
se opisuje z lastnostmi, ki so pomembne za njegovo uporabo v objektih in s katerimi se odziva na
zunanje vplive. V spremni informaciji oznake CE (tË. 5.8.1) se za predpisane lastnosti proizvoda
najveËkrat navajata deklarirana raven obnaπanja, ki je bila dokazana z zaËetnim preskusom proizvoda
(tË. 3.5.2.1), ali pa vrednostni prag, ki pomeni komaj sprejemljivo raven obnaπanja.
Razred obnaπanja proizvoda /performance class/ je opredeljen z obmoËjem med dvema zaporednima
ravnema obnaπanja. Razred se lahko nanaπa na proizvod v celoti ali na njegove posamezne znaËilnosti
ali na kombinacijo znaËilnosti.
3.3.2.2 Vrednostni prag
Vrednostni prag se predpiπe v tehniËni specifikaciji, Ëe je potrebno:
● doloËiti najniæjo vrednost doloËene znaËilnosti proizvoda, izpod katere bi bil gradbeni proizvod
popolnoma neprimeren za predvideno uporabo ali pa sploh ne more πteti za gradbeni proizvod
(n.pr. betonski zidni blok z zelo nizko tlaËno trdnostjo),
● prepreËiti proizvajalcem uporabo oznake CE pri neprimernih ali celo nevarnih proizvodih z
zelo nizkimi deklariranimi znaËilnostmi.
9

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Za doloËanje vrednostnega praga so odgovorni sestavljalci tehniËnih specifikacij. Pri tem je treba
paziti, da ne pride do diskriminacije æe legalno vpeljanih proizvodov na evropskem trgu. Zato naj ne
bi bil noben na novo predpisan vrednostni prag neke lastnosti stroæji od najniæjega oziroma najviπjega
æe uveljavljenega praga v vsaj eni dræavi Ëlanici.
3.3.2.3 Razredi obnaπanja proizvodov
Obvezni razredi
Razlike zaradi geografskih in klimatskih razmer, razliËnih æivljenjskih navad ter razliËne ravni zaπËite,
omenjene v 3 (2). Ëlenu CPD (tË. 3.1.5), se upoπtevajo z obveznimi razredi, v katere se razvrstijo
relevantne znaËilnosti proizvoda, povezane z bistvenimi zahtevami. Razredi se doloËijo v ustreznem
razlagalnem dokumentu ali pa jih Komisija posebej doloËi. Obvezne razrede je treba sprejeti v nacionalne
predpise in jim prilagoditi nacionalne zahteve za uporabo proizvoda, upoπtevajoË pri tem
uveljavljeno raven zaπËite v posameznih dræavah Ëlanicah.
Ta Ëas so le v ID 2 uvedeni obvezni razredi poæarne odpornosti in odziva na ogenj (glej primera).
Primer: Razredi poæarne odpornosti (ID 2, tË. 4.3.1.3)
Osnovna merila za oznaËitev poæarne odpornosti so:
R nosilnost (samo pri nosilnih elementih)
E celovitost (integriteta)
I izolativnost.
Razredi poæarne odpornosti so opredeljeni s trajanjem poæara v minutah, v katerem so izpolnjena
vsa osnovna merila v zahtevani kombinaciji. Pri tem se trajanje poæara ugotavlja iz podatkov standardne
krivulje temperatura/Ëas.
Za nosilne elemente se upoπtevajo naslednje kombinacije meril:
REI - Ëas: trajanje poæara, v katerem so izpolnjena vsa tri osnovna merila - za nosilnost, celost in
izolativnost,
RE - Ëas: trajanje poæara, v katerem sta izpolnjeni merili za nosilnost in celovitost,
R - Ëas: trajanje poæara, v katerem je izpolnjeno samo merilo za nosilnost.
Za nenosilne elemente sta moæni le kombinaciji:
EI - Ëas: trajanje poæara, v katerem sta izpolnjeni merili za celost in izolativnost,
E - Ëas: trajanje poæara, v katerem je izpolnjeno merilo za celovitost.
V oznaki razreda je treba za najkrajπe trajanje poæara uporabljati naslednjo razvrstitev v minutah:
15, 20, 30, 45, 60, 90, 120, 180, 240, 360.
Oznaka razreda poæarne odpornosti nosilnega elementa je lahko na primer: R 120/RE 60/REI 30.
Poæarna situacija E razred Obnaπanje proizvoda
Ogenj v prostoru A Ne prispeva k poæaru (je negorljiv)
B Zelo omejeno prispeva k poæaru
Posamezen goreË predmet v prostoru C Omejeno prispeva k poæaru
D Sprejemljivo prispeva k poæaru
Majhen poæar na omejeni povrπini E Sprejemljiv odziv na ogenj
F Ni zahtev
Primer: Razredi odziva na ogenj (Odlo≠itev Komisije 94/611/EC - OJ L 241. 1994).
TehniËni razredi
Za razvrπËanje doloËenih znaËilnosti proizvodov se lahko uvedejo neobvezni tehniËni razredi, ki so
namenjeni zlasti laæjemu sporazumevanju med sestavljalci specifikacij, proizvajalci, kupci in uporabniki.
S tem je ohranjeno tradicionalno razvrπËanje proizvodov po znaËilnih lastnostih, poznano
iz mnogih nacionalnih standardov dræav Ëlanic. Za razvrstitev v tehniËne razrede se obiËajno odlo-
Ëijo pri pripravi evropskih standardov v ustreznem CEN TC (tË.3.4.2). Soglasje Komisije za to ni
potrebno, zadostuje obvestilo CEN o sprejeti odloËitvi. Razredi, ki se nanaπajo na harmonizirane
10

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
(mandatirane) znaËilnosti kakπnega proizvoda, pa so za proizvajalca obvezni. TehniËni razredi so na
primer razredi trdnosti cementa, jekla, betona itn. Pri agregatu so z enakim namenom predpisane
kategorije (na primer: zrnavosti, odpornosti proti obrabi idr.).
Razred nedoloËene znaËilnosti (lastnosti)
»e vsaj ena dræava Ëlanica doloËene zahteve (znaËilnosti, lastnosti), ki se nanaπa na posebno uporabo
proizvoda, ne predpisuje, sme proizvajalec dati ta proizvod na trg pod posebno oznako: znaËilnost
(lastnost) ni doloËena /No Performance Determined - NPD/ in ni dolæan za to lastnost deklarirati nobene
vrednosti. Primer: proizvajalci iz dræav Ëlanic juæne Evrope smejo proizvajati in s to oznako dajati
na trg celotne EEA betonske izdelke, ki niso obstojni na mraz in so zato primerni za uporabo le
v tistih dræavah, kjer ta lastnost zaradi toplega podnebja ni pomembna, v ostalih dræavah pa niso
uporabni.
»e je priËakovati, da bi proizvajalec oziroma dobavitelj kakπnega proizvoda za doloËeno lastnost
uporabil vrednostno oznako √lastnost ni doloËena« in to ne bi ustrezalo pogojem za uporabo proizvoda
v RS, se mora pristojni dræavni organ na to odzvati z ustreznim tehniËnim predpisom, ki bo
to lastnost izrecno zahteval. Sicer se lahko dobavitelj pritoæi zaradi ovirane uporabe proizvoda, zlasti
Ëe je dobava predmet javnega naroËila. Tak proizvajalec se namreË ne bo zadovoljil samo z neoviranim
dostopom svojega proizvoda na skupni trg, ampak bo zainteresiran, da se njegov proizvod v dræavah
Ëlanicah tudi neovirano uporablja.
Moænost, da proizvajalci uporabijo to vrednostno oznako, bi morali predvideti æe tehniËni odbori
SIST/TC, ko prevzemajo posamezne hEN, in nanje opozoriti pristojne dræavne organe, da lahko pravoËasno
ukrepajo z ustreznim predpisom.
3.4 HARMONIZIRANE TEHNI»NE SPECIFIKACIJE
3.4.1 Sploπno
V skladu s SIST EN 4502-tË. 2.4 je tehniËna specifikacija √dokument, ki predpisuje tehniËne zahteve,
ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev«.
V skladu s 4. Ëlenom CPD pa so tehniËne specifikacije (TS):
● harmonizirani evropski standardi (hEN), ki jih sprejemajo tehniËni odbori CEN (CEN TC) na
podlagi mandata (naroËila) Komisije in
● evropska tehniËna soglasja /European Technical Approval - ETA /, ki se podeljujejo po pravilih
EOTA /European Organisation for Technical Approvals/.
Harmoniziran evropski standard je standard, ki ga je na podlagi zahteve (mandata) Komisije pripravil
CEN in katerega namen je izpolnitev bistvenih zahtev direktive √novega pristopa«.
Evropsko tehniËno soglasje (ETA) je tehniËno soglasje (tË. 3.4.4.1), ki ga podeli pri Komisiji EU priglaπen
organ za izdajo tehniËnih soglasij iz katerekoli dræave Ëlanice EEA.
4. Ëlen CPD tudi doloËa, da gradbeni proizvod izpolnjuje zahteve CPD in je ustrezen za predvideno
uporabo v gradbenih objektih ter sme zato nositi oznako CE, Ëe je skladen z:
● ustreznim nacionalnim standardom, izdanim s prevzemom harmoniziranega evropskega standarda
(hEN), ali
● evropskim tehniËnim soglasjem (ETA) ali
● nacionalnimi tehniËnimi specifikacijami dræav Ëlanic EU, ki jih je odobrila Komisija, vendar
takπna harmonizirana tehniËna specifikacija za sedaj ne obstaja.
Zahteve v harmoniziranih tehniËnih specifikacijah (hTS) za proizvode /product technical specification/,
ki so usklajene med dræavami Ëlanicami, zagotavljajo izpolnitev bistvenih zahtev za objekte,
istoËasno pa ne ovirajo dajanja proizvoda na trg EEA. NaËelno doloËajo obnaπanje proizvoda v
uporabi /performance requirements/ in le izjemoma predpisujejo sestavine proizvoda, njihove deleæe
v proizvodu in postopke proizvodnje.
Katera izmed predvidenih hTS je za doloËen gradbeni proizvod najustreznejπa odloËi Komisija s
tem, ko podeli mandat za izdelavo hEN (tË. 3.4.2 Mandat...) ali pa za smernico ETAG (tË. 3.4.4.2).
11

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
3.4.2 Harmonizirani evropski standardi (hEN)
CEN
Evropske standarde (EN) pripravlja Evropski komite za standardizacijo /Comité Européen de normalisation
- CEN/, katerega Ëlanice so nacionalne organizacije za standardizacijo iz dræav EEA, ©vice in
»eπke. CEN je bil ustanovljen za pripravo √tradicionalnih« prostovoljnih evropskih standardov (EN)
za podroËje industrije (brez elektrotehnike, za katero skrbi CENELEC). Predloge EN pripravljajo
na podlagi dolgoroËnega plana tehniËni odbori (CEN TC), v katerih sodelujejo predstavniki zainteresiranih
Ëlanic CEN in kot opazovalci tudi predstavniki kandidatk za Ëlanstvo (tudi SIST). Pripravljeni
predlog standarda se sprejema z veËino ponderiranih glasov vseh Ëlanic CEN. Sprejeti standard
morajo Ëlanice CEN in kandidatke v svojih dræavah uveljaviti v predpisanih rokih.
Mandat za izdelavo hEN
Komisija je pripravo vseh potrebnih harmoniziranih EN za gradbene proizvode zaupala CEN, ker je
bil edini sposoben izpeljati obπirni program izdelave hEN, potreben za implementacijo CPD. Pripravo
vsakega hEN naroËi Komisija z mandatom, v katerem na podlagi razlagalnih dokumentov doloËi
osnovne zahteve za proizvod, ki jih je treba predpisati in obdelati v hEN ter postopek potrjevanja
skladnosti proizvoda z zahtevami hEN.
Zahteve hEN
V hEN je treba predpisati vse tiste znaËilnosti oziroma lastnosti proizvoda, ki so pomembne za izpolnitev
bistvenih zahtev za objekte in za predvideni namen uporabe proizvoda v objektih. Za vsako
predpisano znaËilnost je treba doloËiti tudi naËin (metodo) preverjanja in merila za oceno skladnosti.
ObiËajno se v ta namen uporabljajo harmonizirane preskusne metode, v doloËenih primerih pa
tudi drugi, zlasti raËunski postopki.
hEN lahko doloËa tudi druge znaËilnosti kakπnega proizvoda, ki za izpolnitev bistvenih zahtev niso
pomembne. Proizvod s preverjenimi dodatnimi lastnostmi je namreË na trgu zanimivejπi in s tem bolj
konkurenËen. »e te lastnosti niso doseæene, to ne vpliva na pravico proizvajalca do pridobitve oznake
CE in tudi ne onemogoËa dajanja takπnega proizvoda na trg EEA.
Drugi pomembni sklop zahtev se nanaπa na vrednotenje skladnosti proizvoda, ki doloËa postopke in
obseg zaËetnega preskusa proizvoda ter notranjo kontrolo proizvodnje (tË. 3.5.2).
Dodatek ZA
Vsak hEN mora imeti Dodatek ZA /Annex ZA/, po katerem se tudi razlikuje od neharmoniziranega
EN. V njegovem podpoglavju ZA.1 so tabelariËno povzete harmonizirane znaËilnosti proizvoda,
v podpoglavju ZA.2 je doloËen sistem potrjevanja skladnosti, v podpoglavju ZA.3 pa je predpisana
toËna oblika ter vsebina oznake CE. Med zahtevami, navedenimi v dodatku ZA.1, so lahko tudi
harmonizirane znaËilnosti proizvoda, ki se zahtevajo samo za doloËen namen njegove uporabe. V
Prilogi 1 je kot primer prikazana preglednica ZA.1a iz Dodatka ZA v EN 12620 Agregati za beton,
ki povzema bistvene znaËilnosti in pripadajoËe zahteve za agregat, namenjen za konstrukcijske betone.
Odnos dræav Ëlanic do zahtev hEN
Harmonizirani EN so za dræave Ëlanice EEA obvezni, zato ni dovoljeno spreminjanje ali zaostrovanje
harmoniziranih zahtev, povzetih v Dodatku ZA.1.
Sploπno veljavne dodatne ali stroæje zahteve zaradi posebnih geografskih in klimatskih pogojev in
razliËne ravni zaπËite v dræavi Ëlanici v smislu 3 (2). Ëlena CPD, lahko predpiπe pristojni dræavni organ
s tehniËnim predpisom (tË. 3.1.5). O izdaji takπnega predpisa mora dræava Ëlanica obvestiti Komisijo.
Dodatne ali stroæje zahteve, s katerimi proizvod pridobi dodano vrednost ali izpolni posebne zahteve
za predvideno uporabo v objektu, lahko uveljavita:
● proizvajalec na svojo pobudo, da postane njegov proizvod na ta naËin bolj konkurenËen,
● kupec (naroËnik) na podlagi pogodbe s proizvajalcem (dobaviteljem), Ëe mora proizvod ustrezati
posebnim pogojem uporabe in pod pogojem, da dobava proizvoda ni predmet javnega naroËila.
12

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Dodatne ali stroæje zahteve pa z niËimer ne vplivajo na pravico do oznake CE, ki jo proizvajalec
pridobi æe na podlagi potrjene skladnosti s harmoniziranimi zahtevami hEN.
»e so zahteve v hEN presploπno oblikovane ali so v njih predvidene opcije, sme pristojni dræavni
organ izdati navodilo za uporabo hEN oziroma uradno razlago ali staliπËe v zvezi s takπno zahtevo.
Na primer v EN 12620 Agregati za beton je prepuπËeno dræavam Ëlanicam, da na ustrezen naËin opredelijo
zahtevne in nezahtevne objekte, ker je od zahtevnosti objekta odvisna raven sistema za potrjevanje
skladnosti (2+ ali 4).
Faze in roki sprejemanja hEN
Posamezne faze sprejemanja hEN v CEN in pripadajoËi roki njihove uveljavitve v dræavah Ëlanicah
EEA (in dræavah kandidatkah) so predpisani v smernici GP J, ki obravnava t.i. prehodno obdobje
uveljavljanja hEN. Prehodno obdobje je namenjeno prevzemu in objavi hEN, vzpostavljanju potrebne
infrastrukture za certificiranje proizvoda v dræavah Ëlanicah in temu, da proizvajalci izpolnijo v
hEN predpisane zahteve. V prehodnem obdobju ima proizvajalec moænost in pravico dajati proizvod
v promet πe na podlagi obstojeËega nacionalnega standarda ali pa æe novega hEN, kar mu omogoËa
namestiti oznako CE, ali na oba naËina, Ëe je potrebno.
Slika 2. Faze in roki sprejemanja harmoniziranih EN.
Po konËanem obdobju koeksistence se smejo na skupni trg dati le proizvodi, ki izpolnjujejo vse zahteve
CPD. To pomeni, da se ne smejo veË proizvajati po nacionalnih tehniËnih specifikacijah. S tem
datumom preneha tudi veljavnost prej izdanih nacionalnih certifikatov. Vse to pa ni pomembno in
ne velja za dajanje proizvodov na trge izven EEA.
V postopku uveljavljanja hEN so pomembne zlasti naslednje faze in roki (slika 2):
● datum dostopnosti /date of availability - DAV/, ko po uspeπnem formalnem glasovanju v dræavah
Ëlanicah in ratifikaciji v ustreznem CEN TC upravni center CEN /Managing Center - MC/
pripravi in razpoπlje standard v treh uradnih jezikih,
● datum objave /date of announcement - DOA/ v dræavah Ëlanicah, 3 mesece po DAV,
● datum privzema /date of publication - DOP/ v dræavah Ëlanicah po nacionalnih pravilih, 6 mesecev
po DAV,
● datum moæne uporabe /date of application - Dapp/ z objavo referenËnih podatkov o hEN v
OJEC, praviloma 9 mesecev po DAV; od tega datuma teËe prehodno obdobje hkratne veljavnosti
(koeksistence) obstojeËega nacionalnega standarda in novega hEN, med katerim je uporaba
oznake CE moæna,
● datum razveljavitve /date of withdrawal - DOW/ nasprotujoËih nacionalnih standardov v roku,
ki je doloËen v objavi in v predgovoru k hEN, praviloma 1 leto po Dapp, s Ëimer se konËa tudi
obdobje koeksistence in postane uporaba oznake CE obvezna.
V primeru, da je uporaba kakπnega hEN vezana na uveljavitev t.i. √paketa« spremljajoËih standardov
(npr. za sestavine in preskusne metode proizvoda), je zaËetek prehodnega obdobja obiËajno
vezan na uveljavitev zadnjega hEN za doloËen proizvod v paketu.
13

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Vsebina hEN
Harmonizirani evropski standardi imajo naslednja stalna poglavja:
Predgovor, v katerem so med drugim opredeljeni status standarda, roki za njegov prevzem in umik
nasprotujoËih standardov,
1. PodroËje in obseg uporabe,
2. Normativne reference, definicije, simboli in klasifikacije,
3. Podroben opis proizvoda ali druæine proizvodov,
4. ZnaËilnosti in lastnosti proizvoda,
5. RaËunske in preskusne metode preverjanja predpisanih znaËilnosti,
6. Razredi in ravni predpisanih znaËilnosti, merila skladnosti,
7. Vrednotenje skladnosti,
8. Potrjevanje skladnosti,
9. Obvezni in informativni dodatki, Ëe so potrebni,
10. Dodatek ZA (samo pri harmoniziranih standardih)
ZA. 1 povzetek harmoniziranih znaËilnosti in lastnosti proizvoda,
ZA. 2 sistem potrjevanja skladnost,
ZA. 3 podrobnosti oznake CE.
3.4.3 Neharmonizirani - prostovoljni EN
Prostovoljni EN za proizvode se pripravljajo v skladu s programom dela CEN zlasti za tiste proizvode,
ki nimajo vpliva na bistvene zahteve za objekte, vsebujejo pa v CEN TC usklajene in izglasovane
zahteve. Njihov format (vsebina in oblika) se obiËajno ne razlikuje od tistega, ki je obvezen za harmonizirane
EN, seveda brez dodatka ZA. Prostovoljni EN postanejo v mednarodnem okolju obvezujo-
Ëi, Ëe se o tem dogovorijo Ëlanice CEN s posebnim upravnim ali zakonskim aktom ali pa partnerji iz
zainteresiranih dræav s pogodbo.
Izjemoma, Ëe v CEN in v Komisiji ni bilo mogoËe uskladiti ali na zadovoljiv naËin reπiti doloËenih vsebinskih
vpraπanj, lahko ostanejo prostovoljni tudi EN za proizvode z znatnim vplivom na pomembne
bistvene zahteve. Primer takπnega prostovoljnega standarda je EN 206-1: Beton. Specifikacija, lastnosti,
proizvodnja in skladnost, pri katerem ni bilo mogoËe uskladiti pogojev dajanja na trg pri transportnem
in na gradbiπËu pripravljenem betonu kakor tudi ne harmonizirati parametrov za projektiranje
trajnosti po kompromisni metodi, predpisani v tem EN.
Med prostovoljne EN πtejejo tudi evropski standardi za preskuse proizvodov, za katere sicer veljajo
hEN.
Prostovoljne EN za proizvode smejo dræave Ëlanice CEN v postopku prevzema dopolniti z nacionalnim
predgovorom in nacionalnim dodatkom oziroma navodilom za uporabo EN.
V nacionalnem dodatku (navodilu za uporabo) se lahko zlasti:
● uveljavijo razlike v zaπËitni ravni in razlike, ki jih narekujejo geografske in klimatske razmere v
dræavi,
● po potrebi ohranijo v veljavi doloËene tradicionalne zahteve za proizvode in uveljavljene metode
preskuπanja,
● pojasnijo, dopolnijo ali konkretizirajo preveË sploπno izraæena doloËila v EN,
● doloËijo nacionalne ali tuje tehniËne specifikacije ali doloËbe nacionalnih tehniËnih predpisov,
Ëe je zaradi neobstajanja mednarodno sprejetih specifikacij sklicevanje nanje predvideno
na posameznih mestih EN.
Neharmoniziran EN je treba kot nacionalni standard (npr. SIST EN) privzeti v 6 mesecih po njegovi
ratifikaciji (razglasitvi izglasovanega standarda v pristojnem CEN TC), po nadaljnjih 6 mesecih pa
je treba praviloma razveljaviti do tedaj veljavne, nasprotujoËe nacionalne tehniËne specifikacije s
podroËja tega standarda. V predgovoru standarda je obiËajno naveden zahtevani rok.
Informacija o CEN in seznam izdanih hEN glej http://www.cenorm.be/
3.4.4 Evropska tehniËna soglasja (ETA)
3.4.4.1 Sploπno o tehniËnih soglasjih
TehniËno soglasje (TS) je pozitivna tehniËna ocena ustreznosti gradbenega proizvoda za predvideno
uporabo v objektu. Na podlagi opravljenih preskusov in strokovnih ocen ga na zahtevo proizvajal-
14

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
ca podeli od dræave imenovan organ za tehniËna soglasja /Approval body/. Ta organ mora biti usposobljen
za celovito oceno ustreznosti proizvoda, izvedbo potrebnih preiskav proizvoda in za sprejetje
nepristranske odloËitve o ustreznosti. TehniËno soglasje ni sploπna tehniËna specifikacija za kak
proizvod, ampak velja le za eno vrsto proizvoda iz doloËenega proizvodnega obrata. S tehniËnim
soglasjem tudi πe ni potrjena skladnost proizvoda, temveË so doloËene njegove znaËilnosti, ki jih je
treba potrditi po sistemu potrjevanja skladnosti, predpisanem v tem soglasju.
Ta oblika tehniËne specifikacije prihaja v poπtev pri gradbenih proizvodih, za katere standardi ne
obstajajo ali jih πe ni mogoËe pripraviti, ali Ëe proizvodi znatno odstopajo od obstojeËih standardov.
Proizvodi, za katere se podeljuje tehniËno soglasje, so pogosto inovativni proizvodi, veËinoma sestavljeni
iz veË komponent (tË. 3.1.2).
Organ za tehniËna soglasja je neodvisen od organov za potrjevanje skladnosti (tË.3.6). Institucija ali
gospodarska organizacija je lahko usposobljena in imenovana za izvajanje obeh dejavnosti, vendar
mora z ustreznimi mehanizmi v notranji organizaciji zagotoviti dosledno izpolnjevanje zahtev CPD
pri podeljevanju tehniËnih soglasij in pri potrjevanju skladnosti proizvodov.
Posebnost tehniËnih soglasij je, da vsebujejo informacije o zasnovi in vgrajevanju, kar je pri inovativnih
proizvodih zelo koristno.
3.4.4.2 Podeljevanje evropskih tehniËnih soglasij
NaËini podeljevanja ETA
Obstajata dva naËina:
● na podlagi smernice za ETA /ETA Guideline - ETAG/, ki jo v predpisanem obsegu in vsebini
pripravi EOTA na osnovi mandata Komisije EU, Ëe gre za proizvode, ki jih v EEA izdeluje
veËje πtevilo proizvajalcev;
● brez smernice, samo na podlagi preiskav in presoje priglaπenega organa ter z odobritvijo tehniËnega
odbora EOTA; v tem primeru se v tehniËnem odbora EOTA sklene dogovor o postopku
ocenjevanja ustreznosti gradbenega proizvoda /Common understanding on assessment
procedure - CUAP/, ki je pravzaprav kratka smernica s sploπno veljavo.
Postopka sprejemanja ETAG oziroma CUAP sta predpisan s poslovnikom. S strani tehniËnega odbora
EOTA predloæeni predlog ETAG morajo najprej odobriti dræave Ëlanice, ki so zastopane v izvrπilni
komisiji EOTA. Tako sprejeto ETAG potrdi SCC nato pa jo uradno objavijo vse dræave Ëlanice.
Podobno kot za hEN veljajo tudi za uveljavitev ETAG naslednje faze in roki:
● datum dostopnosti DAV, ko je EOTA obvestila dræave Ëlanice o sprejeti ETAG,
● datum moæne uporabe Dapp, 9 mesecev po DAV, ko je moæno izdati ETA na podlagi objavljene
ETAG,
● datum obvezne uporabe ETAG, 2 leti od datuma moæne uporabe ETAG.
EOTA
EOTA je neprofitna organizacija, ki je bila ustanovljena za potrebe izvajanja CPD. Zdruæuje okoli
30 priglaπenih organov za tehniËna soglasja iz dræav EEA. Njene naloge so zlasti:
● izdelava smernic ETAG,
● obravnavanje in odloËanje o predlaganih postopkih za ocenjevanje ustreznosti proizvodov
(CUAP),
● obravnavanje podeljenih ETA.
Strokovno delo EOTA poteka v tehniËnem odboru /Technical Board - TB/ in v delovnih skupinah
/Working Groups - WG/.
Informacija o EOTA in seznam podeljenih ETA in objavljenih ETAG: http://www.eota.be/
3.4.3 EN Eurokodi
Eurokode sestavlja skupina 58 EN za razliËne vrste konstrukcij, ki jih je treba v dræavah Ëlanicah
uporabljati kot referenËne standarde za:
● dokazovanje skladnosti stavb in inæenirskih objektov razliËnih vrst in iz razliËnih materialov z
bistvenima zahtevama πt.1 in πt. 2,
● analizo obnaπanja konstrukcijskih elementov in sestavljenih proizvodov s podroËja bistvenih
zahtev πt. 1 in πt. 2,
● tehniËno izrazoslovje, povezano z gradbenimi objekti.
15

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Komisija je leta 1989 z mandatom naroËila CEN, da se Eurokodi za projektiranje konstrukcij, ki so
bili izdani kot predstandardi z oznako ENV (veËina je bila pripravljena v letih od 1992 do 1998)
predelajo v EN za posamezne vrste konstrukcij. Cilj Komisije in dræav Ëlanic je bil poenotiti dokazovanje
skladnosti objektov z bistvenima zahtevama za mehansko odpornost in stabilnost ter varnost
pri poæaru (tË. 3.1.1), kar naj prispeva k laæji izmenjavi gradbenih storitev in izboljπa delovanje
skupnega trga.
Eurokodi imajo neposredno zvezo z razlagalnimi dokumenti, zato jih morajo upoπtevati tudi tehniËni
odbori CEN in EOTA pri pripravi tehniËnih specifikacij za proizvode, na primer pri opredelitvi
in izbiri karakteristiËnih vrednosti za lastnosti materialov.
DoloËitev varnostnih ravni za stavbe in inæenirske objekte kakor tudi zahteve glede trajnosti in gospodarnosti
so in ostajajo v pristojnosti dræav Ëlanic. Skupaj z razliËnostmi, navedenimi v 3 (2). Ëlenu
CPD in v smernici GP E (tË.3.1.4), se upoπtevajo s t.i. nacionalnimi parametr /nationally determined
parameters - NDP/, ki se nanaπajo na vrednosti karakteristik ali tehniËne razrede ali alternativne
raËunske metode, predlagane v posameznem EN.
EN Eurokodi se bodo veËinoma prevzemali z nacionalnim dodatkom, v katerem bodo poleg nacionalnih
parametrov objavljeni tudi podatki o okolju (npr. vetrovne, sneæne karte) in navodila za uporabo
posameznega EN. Nacionalni dodatek ima informativni znaËaj in ne sme v niËemer spreminjati
vsebine EN, lahko pa se nanj sklicujejo dræavni predpisi.
Tudi pri projektiranju je teoretiËno moæen in dovoljen neposredni dokaz o skladnosti objekta z bistvenimi
zahtevami, vendar bi bil postopek zapleten in za vsakodnevno prakso neuporaben.
Seznam izdanih EN Eurokodov, glej http://www.cenorm.be/
3.5 POTRJEVANJE SKLADNOSTI GRADBENIH PROIZVODOV
3.5.1 Sistemi
Odgovornosti
Eden od pogojev za namestitev oznake CE, ki pomeni, da proizvod izpolnjuje vse doloËbe CPD in
je zato primeren za predvideno uporabo, je potrditev skladnosti z zahtevami harmonizirane tehniËne
specifikacije za proizvod. V skladu s 13 (1). Ëlenom CPD je za izpeljavo predpisanega postopka potrjevanja
skladnosti odgovoren proizvajalec oziroma njegov zastopnik v Skupnosti. Skladnost je
treba ugotoviti s preskuπanjem in drugimi postopki, ki so predpisani v tehniËni specifikaciji v skladu
z doloËili Dodatka III CPD.
Potrjevanje skladnosti temelji na predpostavki, da:
● proizvajalec s svojim sistemom kontrole proizvodnje zagotavlja skladnost proizvoda z ustreznimi
tehniËnimi specifikacijami in izvaja naloge za vrednotenje skladnosti;
● je pri doloËenih proizvodih v potrjevanje skladnosti vkljuËen tudi priznan certifikacijski organ
/Approved certification body/, ki ocenjuje in nadzoruje kontrolo proizvodnje ali samega proizvoda.
OPOMBA: Izraz √priznan organ« pomeni vsak organ, vkljuËen v potrjevanje skladnosti, za katerega
je bilo na predpisan naËin ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve in merila Dodatka IV CPD (tË. 3.6.2).
»e æeli proizvajalec na proizvod namestiti oznako CE na podlagi hEN ali ETA, morajo biti v postopek
certificiranja vkljuËeni priznani organi tudi priglaπeni Komisiji (tË.3.6.4).
Metode potrjevanja skladnosti
V Dodatku III CPD so doloËene metode, ki jih morata v postopkih potrjevanja skladnosti uporabljati
proizvajalec in/ali priznan certifikacijski organ. Moæne metode so:
a) zaËetni preskus (vrste) proizvoda - ZPP /initial type-test - ITT/, ki ga opravi ali proizvajalec ali
priznan organ,
b) preskusi vzorcev, ki jih po planu preskuπanja opravi proizvajalec ali priznan organ,
c) zunanji kontrolni preskusi /audit tests/ vzorcev, vzetih v obratu ali na trgu ali na gradbiπËu, ki jih
opravi priznan organ,
d) preskusi vzorcev, vzetih pred dobavo proizvoda, ki jih opravi proizvajalec ali priznan organ,
e) notranja kontrola proizvodnje (v obratu) - NKP /factory production control - FPC/,
f) zaËetna preveritev obrata in notranje kontrole proizvodnje, ki jo opravi priznan organ,
g) stalni nadzor, presoja in odobritev notranje kontrole proizvodnje, ki ga opravi priznan organ.
16

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Navedene metode imajo dve funkciji:
● vrednotenje skladnosti, Ëemur sta namenjeni zlasti metodi (a) ZPP in (e) NKP, skupaj z (b),
● kontrola vrednotenja skladnosti, za kar so predvidene metode (c), (f) in (g).
ZnaËilnosti sistemov
Kombinacija navedenih metod oziroma nalog proizvajalca in priznanega organa tvori sistem potrjevanja
skladnosti, ki ga doloËi Komisija v mandatu glede na pomembnost proizvoda. Njegova pomembnost
se ocenjuje glede na moæne posledice za objekt, Ëe bi bil vanj vgrajeni proizvod neustrezen,
ter glede na naravo in nekatere znaËilnosti proizvoda, kot sta njegova spremenljivost in dovzetnost
za napake v proizvodnji. Predpisani sistem naj bo za proizvajalca kar najmanj obremenjujoË. Za
harmonizirane proizvode je sistem doloËen v dodatku ZA.2 ustreznega hEN oziroma v tË. 8.1.
ETAG.
»e je proizvod predviden za razliËne namene uporabe, je smiselno temu prilagoditi sistem potrjevanja
skladnosti. Na primer: pri agregatu za zahtevne betone (viπja zahtevana varnost in/ali trajnost
objekta) je predpisan sistem 2+, pri agregatu za manj zahtevne betone pa sistem 4.
Obvezna sestavna dela vsakega sistema sta notranja kontrola proizvodnje in zaËetni preskus proizvoda,
ki ga opravi proizvajalec (sistemi 2+, 2 in 4) ali priznan organ (sistemi 1+, 1 in 3).
V preglednicah 1 in 2 so prikazani sistemi potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov, ki so opisani
v Dodatku III CPD. Poleg πtevilËne oznake sistema in nalog, ki jih morata opraviti proizvajalec
in priznani organ, je v preglednici 1 navedena tudi podlaga za pridobitev pravico do namestitve oznake
CE. ©tevilËenje sistemov in prikaz nalog proizvajalca in priznanega organa s preglednico 2 sta
nastala iz praktiËnih razlogov in se sedaj sploπno uporabljata.
Pri sistemih potrjevanja skladnosti 1+, 1, 2+ in 2 je poleg proizvajalca v postopek potrjevanja skladnosti
vkljuËen tudi priznan certifikacijski organ, pri sistemu 3 je vkljuËen priznan laboratorij za izvedbo
zaËetnega preskusa proizvoda (proizvajalec sme opraviti manj pomembne preskuse), pri sistemu 4 pa
lahko vse naloge opravi proizvajalec sam.
Pri zasnovi sistemov je bil kot izhodiπËe uporabljen model za certificiranje proizvodov s strani tretje
stranke, predstavljen v ISO/IEC Vodilu 28. Ta model je enak najzahtevnejπemu sistemu 1+ po CPD.
Pri ostalih sistemih pa se raven zahtevnosti zniæuje tako, da se postopno poveËuje obseg nalog proizvajalca
in zmanjπuje vkljuËevanje organov, ki imajo funkcijo tretje stranke.
Pri sistemu 1+ certifikacijski organ opravi najveË nalog za kontrolo vrednotenja skladnosti in tudi sam
izvede zaËetni preskus proizvoda. Namenjen je potrjevanju skladnosti proizvodov, ki imajo najveËji
vpliv na izpolnitev bistvenih zahtev za mehansko odpornost in varnost pri poæaru, saj se obe zahtevi
najbolj neposredno nanaπata na varnost ljudi in premoæenja.
Sistem 4, ki se uporablja pri proizvodih z majhnim vplivom na statiËno ali poæarno varnost objekta,
je za proizvajalca le navidezno manj zahteven in enostavnejπi kot sistemi viπje ravni. Proizvajalec namreË
sam v celoti odgovarja za pravilno in popolno izvedbo ZPP in NKP, na podlagi Ëesar izda izjavo
o skladnosti. »e se opravljene naloge in dobljeni podatki sistematiËno ne preverjajo, proizvajalec tvega,
da bo proizvod dan v promet v nasprotju z doloËili CPD ter da bo to ugotovil in sankcioniral
træni nadzor (tË. 3.10).
3.5.2 Metode vrednotenja skladnosti (vsi sistemi)
Vrednotenje skladnosti proizvoda na podlagi rezultatov zaËetnega preskusa proizvoda in preverjanj
proizvoda v okviru notranje kontrole proizvodnje sloni na predpostavki, da proizvajalec izvaja notranjo
kontrolo vsaj toliko Ëasa, da je zagotavljena stalna kakovost proizvoda, t.j. stalno doseganje
predpisanih znaËilnosti proizvoda. Temu je namenjeno tudi obdobje koeksistence po objavi hEN (tË.
3.4.2 - Faze).
3.5.2.1 ZaËetni preskus proizvoda
ZaËetni preskus vrste proizvoda - ZPP /initial type-test - ITT/ sestavljajo vsi preskusi in drugi postopki,
doloËeni v tehniËni specifikaciji za proizvod, s katerimi se pred zaËetkom redne proizvodnje
na vzorcu proizvoda:
● preveri, ali vrsta proizvoda ustreza zahtevam harmonizirane tehniËne specifikacije,
● doloËijo njene dejanske znaËilnosti, ki jih potem proizvajalec deklarira v izjavi o skladnosti
(tË. 3.7.1) in v spremni informaciji oznake CE (tË. 3.8).
17

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
OznaËba Naloge Naloge priznanega
sistema proizvajalca organa
Podlaga za oznako CE
1+ Notranja kontrola Certificiranje skladnosti
proizvodnje proizvoda na podlagi:
Notranji preskusi ● zaËetnega preskusa proizvoda,
● zaËetne preveritve obrata in
sistema notranje kontrole
proizvodnje,
● odobritve in stalnega nadzora
notranje kontrole proizvodnje Izjava proizvajalca o skladnosti
● zunanjih kontrolnih preskusov. proizvoda, ki temelji na
1 Notranja kontrola Certificiranje skladnosti proiz- certifikatu o skladnosti proizvoda
proizvodnje voda na podlagi:
Notranji preskusi ● zaËetnega preskusa proizvoda,
● zaËetne preveritve obrata in
sistema notranje kontrole
proizvodnje,
● stalnega nadzora in odobritve
notranje kontrole proizvodnje.
2+ ZaËetni preskus Certificiranje notranje kontrole
proizvoda
proizvodnje na podlagi:
Notranja kontrola ● zaËetne preveritve obrata in
proizvodnje
sistema notranje kontrole
Notranji preskusi proizvodnje,
● stalnega nadzora in odobritve Izjava proizvajalca o skladnosti
notranje kontrole proizvodnje. proizvoda, ki temelji na
2 ZaËetni preskus Certificiranje notranje kontrole certifikatu kontrole proizvodnje
proizvoda
proizvodnje na podlagi:
Notranja kontrola ● zaËetne preveritve obrata
proizvodnje
in sistema notranje kontrole
Notranji preskusi
3 Notranja kontrola ZaËetni preskus proizvoda Izjava proizvajalca o skladnosti
proizvodnje
proizvoda, ki temelji na poroËilu
priznanega laboratorija
4 ZaËetni preskus
proizvoda
Izjava proizvajalca o skladnosti
Notranja kontrola
proizvoda
proizvodnje
Preglednica 1. Sistemi potrjevanja skladnosti.
ZPP ni ne ocena ustreznosti doloËene vrste proizvoda za njegovo predvideno uporabo ne ocena
skladnosti z zahtevami tehniËne specifikacije. ZPP je treba opraviti preden se doloËena vrsta proizvoda
prviË daje na skupni trg. To velja tudi za obstojeËe in ne le za nove vrste proizvoda.
OPOMBA: Skrajπani naziv √zaËetni preskus proizvoda« se vedno nanaπa na doloËeno vrsto proizvoda
(tË. 3.1.2).
Odvisno od predpisanega sistema potrjevanja skladnosti je izvedba ZPP naloga proizvajalca ali
vkljuËenega priznanega laboratorija. Nosilec naloge je tudi zadolæen za odvzem potrebnega vzorca.
O opravljenem preskusu mora priznani organ (sistemi 1+, 1 ali 3) oziroma proizvajalec sam (sistemi
2+, 2 ali 4) izdelati poroËilo.
Proizvajalec lahko izdelavo zaËetnega preskusa ali izvedbo posameznih pomembnejπih in/ali zahtevnejπih
preskusov zaupa priznanemu laboratoriju, Ëetudi se to za predpisani sistem (2+, 2 ali 4) ne zahteva.
ZPP je podrobno opisan v podpoglavju 6.1 Vrednotenje skladnosti ustreznega hEN za proizvod, kjer
se doloËi zlasti:
18

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Naloge
Sistemi potrjevanja skladnosti
1+ 1 2+ 2 3 4
Proizvajalca
Notranja kontrola proizvodnje + + + + + +
Preskuπanje vzorcev (po programu) + + + + - -
ZaËetni preskus proizvoda - - + + - +
Priznanega organa
ZaËetni preskus proizvoda + + - - + -
ZaËetna preveritev notranje kontrole proizvodnje + + + + - -
Nadzor in odobritev notranje kontrole proizvodnje + + + - - -
Zunanji kontrolni preskusi + - - - - -
Certificiranje +1) +1) +2) +2) - -
+1) certificiranje skladnosti proizvoda
+2) certificiranje notranje kontrole proizvodnje
Preglednica 2. Sistemi potrjevanja skladnosti - pregled.
● naËin jemanja vzorcev in vse podrobnosti v zvezi z izvajanjem posameznih preskusov;
● uporabo drugih postopkov vrednotenja skladnosti, zlasti izraËunov;
● uporabo historiËnih rezultatov preskusov ter drugih referenËnih podatkov iz pretekle proizvodnje
proizvoda; na ta naËin se lahko zmanjπajo stroπki ZPP, vendar je pri tem potrebna previdnost
in preglednost;
● merila skladnosti za predpisane znaËilnosti, ki so lahko zahtevnejπa kot pri redni proizvodnji;
● naËin izraæanja dobljenih rezultatov: z deklarirano ali karakteristiËno vrednostjo, z vrednostnim
pragom, z razredom ali kategorijo ali na drug predpisan naËin;
● postopanje, Ëe so preskusi zelo dolgotrajni in bi to zadræevalo takojπnje dajanje proizvoda na trg;
● postopanje, Ëe isti proizvajalec izdeluje proizvod v veË obratih in/ali na veË proizvodnih linijah;
● postopanje v primeru prototipov;
● moænost izvedbe ZPP za druæino proizvodov;
● katere spremembe oblike, dimenzij ali doloËenih lastnosti (na primer trdnosti in sl.) pomenijo
drug proizvod;
● obravnavanje komponent za sestavljene proizvode.
3.5.2.2 Notranja kontrola proizvodnje
Namen in postopki
Notranja kontrola proizvodnje - NKP /factory production control - FPC/, ki jo za potrditev skladnosti
zahteva 13 (3). Ëlen CPD, pomeni stalno kontrolo proizvajalca v obratu. Z njo mora proizvajalec
zagotoviti trajno doseganje in ohranjanje zahtevanih znaËilnosti proizvoda oziroma njihovih vrednosti,
ki so bile ugotovljene z ZPP.
Glavna cilja notranje kontrole proizvodnje sta:
● obvladovanje proizvodnje, ki obsega organizacijo vodenja kakovosti, vodenje proizvodnje,
prepreËevanje grobih napak, odkrivanje in odpravo neskladnosti (korektivne ukrepe),
● kontrola skladnosti, ki sestoji iz dokumentiranih kontrolnih pregledov, preskusov skladnosti,
ovrednotenja skladnosti in obvladovanja neskladnih proizvodov.
Postopki NKP so obiËajno predpisani v podpoglavju 6.2 Kontrola proizvodnje ustreznega hEN za
proizvod, lahko tudi v posebnem delu istega hEN oziroma v poglavju 3.2 tehniËnega soglasja (ETA).
Proizvajalec mora vzpostaviti sistem NKP v skladu z zahtevami navedenih poglavij. Ta doloËila so
obvezna za proizvajalca in za priznane organe, Ëe so vkljuËeni v sistem potrjevanja skladnosti.
Proizvajalec, ki isti proizvod izdeluje v veË obratih ali na veË proizvodnih linijah v istem obratu, sme
za vsa proizvodna mesta vzpostaviti enoten sistem NKP. Pri tem pa mora vso dokumentacijo o izvajanju
NPK voditi loËeno, po proizvodnih mestih.
Glede na proizvodne okoliπËine lahko sistem temelji na kontroli med proizvodnim procesom ali na
preskuπanju dokonËanega proizvoda ali pa na kombinaciji obeh metod. NKP na osnovi preskuπanja
19

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
dokonËanega proizvoda je smiselna in nujna, Ëe proizvajalec ali njegov zastopnik v EU ni neposredno
vkljuËen v izdelavo proizvoda, Ëe je na primer proizvod ali samo njegove komponente kupil od
drugega proizvajalca, ki ni izvajal v hEN predpisane NPK.
PriroËnik (dokumentacija) kontrole proizvodnje
Proizvajalec mora vpeljani sistem NPK opisati in dokumentirati v priroËniku (dokumentaciji) kontrole
proizvodnje. Zasnovan mora biti na zahtevah poglavja 6.1 ustreznega hEN.
»e ima obrat poslovnik in certifikat po ISO 9001, lahko ta poslovnik πteje kot sestavni del priroËnika
kontrole proizvodnje, vendar le v delu in obsegu, ki se neposredno nanaπa na zahteve tehniËne
specifikacije in na proizvodnjo zadevnega proizvoda v tem obratu.
Sistem kontrole proizvodnje obiËajno sestavljajo naslednji elementi:
1. Organizacija
1.1 odgovornosti in pooblastila osebja, ki opravlja naloge kontrole proizvodnje,
1.2 odgovornosti in pooblastila vodstva obrata,
1.3 interne presoje sistema.
2. Kontrolni postopki
2.1 obvladovanje dokumentacije in podatkov,
2.2 (pod)pogodbeniki,
2.3 podatki o surovinah (vhodnih materialih),
3. Vodenje proizvodnje
3.1 uporaba, vzdræevanje in kontrola proizvodne opreme,
3.2 kontrola surovin,
3.3 preskusi proizvoda za krmiljenje proizvodnje,
3.4 skladiπËenje gotovega proizvoda,
3.5 kontrola za ohranitev lastnosti proizvoda.
4. Pregledi in preskusi
4.1 program preskuπanja,
4.2 oprema za kontrolo in preskuπanje: kalibracija, vzdræevanje in oznaËevanje opreme,
4.3 pregledi in preskusi za kontrolo skladnosti dokonËanega proizvoda.
5. Zapisi o izvajanju NPK, o neskladnostih in pritoæbah.
6. Obvladovanje neskladnih proizvodov.
7. Rokovanje in skladiπËenje proizvodov.
8. Transport in pakiranje proizvodov.
9. Usposobljenost in πolanje osebja.
10. Sledljivost proizvodov.
PriroËnik je tudi referenËni dokument za zaËetno preverjanje in ocenjevanje vpeljanega sistema NKP
ter za preglede v okviru stalnega nadzora skladnosti (tË. 3.5.3.3).
Izvajanje notranje kontrole proizvodnje
Za izvajanje predpisanih postopkov NKP mora imeti proizvajalec usposobljeno osebje in laboratorij
s potrebno kalibrirano opremo za izvajanje predpisanih preskusov. Odgovorna oseba za izvajanje
NPK, mora biti neodvisna od vodstva obrata, v katerem poteka proizvodni proces.
Akreditacija tega laboratorija se ne zahteva, njegovo organiziranost, urejenost in opremljenost oceni
certifikacijski organ pri zaËetni preveritvi obrata in NKP. Izvajanje doloËenih preskusov za oceno
skladnosti sme proizvajalec oddati drugemu, za to usposobljenemu laboratoriju.
O opravljeni notranji kontroli proizvodnje mora proizvajalec v primernih Ëasovnih presledkih izdelati
dokumentirano poroËilo. To mora predloæiti v pregled priznanemu organu ob vsakem pregledu za
nadzor skladnosti (sistemi 1+, 1 in 2+) oziroma organu trænega nadzora (sistemi 2, 3 in 4) kot dokazilo
o stalnem izvajanju predpisane notranje kontrole proizvodnje.
20

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Po opravljeni zaËetni preveritvi obrata in sistema NKP (tË. 3.5.3.2) je proizvajalec dolæan vkljuËeni
certifikacijski organ sproti obveπËati o vseh pomembnejπih spremembah, ki jih namerava izvesti na
vpeljanem sistemu in, po potrebi za to pridobiti njegovo soglasje.
3.5.2.3 TehniËna dokumentacija - tehniËna mapa
Za doloËene gradbene proizvode, na primer za gradbene elemente in sestavljene proizvode, mora
proizvajalec pripraviti tudi tehniËno mapo.
TehniËna mapa naj vsebuje:
● izraËune in dokaze o zanesljivosti (statiËni varnosti, uporabnosti in trajnosti) proizvoda;
● tehniËne specifikacije za izdelavo proizvoda, sestojeËe iz:
◆ navodila za proizvodnjo, ki mora vkljuËevati risbe proizvoda, pomembne detajle proizvoda
in morebitnih stikov in spojev, dovoljena odstopanja pri izdelavi ter zahtevane znaËilnosti
uporabljenih materialov,
◆ navodila za rokovanje, skladiπËenje in transport,
◆ navodila za montaæo, Ëe so potrebna.
3.5.3 Metode za kontrolo vrednotenja skladnosti
3.5.3.1 Sploπno
Kontrola vrednotenja skladnosti s strani tretje stranke je obvezna pri sistemih 1+, 1, 2+ in 2. Na ta
naËin priznani organi preverjajo pravilnost in doslednost izvajanja postopkov NKP in rezultate ZPP,
Ëe ga je opravil proizvajalec sam (sistema 2+ in 2). Pri vseh navedenih sistemih mora priznan certifikacijski
(kontrolni) organ opraviti zaËetno preveritev NKP, pri sistemih 1+, 1 in 2+ pa mora izvajati
tudi nadzor skladnosti.
Podlaga za zaËetno preveritev NKP je priroËnik (dokumentacija) kontrole proizvodnje (tË. 3.5.2.2 -
PriroËnik...) in poroËilo o zaËetnem preskusu, Ëe ga je dolæan opraviti proizvajalec (sistema 2+ in 2).
Podlaga za nadzor skladnosti je priroËnik (dokumentacija) kontrole proizvodnje in dokumentirano
poroËilo o izvajanju NKP (tË. 3.5.2.2 - Izvajanje....) za obdobje od zadnjega pregleda.
Pri vseh navedenih sistemih omogoËa zaËetna preveritev sistema NKP s pozitivnim izidom izdajo certifikata
o skladnosti proizvoda oziroma certifikata notranje kontrole proizvodnje. Na tej podlagi sme
proizvajalec izdati izjavo o skladnosti proizvoda in namestiti oznako CE.
Izvedba ZPP s strani priznanega laboratorija pri sistemu 3 je namenjena le zanesljivejπemu vrednotenju
skladnosti proizvoda in nima znaËaja kontrole vrednotenja.
3.5.3.2 ZaËetna preveritev obrata in sistema za notranjo kontrolo proizvodnje (sistemi 1+, 1, 2+
in 2)
Predmet zaËetne preveritve sistema NKP so zlasti:
● priroËnik (dokumentacija) kontrole proizvodnje (tË. 3.5.2.2),
● zaËetni preskus proizvoda, Ëe ga je opravil proizvajalec (tË. 3.5.2.1),
● tehniËna mapa, kjer se zahteva,
● delovanje vpeljanega sistema notranje kontrole proizvodnje,
● rezultati preskusov, opravljenih med zaËetno proizvodnjo.
VkljuËeni priznani organ mora izdelati poroËilo o zaËetni preveritvi s predlogom za izdajo oziroma
zavrnitev certifikata. V primeru zavrnitve mora navesti in opisati ugotovljene neskladnosti, da potem
proizvajalec izpelje potrebne korektivne ukrepe.
V primeru proizvodov, za katere je bilo podeljeno tehniËno soglasje, je priporoËljiva izmenjava podatkov
med organom, ki je podelil tehniËno soglasje, in priznanim organom, ki izvaja zaËetno preveritev
NKP.
3.5.3.3 Stalni nadzor skladnosti (sistemi 1+, 1 in 2+)
Stalni nadzor skladnosti /continuous surveillance/ z zahtevami ustrezne hTS izvaja priznani certifikacijski
(kontrolni) organ z obËasnimi rednimi in izrednimi pregledi. Pogostost rednih pregledov pri
posameznem proizvodu se doloËi sporazumno, v skladu s priporoËili Komisije oziroma GNB (tË.
3.6.6). Odvisna je od sprememb v proizvodnji, v obratu ali v sistemu kakovosti, pa tudi od ugotovljenega
stanja v obratu.
21

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
Namen rednih pregledov je zlasti:
● kontrola vzdræevanosti sistema NKP glede na stanje, ugotovljeno pri zaËetni preveritvi,
● ukrepanje v primeru ugotovljenih neskladnosti.
Pri rednem kontrolnem pregledu priznani organ preverja in ocenjuje:
● spremembe glede na ugotovljeno stanje pri zaËetni preveritvi,
● pravilnost izvajanja vseh nalog NKP,
● pogostost izvajanja nalog NKP,
● stanje kontrolne, merilne in preskusne opreme,
● rezultate preskusov skladnosti, ovrednotenje skladnosti in doseganje predpisanih znaËilnosti
proizvoda (pri sistemih 1+ in 1),
● naËin vrednotenja preskusov skladnosti (pri sistemih 2+ in 2),
● zapise o izvajanju preskusov in meritev,
● zapise o neskladnostih in korektivnih ukrepih.
Priznani organ mora izdelati poroËilo o rednem pregledu s predlogom za podaljπanje certifikata, Ëe
je rezultat pregleda pozitiven ali za uvedbo ustreznih sankcij, Ëe so bile ugotovljene neskladnosti (tË.
5.7). V tem primeru mora proizvajalec izpeljati potrebne korektivne ukrepe za odpravo ugotovljenih
neskladnosti. Priznani organ lahko zahteva izredni pregled in/ali veËjo pogostost kontrolnih opravil
in preskusov.
Izredni pregled je potreben tudi:
● Ëe je bila redna proizvodnja za dalj Ëasa prekinjena,
● zaradi spremenjenih pogojev proizvodnje,
● na utemeljeno zahtevo priznanega organa,
● pri spremembah v sistemu vodenja kakovosti.
3.5.3.4 Zunanji kontrolni preskusi (sistem 1+)
Zunanji kontrolni preskusi /audit tests/ so namenjeni preverjanju toËnosti in zanesljivosti rezultatov,
dobljenih v okviru kontrole proizvodnje. Opravlja jih priznan preskuπevalni laboratorij na vzorcih,
ki jih je v obratu vzel priznan certifikacijski (kontrolni) organ, brez predhodne napovedi. Preskus
mora biti opravljen po metodi, ki je doloËena v tehniËni specifikaciji oziroma je bila uporabljena pri
zaËetnem preskusu. Dobljene rezultate za posamezne lastnosti je treba primerjati z deklariranimi
vrednostmi, ugotovljenimi pri ZPP.
3.6 ORGANI, VKLJU»ENI V POTRJEVANJE SKLADNOSTI
3.6.1 Naloge organov
V skladu z 18. Ëlenom CPD morajo dræave Ëlanice imenovati organe za opravljanje nalog pri potrjevanju
skladnosti gradbenih proizvodov po doloËilih CPD. Glede na funkcijo pri izvajanju postopkov
certificiranja so v Dodatku III CPD predvideni naslednji organi:
● certifikacijski organ (CO) /certification body/ - je nepristranski vladni ali nevladni organ, ustrezno
usposobljen in pristojen za certificiranje skladnosti, ki v skladu s predpisanimi postopki izda
certifikat, potem ko je zbral in ovrednotil podatke vkljuËenega kontrolnega organa in preskuπevalnega
laboratorija; CO vodi certifikacijski postopek in je odgovoren, da ostali vkljuËeni organi
opravljajo svoje naloge v skladu z doloËili hTS;
● kontrolni organ (KO) /inspection body/ - je nepristranski organ, ki ima ustrezno organizacijo
in osebje za izvajanje nalog, kot so ocenjevanje, priporoËanje za prevzem, presoja postopkov
kontrole kakovosti proizvajalca in vrednotenje skladnosti po predpisanih merilih; KO opravlja
zaËetno preveritev obrata in NKP, izvaja stalni nadzor skladnosti, preverja skladnost proizvoda
in predlaga certifikacijskemu organu izdajo oziroma zavrnitev certifikata ali druge predvidene
sankcije;
● preskuπevalni laboratorij (PL) /testing laboratory/ - meri, preiskuje in preskuπa ali drugaËe doloËa
znaËilnosti ali lastnosti materialov oziroma proizvodov.
CO lahko opravi vse naloge certificiranja sam, lahko pa za izvajanje predpisanih nalog vkljuËi drug
KO oziroma PL.
22

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
3.6.2 Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati organi
3.6.2.1 Zahteve in merila
Predpisane naloge pri potrjevanju skladnosti proizvodov smejo navedeni organi opravljati le, Ëe imajo
ustrezno organizacijsko strukturo in Ëe izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve oziroma merila,
predpisana v Dodatku IV CPD:
● razpolaganje z osebjem, potrebnimi sredstvi in opremo,
● tehniËna usposobljenost in poklicna poπtenost osebja,
● nepristranskost osebja pri izvajanju preskusov, pripravi poroËil, izdajanju certifikatov in izvajanju
nadzora, in sicer do vseh krogov, skupin ali oseb, ki so neposredno ali posredno zainteresirane
za gradbene proizvode,
● varovanje poslovnih skrivnosti s strani osebja,
● zavarovanje odgovornosti, Ëe tega ne krije dræava.
Organizacijska struktura organa mora zagotavljati njegovo nepristranskost, zlasti Ëe ta poleg potrjevanja
skladnosti opravlja tudi druge aktivnosti. Velja sploπno naËelo, da ne sme priti do konflikta
interesov vkljuËenega organa in proizvajalca. Zato osebje organa na primer ne sme sodelovati pri
izvajanju notranje kontrole proizvajalca, katerega proizvod je predmet certificiranja. Je pa v okviru
obravnave zahtevka za certificiranje (tË. 5.1) dolæno proizvajalca pouËiti o postopku certificiranja in
o zahtevah ustreznega hEN, ki so pomembne za pravilno izvedbo ZPP in postavitev sistema NKP.
»e je organ kako povezan s proizvajalcem ali njegovim pooblaπËenim zastopnikom ali dobaviteljem
ali komercialnim tekmecem in se temu ni mogoËe povsem izogniti, je treba z ustreznimi internimi
doloËili (poslovnikom) in z uradno izjavo popolnoma loËiti odgovornosti na podroËjih proizvodnje
in potrjevanja skladnosti zadevnega proizvoda.
3.6.2.2 Organizacijska struktura organov
Vsak organ mora imeti organizacijsko struktruro, ki je predpisana v poglavju √Organizacija«
● SIST EN 45011 za certifikacijske organe,
● SIST EN 45012 kontrolne organe,
● SIST/EN ISO/IEC 17025 za laboratorije.
»e certifikacijski organ opravlja vse tri funkcije, je smiselno vzpostaviti enotno organizacijsko strukturo,
ki se opiπe v enem poslovniku in za katero veljajo isti sploπni postopki. Postopke in navodila za
opravljanje posamezne funkcije pa je treba loËiti.
3.6.3 Dokaz usposobljenosti organov
Ustrezen in zadosten dokaz, da organ izpolnjuje pogoje in merila Dodatka IV CPD, je skladnost z
zahtevami smernice GP A. Ta se navezuje na SIST EN, navedene v tË. 3.6.2.2 tako, da so v smernici
GP A iz teh standardov povzete tiste zahteve, ki se smiselno skladajo z merili CPD. Dræava Ëlanica pa
glede na merila Dodatka IV CPD lahko doloËi tudi drugaËen naËin preverjanja usposobljenosti.
V skladu s CPD akreditacija ni pogoj za priznanje usposobljenosti organov.
3.6.4 Priglaπeni (notificirani) organi
V potrjevanje skladnosti proizvodov, za katere æeli proizvajalec pridobiti pravico do namestitve oznake
CE, smejo biti vkljuËeni le tisti organi, ki jih je na predlog dræav Ëlanic za konkretne naloge pri
potrjevanju skladnosti notificirala Komisija. Vsaka dræava Ëlanica ima pravico, da Komisiji priglasi
poljubno πtevilo zainteresiranih organov za izvajanje ene ali veË funkcij pri potrjevanju skladnosti
posameznih proizvodov.
Vsaka dræava Ëlanica je odgovorna in mora zagotoviti, da priglaπeni (notificirani) organi /notified
bodies/ v celoti in trajno izpolnjujejo vsa merila Dodatka IV CPD. NaËin preverjanja usposobljenosti
je v pristojnosti dræave Ëlanice in Komisija o tem ne zahteva dokazil.
Priglasitev opravi dræava Ëlanica na posebnem obrazcu /letter of designation/, ki je objavljen v dodatku
smernice GP A. V njem je treba navesti podroËje priglasitve organa (proizvod in funkcijo) in na-
Ëin preveritve njegove usposobljenosti. Komisija nato z uradnim obvestilom vsem dræavam Ëlanicam
23

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
in podelitvijo identifikacijske πtevilke priglaπeni organ notificira (uvrsti na seznam) za doloËeno(e)
funkcijo(e) pri potrjevanju skladnosti doloËenih vrst ali druæin proizvodov.
3.6.5 (Pod)pogodbeni organi
Vsak priznan organ sme zakljuËen del svojih tehniËnih nalog s pogodbo oddati drugemu tehniËno
usposobljenemu organu, ki izpolnjuje pogoje Dodatka IV CPD. Pogodba je lahko dolgoroËna ali pa
se sklene za doloËeno priliko (n.pr. zaradi pomanjkanja opreme ali osebja). Priznan organ, ki je po
pogodbi s proizvajalcem prevzel certificiranje proizvoda ali NKP, ne sme (pod)pogodbeniku nikoli
oddati ocenjevanja rezultatov preskusov skladnosti in ocenjevanja notranje kontrole kakor tudi ne
izdajanja certifikatov. Prepovedano je tudi zaporedno (serijsko) oddajanje neke naloge. V poroËilu
ali v certifikatu naj se navede dejanski izvajalec doloËene naloge.
Organ, ki oddaja del nalog, je vedno in v celoti odgovoren za delo in odloËitve (pod)pogodbenika.
Zato je na zaËetku dolæan preveriti njegovo usposobljenost, nato pa stalno in na uËinkovit naËin
nadzirati njegovo delo. Pri certificiranju harmoniziranega proizvoda zato lahko sodeluje kot (pod)
pogodbenik tudi organ, ki ni priglaπen Komisiji; lahko je tudi iz dræave izven EEA.
3.6.6 Koordinacija priglaπenih organov
V okviru Komisije deluje Koordinacija priglaπenih organov /Group of notified bodies - GNB/, katere
glavni cilji so:
● zagotoviti enakovrednost in preglednost postopkov za potrjevanje skladnosti ter ponovljivost
rezultatov preskusov na skupnem trgu,
● omogoËiti sodelovanje in izmenjavo izkuπenj ter informacij med priglaπenimi organi iz vseh
dræav Ëlanic,
● ustvariti medsebojno zaupanje med priglaπenimi organi,
● usklajevati postopke potrjevanja skladnosti πe v teku priprave novih hEN in ETAG.
Koordinacija priglaπenih organov deluje na dveh ravneh:
● svetovalna skupina /Advisory group - AG/ obravnava sploπne probleme in sprejema staliπËa ter
priporoËila in dokumente podroËnih skupin ter jih predlaga v odloËitev ali potrditev SCC in
Komisiji; polnopravni Ëlani AG so po en predstavnik vsake dræave Ëlanice;
● 23 podroËnih skupin /Sector groups - SG/ za vse glavne skupine oziroma druæine gradbenih
proizvodov obravnava specifiËne probleme potrjevanja skladnosti proizvodov iz posamezne
skupine in pripravlja zlasti izvedbena navodila za certificiranje posameznih proizvodov /operating
procedures/; polnopravni Ëlani so nacionalni predstavniki vseh priglaπenih organov z dolo-
Ëenega podroËja potrjevanja skladnosti.
»e je v dræavi Ëlanici veË priznanih organov za isto podroËje certificiranja, naj le-ti organizirajo nacionalne
podroËne skupine /mirror group/, v katerih se usklajujejo nacionalna staliπËa do vpraπanj, ki se
obravnavajo v AG in/ali ustrezni SG.
Sodelovanje dræav Ëlanic v GNB je obvezno. Nesodelovanje ima lahko za posledico preklic notifikacije
priglaπenih organov iz te dræave Ëlanice.
Dokumenti, ki jih pripravi GNB, naj zlasti zagotovijo enakovredno izvajanje postopkov za potrjevanje
skladnosti s strani πtevilnih priglaπenih organov iz dræav Ëlanic. Doslej sta bila izdana izvedbena
postopka za certificiranje cementa in kemijskih dodatkov.
Dokumenti GNB zakonsko niso obvezujoËi, njihova uporaba se le √zelo priporoËa«, saj so vsa pomembnejπa
priporoËila in smernice izdane v dogovoru z ustreznim CEN TC ali EOTA TB, nato pa
jih potrdi tudi SCC.
3.7 DOKAZILA O SKLADNOSTI
3.7.1 Izjava o skladnosti proizvoda
Proizvajalec je odgovoren za skladnost proizvoda in za potrditev skladnosti z zahtevami tehniËne
specifikacije. Z izjavo o skladnosti /declaration of conformity/ mora za vsako vrsto proizvoda, ki jo
24

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
redno proizvaja, potrditi, da izpolnjuje zahteve ustrezne tehniËne specifikacije. Izjavo mora hraniti
in jo na zahtevo brez odlaπanja predloæiti kupcu in organu træne inπpekcije.
Vsebina izjave o skladnosti je predpisana v tehniËni specifikaciji za proizvod oziroma v Dodatku ZA.
Podpisati jo mora pooblaπËena oseba podjetja, ki s tem prevzema materialno odgovornost, da proizvod
ustreza tehniËni specifikaciji in deklariranim znaËilnostim.
Za proizvode, ki so pomembni za izpolnitev bistvenih zahtev, zlasti za zanesljivost objekta, mora izjava
proizvajalca temeljiti na (tË. 3.5.1 in preglednica 1):
● certifikatu o skladnosti proizvoda, ki ga izda CO (sistema 1+ in 1),
● certifikatu notranje kontrole proizvodnje, ki ga izda CO (sistema 2+ in 2),
● poroËilu o zaËetnem preskusu proizvoda, ki ga izda PL (sistem 3),
● dokumentiranem poroËilu o zaËetnem preskusu proizvoda in o izvajanju notranje kontrole
proizvodnje, ki ju mora pripraviti proizvajalec (sistem 4).
Izjava o skladnosti mora vsebovati:
● ime in naslov proizvajalca ali njegovega zastopnika v Skupnosti,
● opis proizvoda: vrsta, namen uporabe, razpoznavni znaki, trgovsko ime,
● doloËbe o zahtevah, ki jih mora proizvod izpolnjevati, na primer merodajna tehniËna specifikacija,
● posebne zahteve za uporabo proizvoda,
● ime in naslov CO ali PL, Ëe je vkljuËen,
● πtevilko ter veljavnost certifikata ali poroËila PL,
● ime in poloæaj osebe, pooblaπËene za podpis izjave v imenu proizvajalca ali njegovega pooblaπËenega
zastopnika.
Izjavi naj bo priloæena spremna informacija oznake CE (tË. 3.8). Izjava in certifikat morata biti napisana
v jeziku dræave, kjer se bo proizvod uporabljal.
V skladu s 14 (2). Ëlenom CPD daje izjava o skladnosti proizvajalcu pravico, da na proizvod namesti
oznako skladnosti CE (tË. 3.8)
3.7.2 Certifikati
Izdajanje certifikatov
Certifikacijski organ izda certifikat praviloma na podlagi pozitivne ocene o vpeljani kontroli proizvodnje,
ki jo je izdelal KO po zaËetni preveritvi obrata in sistema NKP (tË. 3.5.3.2). Certifikat o skladnosti
proizvoda /certificate of conformity/ velja za eno vrsto proizvoda ali druæino proizvodov. Certifikat
notranje kontrole proizvodnje /certificate of factory production control/ se normalno izda za en
proizvodni obrat, glede na eno harmonizirano tehniËno specifikacijo.
S certifikatom o skladnosti proizvoda CO jamËi za pravilnost ocene skladnosti proizvoda s tehniËno
specifikacijo. S certifikatom notranje kontrole proizvodnje pa CO jamËi za pravilnost in popolnost
postopkov notranje kontrole, ne pa za skladnost proizvoda.
V skladu s SIST EN 45011, tË. 14 mora CO nadzorovati uporabo certifikatov in oznak skladnosti in
ima pravico posredovati, Ëe ugotovi njihovo nepravilno ali zavajajoËo uporabo oziroma zlorabo. Posredovanje
je lahko preklic certifikata, javna objava prekrπka in po potrebi sodni pregon.
Podaljπevanje veljavnosti certifikatov
Pri sistemih 1+, 1 in 2+ se veljavnost izdanega certifikata podaljπa ali prekliËe glede na ugotovitve
vsakokratnega pregleda v okviru nadzora skladnosti (tË. 3.5.3.3). Pri sistemu 2 je veljavnost certifikata,
izdanega na podlagi zaËetne preveritve obrata in NPK, neomejena.
»e KO pri nadzoru skladnosti ugotovi bistvene neskladnosti in zato CO zaËasno razveljavi ali prekli-
Ëe izdani certifikat, mora proizvajalec takoj prenehati dajati proizvod v promet, preklicati svojo izjavo
o skladnosti in ne sme nameπËati oznake CE, dokler CO po ponovnem pregledu ne umakne izreËene
sankcije. CO tudi odloËi, kako postopati s proizvodi, ki so bili ob preklicu certifikata æe dani
v promet.
EC certifikati
V primeru proizvodov, izdelanih na podlagi harmoniziranih tehniËnih specifikacij (hEN in ETA),
izda priglaπeni (notificirani) certifikacijski organ:
25

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
● EC certifikat o skladnosti proizvoda oziroma
● EC certifikat kontrole proizvodnje.
V GNB dogovorjeni format (oblika in vsebina) obeh certifikatov je v slovenskem prevodu prikazan
v prilogah 2 in 3.
3.7.3 Postopek certificiranja
ObiËajni koraki CO v postopku certificiranja proizvoda oziroma notranje kontrole proizvodnje so:
● obravnava zahtevka proizvajalca za izdajo certifikata,
● zaËetni preskus proizvoda (samo sistema 1+ in 1),
● zaËetna preveritev obrata in sistema notranje kontrole proizvodnje,
● izdaja certifikata,
● stalni nadzor skladnosti NKP (samo sistemi 1+, 1, in 2+),
● ukrepi v primeru neskladnosti: opozorilo, svarilo, zaËasni preklic in preklic certifikata.
Proizvajalec ima pravico do proste izbire organa, pri katerem bo vloæil zahtevek za certifikat, vendar
sme to istoËasno storiti le pri enem priznanem CO. Ko na podlagi programa certificiranja (certifikacijske
sheme) CO potrdi zahtevek vloænika, se med obema strankama vzpostavi (civilno pravno) pogodbeno
razmerje.
Operativne faze postopka za certificiranje so podrobneje opisane v poglavju 5.
3.8 OZNAKA SKLADNOSTI CE
Pomen oznake CE
Iz 4 (2). Ëlena CPD izhaja, da gradbeni proizvodi veljajo za uporabne, Ëe nosijo oznako skladnosti
CE (kratko: oznako CE).
Oznaka CE /CE marking/ je edina oznaka, ki pomeni, da je proizvod skladen z CPD in z drugimi za
proizvod relevantnimi direktivami √novega pristopa« in da je primeren za predvideno uporabo ter se
zato sme dati v promet na skupni trg. Tak proizvod mora biti izdelan na podlagi harmonizirane tehniËne
specifikacije (hEN ali ETA), njegova skladnost s harmoniziranimi zahtevami pa mora biti potrjena
po postopku, predpisanem v ustreznem hEN (v dodatku ZA.2) oziroma v ETA.
»e so ti pogoji izpolnjeni ima proizvajalec pravico namestiti oznako CE. Normalno je namestitev oznake
CE /CE marking/ obvezna, za kar je vedno odgovoren proizvajalec (tudi Ëe nima sedeæa v EEA)
ali njegov pooblaπËeni zastopnik v Skupnosti.
Oznaka CE ni ne znak kakovosti ne znak porekla proizvoda.
Namestitev in sestavni deli oznake CE
Proizvajalec mora oznako CE, namestiti preden proizvod da v promet oziroma na skupni trg. Namesti
ga lahko na sam proizvod ali na embalaæo ali na (pripeto) nalepko ali na spremno dokumentacijo.
Oznaka CE sestoji iz znaka CE in razpoznavne πtevilke priglaπenega certifikacijskega organa ali
laboratorija, Ëe je bil kateri vkljuËen. Na sliki je prikazana obvezna oblika in naËin oblikovanja znaka,
ki omogoËa sorazmerno poveËanje ali pomanjπanje znaka.
ObiËajno je oznaki CE dodana spremna informacija. Mesto namestitve, ustrezna velikost znaka CE
in vsebina spremne informacije so doloËeni v dodatku
ZA.3 k hEN za proizvod. Podatki v spremni
informaciji se morajo ujemati s podatki v izjavi
o skladnosti.
Oznaka CE in spremna informacija sta razporejeni
v okvirju tako, da je na vrhu znak CE, pod
njim razpoznavna πtevilka vkljuËenega organa,
nato pa:
a) dodatne sploπne informacije:
● ime in naslov dejanskega proizvajalca, po
potrebi tudi proizvodnega obrata,
26

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
● letnica namestitve oznake CE (zadnji 2 πtevilki),
● πtevilka certifikata ali poroËila PL, Ëe se zahtevata,
● tehniËna specifikacija, ki vsebuje zahteve za proizvod,
● natanËen naziv proizvoda,
● namen uporabe proizvoda.
b) znaËilnosti proizvoda, ki so pomembne za toËnejπo oceno uporabnosti proizvoda za doloËen namen
v objektu; po podatkih ZPP in pretekle proizvodnje so znaËilnosti lahko opredeljene z razliËnimi
vrednostnimi ali opisnimi oznakami, kot so:
● razred ali kategorija,
● deklarirana vrednost,
● vrednostni prag,
● lastnost ni doloËena /No Performance Determined - NPD/,
● ni zahteve /No Requirement - NR/.
»e je smiselno, je treba navesti tudi naËin doloËitve posamezne znaËilnosti (metodo preskusa oziroma
metodo izraËuna).
V prilogi 4 je podan primer oznake CE s spremno informacijo iz dodatku ZA.3 v EN 12620 Agregati
za betone, in sicer za isto vrsto agregata, za katero je v prilogi 1 preglednica ZA.1a, ki povzema harmonizirane
zahteve za ta agregat. Ta primer vsebuje veËino zgoraj omenjenih vrednostnih oznak.
3.9 PROSTOVOLJNO CERTIFICIRANJE PROIZVODOV IN PROSTOVOLJNI ZNAKI
Smernica GP D predvideva nameπËanje prostovoljnih znakov kakovosti ali prostovoljnih znakov
standardizacijskih organov, Ëe so bile izpolnjene obveznosti iz evropske zakonodaje in Ëe tak znak ne
zmanjπuje vidnosti in Ëitljivosti oznake CE in ne zavaja strank.
Veliko dræav Ëlanic kaæe interes za nameπËanje tradicionalnih znakov kakovosti skupaj z oznako CE,
zato obstaja nevarnost drobitve skupnega trga. Pobuda za uporabo prostovoljnih znakov na podlagi
prostovoljnega certificiranja prihaja od proizvajalcev, ki imajo za to komercialne in træne razloge, zlasti
poveËanje konkurenËnosti in diferenciacijo podobnih proizvodov.
Komisija je dala za uporabo prostovoljnih znakov naslednje dodatne usmeritve :
● znaki morajo imeti jasno tehniËno vsebino,
● proizvodi morajo imeti pomembno dodano vrednost glede na zahteve CPD oziroma hEN,
● znak mora biti resniËno prostovoljen,
● obstajati morajo pregledna, vsem dostopna pravila za uporabo znaka.
Dodano vrednost, ki jo simbolizira prostovoljni znak, pomenijo:
● dodatne lastnosti proizvoda,
● viπja vrednostna raven za lastnosti, æe predpisane v hEN,
● zahtevnejπi sistem potrjevanja skladnosti, na primer sistem viπje ravni ali pogostejπi nadzor
skladnosti.
Proizvajalec lahko prostovoljni znak namesti v posebnem okvirju poleg oznake CE. Prostovoljni
znaki so na primer tradicionalno uveljavljeni znaki kakovosti oziroma skladnosti ali znaki organizacij
za standardizacijo (npr. √CEN keymark« ali znak SIST) ali znaki strokovnih zdruæenj ali znak organizacije
(instituta), ki je dodano vrednost potrdila oziroma je izpeljala zahtevnejπi postopek potrjevanja
skladnosti.
Usposobljenost vkljuËenega certifikacijskega organa mora biti preverjena v skladu s pravili za pridobitev
doloËenega prostovoljnega znaka. Dokumenti, ki opisujejo dodano vrednost in dokazila, s katerimi
jih certifikacijski organ potrjuje, se morajo jasno loËiti od EC certifikata. V njih mora biti poudarjeno,
da dodana vrednost proizvoda nima vpliva na spremembo bistvenih zahtev ter da so bili postopki
za pridobitev oznake CE izpeljani neodvisno in v celoti.
Zelo primerna oblika doseganja dodane vrednosti je prostovoljna vkljuËitev certifikacijskega organa,
ki pa se ne sme vmeπavati v delo priglaπenega organa. Izbrana tretja stranka lahko pri sistemih 2+ in
2 opravi ZPP, pri sistemih 3 in 4 pa lahko opravi naloge, ki so sicer predpisane za potrditev skladnosti
proizvoda. Z vkljuËitvijo tretje stranke proizvajalec namreË zmanjπa svoje tveganje, da bi izdal iz-
27

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Direktiva o gradbenih proizvodih
javo o skladnosti za morda hibni proizvod in bi nato træni nadzor odkril in sankcioniral neskladnost
takπnega proizvoda, ko je bil æe dan na skupni trg (toËka 3.5.1-ZnaËilnosti...).
3.10 TRÆNI NADZOR
V skladu z rimsko pogodbo so dræave Ëlanice dolæne poskrbeti za dosledno izvajanje direktiv √novega
pristopa«. NajuËinkovitejπe sredstvo za to kakor tudi za uveljavljanje pravic iz zaπËitne klavzule
je træni nadzor. Zato morajo dræave Ëlanice za podroËje gradbenih proizvodov predvideti in imenovati
javni organ, ki bo izvajal træni nadzor.
Organ trænega nadzora mora razpolagati s potrebnimi sredstvi in pooblastili za izvajanje nadzora ter
usposobljenim in strokovno poπtenim osebjem. Delovati mora neodvisno in nediskriminatorno ter
po naËelu proporcionalnosti. To pomeni, da morajo biti sprejeti ukrepi sorazmerni tveganjem zaradi
ugotovljene neskladnosti proizvoda.
Naloga trænega nadzora je kontrolirati proizvode potem, ko so bili dani v promet, in ukrepati v primeru
ugotovljene neskladnosti. S kontrolo, ki vkljuËuje preverjanje dokazil o skladnosti in lastne
preskuse, se preverja skladnost proizvoda s tehniËno specifikacijo ter upraviËenost in pravilnost namestitve
oznake CE.
Pogoj za uspeπno izvajanje trænega nadzora je dobra usposobljenost osebja za navedene naloge. To
je posebej pomembno pri nadzoru proizvodov, ki bodo dani v promet samo na podlagi izjave o
skladnosti proizvajalca (sistem 3 in zlasti sistem 4). V teh primerih bo morala træna inspekcija sama
oceniti veljavnost, pravilnost in popolnost predloæene dokumentacije o kontroli proizvodnje (priroËnika
in poroËila o izvajanju) in o zaËetnem preskusu proizvoda.
Priglaπeni organi zaradi moænega konflikta interesov ne smejo izvajati trænega nadzora, lahko pa pogodbeno
izvajajo doloËene storitve (na primer preskuse), za katere organ trænega nadzora ni opremljen
in usposobljen.
28

4 ZAKON O GRADBENIH PROIZVODIH
4.1 SPLO©NO
Z zakonom o gradbenih proizvodih (ZGPro, Ur. list RS πt.52/2000) so bile v slovensko zakonodajo
prenesene in s tem uveljavljene zahteve CPD. Prenos direktiv √novega pristopa« v nacionalno zakonodajo
je obveza vsake dræave Ëlanice EU in vsake dræave kandidatke pred vstopom v EU (tË. 2.1).
Nekatere doloËbe zakona bo potrebno izvajati πele z vstopom RS v polnopravno Ëlanstvo EU oziroma
z uveljavitvijo aneksa za gradbene proizvode k sporazumu PECA /Protocol of Conformity
Assessment/.
Zakon o gradbenih proizvodih ureja dajanje gradbenih proizvodov na skupni in domaËi trg.
Uporaba gradbenih proizvodov v objektih je urejena z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1,- Ur.
list RS πtev. 110/02). Le-ta v 83 (1). Ëlenu doloËa, da je v objekt lahko vgrajen le tisti gradbeni proizvod,
ki ustreza predvideni uporabi in je bil dan v promet skladno s predpisi o dajanju gradbenih
proizvodov v promet (ZGPro). Ta zahteva pomeni, da ne more biti dan v promet proizvod, za katerega
ni veljavne tehniËne specifikacije in katerega skladnost z veljavno tehniËno specifikacijo ni potrjena
in ki ni oznaËen v skladu z ZGPro.
Z ZGPro ni opravljen le ustrezen prenos sestavnih elementov CPD, ampak zakon vsebuje tudi nacionalne
doloËbe, ki so potrebne v prehodnem obdobju do sprejema vseh predvidenih harmoniziranih
tehniËnih specifikacij in tudi po tem, Ëe hTS ne bodo zajele vseh gradbenih proizvodov, katerih
znaËilnosti vplivajo na bistvene zahteve objektov. Poleg sploπnih doloËb so v ZGPro pomembni zlasti
naslednji Ëleni:
● 6. Ëlen, ki doloËa vrste harmoniziranih tehniËnih specifikacij, s katerimi morajo biti proizvodi
skladni, da bi ustrezali nameravani uporabi (6. Ëlen),
● 7. Ëlen, ki doloËa vrste slovenskih neharmoniziranih tehniËnih specifikacij s katerimi morajo biti
proizvodi skladni, da bi ustrezali nameravani uporabi, Ëe ni harmoniziranih tehniËnih specifikacij
iz 6. Ëlena,
● 19. do 21. Ëlen, ki uvajajo podeljevanje slovenskih tehniËnih soglasij,
● 11. in 26. Ëlen, ki urejata oznaËevanje gradbenih proizvodov,
● 27. in 28. Ëlen, ki predpisujeta naËin priznavanja organov za potrjevanje skladnosti,
● 29. in 30. Ëlen, ki urejata inπpekcijsko nadzorstvo oziroma træni nadzor, za katerega je pristojen
træni inπpektorat RS .
©ele po vstopu v polnopravno Ëlanstvo pa se bodo lahko izvajale doloËbe o evropskem tehniËnem
soglasju (13. do 18. Ëlen) in vkljuËevanju certifikacijskih organov, ki so priglaπeni Komisiji, vendar
nimajo sedeæa v RS (27 (1). Ëlen).
2. Ëlen tega zakona pa dovoljuje, da se za tiste gradbene proizvode, za katere ni slovenskih tehniËnih
specifikacij, njihove zahtevane tehniËne lastnosti zaËasno uredijo s posebnimi zakoni (na primer z
Zakonom o javnih cestah - ZJC, Ur. list RS πtev. 29/97) oziroma tehniËnimi predpisi, izdanimi na njihovi
podlagi.
Na podlagi ZGPro so izπli naslednji predpisi:
● Pravilnik o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je treba upoπtevati pri doloËitvi lastnosti
gradbenih proizvodov (Ur. list RS πtev. 09/01)
● Pravilnik o potrjevanju skladnosti in oznaËevanju gradbenih proizvodov (Ur. list RS πtev. 54/01),
● Pravilnik o postopku podelitve evropskega tehniËnega soglasja gradbenemu proizvodu (Ur. list
RS πtev. 69/03),
● Pravilnik o poæarni klasifikaciji gradbenih proizvodov (Ur. list πtev. 77/03).
4.2 TEHNI»NE SPECIFIKACIJE
4.2.1 Slovenski standardi
Slovenski standardi SIST se v skladu z navodilom Slovenskega inπtituta za standardizacijo (SIST) o
postopku sprejemanja slovenskih standardov lahko pripravijo na podlagi izvirnega besedila ali na
29

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Zakon o gradbenih proizvodih
podlagi privzema mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standarda. VeËina slovenskih
standardov so privzeti evropski standardi (SIST EN). Moæni so naslednji postopki privzema:
● z razglasitveno objavo, t.j. z objavo referenËnih podatkov v uradnem glasilu SIST;
● s ponatisom, tako da se EN ali hEN ponatisne v uradnem jeziku CEN, praviloma z dodano nacionalno
naslovnico;
● s prevodom, tako da se slovenskem prevodu EN ali hEN doda nacionalna naslovnica.
Neharmonizirani SIST EN, privzeti s ponatisom ali s prevodom, smejo imeti nacionalni predgovor
in po potrebi nacionalni dodatek, ki ga pripravi pristojni tehniËni odbor SIST (tË.3.4.3).
SIST EN je treba prevzeti v predpisanih rokih (6 mesecev po datumu dostopnosti - DAV). O prevzemu
vsakega EN odloËa pristojni SIST/TC, njihovi referenËni podatki pa se objavljajo v uradnem glasilu
SIST.
V skladu s 23. Ëlenom Zakona o standardizaciji je uporaba SIST oziroma SIST EN prostovoljna.
(neregulirano podroËje). ObvezujoËi postanejo na podlagi tehniËnega predpisa, ki ga v smislu 7. Ëlena
ZGPro izda pristojno ministrstvo (regulirano podroËje). V tem predpisu je treba za proizvode, ki
imajo pomemben vpliv na varnost objektov, predpisati tudi postopek potrjevanja skladnosti.
Harmonizirani EN se uveljavijo s Seznami standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti
gradbenih proizvodov za nameravano uporabo, ki jih objavlja pristojno ministrstvo (Ministrstvo
za gospodarstvo - MG), v skladu z 8. Ëlenom ZGPro. V seznamu se poleg naslova, navede tudi sistem
potrjevanja skladnosti in s tem obveznost namestitve oznake CE ter doloËita datuma za zaËetek
moæne uporabe in zaËetek obvezne uporabe, ko je treba po preteku obdobja koeksistence (tË. 3.4.2 -
Faze...) umakniti nasprotujoËe nacionalne predpise.
Seznam prevzetih SIST EN glej http://www.sist.si/
Seznami harmoniziranih SIST EN so doslej objavljeni v Uradnih listih RS πtev. 53/01, 103/02, 29/03
in 58/03.
4.2.2 TehniËna soglasja
Ta oblika tehniËne specifikacije je v primerjavi z drugimi evropskimi dræavami v Sloveniji popolnoma
nova. S tehniËnimi soglasji bo moæno obvladati ustreznost mnogih proizvodov, ki se sedaj izdelujejo
in dajejo na domaËi trg brez kakrπnihkoli tehniËnih specifikacij in kontrole skladnosti.
Pridobitev evropskega tehniËnega soglasja ETA na podlagi objavljenih smernic ETAG bo za slovenske
proizvajalce obvezna s pristopom RS v EU oziroma z uveljavitvijo sporazuma PECA za podroËje
gradbenih proizvodov. Seznam izdanih ETAG je objavljen v Uradnem listu RS πt. 58/03.
Slovensko tehniËno soglasje STS se lahko podeli proizvodu, za katerega ne obstaja hEN niti ETA ali
Ëe odstopa od SIST.
Postopek podeljevanja, podaljπanja, spremembe in razveljavitve STS je doloËen v internih dokumentih
nacionalnega organa za tehniËna soglasja. »e se proizvod ne spremeni, velja STS praviloma
5 let.
Pristojno ministrstvo je za nacionalni organ za tehniËna soglasja imenovalo Zavod za gradbeniπtvo
(ZAG).
4.3 POTRJEVANJE SKLADNOSTI
4.3.1 Proizvodi za katere veljajo harmonizirane TS
Po vstopu RS v EU oziroma z uveljavitvijo sporazuma PECA za gradbene proizvode bodo proizvajalci
dolæni na svoje proizvode nameπËati oznako CE. IstoËasno se bodo v certificiranje gradbenih
proizvodov, namenjenih skupnemu trgu, smeli vkljuËevati tudi priglaπeni organi iz RS.
»e bi proizvajalci æeleli proizvod dati na skupni trg pred vstopom RS v EU oziroma pred uveljavitvijo
sporazuma PECA, lahko pridobijo pravico do oznake CE le na podlagi certifikata, ki ga je za
proizvod izdal priglaπen organ iz katerekoli druge dræave EEA.
Seznam priglaπenih (notificiranih) organov v okviru CPD je na voljo na spletni strani Ministrstva za
gospodarstvo: http://www.mg-rs.si
30

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Zakon o gradbenih proizvodih
4.3.2 Proizvodi za katere veljajo slovenske TS
Za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov, ki se izdelujejo po slovenskih standardih SIST EN,
SIST ali STS in so namenjeni domaËemu trgu, veljajo enaka osnovna pravila, kot jih za skupni evropski
trg doloËa CPD. Skladnost se ocenjuje in potrjuje po sistemih, ki jih doloËa CPD (preglednici
1 oziroma 2).
Proizvajalec mora skladnost proizvoda s tehniËno specifikacijo jamËiti in potrditi z izjavo o skladnosti.
Odvisno od sistema potrjevanja skladnosti mora izjava temeljiti na certifikatu o skladnosti proizvoda
ali certifikatu kontrole proizvodnje ali poroËilu o zaËetnem preskusu proizvoda. V skladu z
11. Ëlenom je proizvajalec dolæan namestiti znak skladnosti, Ëe to predpiπe pristojni minister, kar
sedaj ni predvideno.
»e se SIST ali SIST EN za doloËen proizvod objavi s tehniËnim predpisom ministra, pristojnega za
trg, v katerem je tudi doloËeno potrjevanje skladnosti (regulirano podroËje), sme ustrezno listino o
skladnosti izdati le certifikacijski organ, ki je v skladu s 27 (2). in 28 (1). Ëlenom ZGPro za to pridobil
dovoljenje ministra, pristojnega za trg. Pogoje iz 28. Ëlena ZGPro morajo izpolnjevati vsi organi,
ki se vkljuËujejo v postopke certificiranja, kar dokaæejo z akreditacijo.
»e se SIST ali SIST EN za doloËen proizvod objavi samo po pravilih SIST (neregulirano podroËje)
sta za proizvajalca zanimiva prostovoljno certificiranje in morebitni prostovoljni znak (tË.3.9). Usposobljenost
in nepristranskost organov, vkljuËenih v prostovoljno certificiranje, naj bosta tudi v tem
primeru dokazani z njihovo akreditacijo, vezano na doloËen proizvod.
31

5 OPERATIVNE FAZE POSTOPKOV CER-
TIFICIRANJA GRADBENIH PROIZVO-
DOV IN KONTROLE PROIZVODNJE
Postopka certificiranja proizvodov (sistema 1+ in 1) in certificiranja notranje kontrole proizvodnje
(sistema 2+ in 2) potekata v fazah, ki vsebujejo elemente kontrole vrednotenja skladnosti (tË. 3.5.3)
in administrativna dejanja certifikacijskega organa (CO). Te operativne faze so enake pri obveznem
cetificiranju, ki je pogoj za pridobitev pravice do EC certifikata in oznake CE, in pri prostovoljnem
certificiranju.
Vrstni red in vsebina operativnih faz so zasnovani na modelu, ki je bil uporabljen v doslej izdanih
operativnih navodilih za certificiranje cementa in kemijskih dodatkov za beton, ki jih je pripravila
GNB.
V Prilogi 6 je prikazan diagram poteka operativnih faz in postopkov certificiranja za sistem 2+.
5.1 OBRAVNAVA ZAHTEVKA ZA CERTIFICIRANJE
5.1.1 Informativni pogovor
Informativni pogovor, ki ga opravi CO z vloænikom, je namenjen doloËitvi predmeta certificiranja
in seznanitvi vloænika zahtevka:
● s postopkom certificiranja,
● z dokumenti, ki doloËajo pravila certificiranja,
● s postopkom podeljevanja certifikata in s pravico do uporabe oznake CE in/ali prostovoljnega
znaka,
● s stroπki certificiranja,
● s pravicami in obveznostmi vloænika.
Vloænik prejme na informativnem pogovoru obrazce za vloæitev zahtevka, in sicer:
● vpraπalnik za podatke o vloæniku in proizvodu, ki so pomembni za naËrtovanje poteka certificiranja,
● opis postopkov CO,
● zahtevek za certificiranje proizvoda s pristopno izjavo.
5.1.2 Zahtevek za certificiranje proizvoda
S podpisom zahtevka vloænik potrdi, da je seznanjen s postopkom in pogoji pridobitve certifikata in
da enakega zahtevka ni vloæil tudi pri kakπnem drugem certifikacijskem organu. Zahtevek se lahko
nanaπa na doloËen proizvod ali skupino proizvodov.
Z zahtevkom mora proizvajalec dostaviti CO tudi predpisano dokumentacijo in sicer:
● priroËnik (dokumentacijo) kontrole proizvodnje (tË.3.2.2.2) s pripadajoËimi prilogami,
● poroËilo o zaËetnem preskusu proizvoda, Ëe ga je dolæan opraviti proizvajalec (pri sistemih 2+
in 2).
5.1.3 Pregled sprejete dokumentacije proizvajalca
Za izvedbo certificiranja pooblaπËena oseba CO pregleda z zahtevkom dostavljeno dokumentacijo
vloænika in po potrebi zahteva dopolnitev.
32

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Operativne faze postopkov certificiranja...
5.1.4 Program certificiranja (certifikacijska shema)
Za izvedbo certificiranja pooblaπËena oseba CO izdela program certificiranja, ki mora s sklicevanjem
na ustrezna poglavja tehniËne specifikacije za obravnavani proizvod vsebovati in dokonËno opredeliti
naslednje:
● tehniËne zahteve za proizvod in njegove sestavine (harmonizirane in morebitne dodatne),
● naloge, ki jih mora za vrednotenje skladnosti proizvoda opraviti proizvajalec,
● naloge, ki jih mora za kontrolo vrednotenja skladnosti opraviti certifikacijski organ,
● pogostosti rednih kontrolnih pregledov in jemanja vzorcev za zunanje kontrolne preskuse (Ëe
so predvideni).
5.1.5 Potrditev naroËila za certificiranje
Po opravljenem pregledu dokumentacije in na podlagi programa certificiranja CO pisno potrdi naroËilo
za certificiranje. V potrdilu naroËila se toËno opredeli predmet certificiranja in se odpravijo
morebitne nejasnosti ali nepopolnosti iz naroËila.
5.2 ZA»ETNA PREVERITEV OBRATA IN SISTEMA ZA NOTRANJO KONTROLO
PROIZVODNJE
ZaËetno preveritev obrata in sistema za notranjo kontrolo proizvodnje opravi pooblaπËena oseba
CO v smislu tË. 3.5.3.2 in v skladu s programom certificiranja. Kontrolni pregled se obiËajno opravi
na podlagi vpraπalnika, ki velja kot zapis opravljene kontrole.
ZaËetna preveritev naj poteka po planu poteka kontrolnega pregleda, ki ga pripravi CO in potrdi
naroËnik. V planu se doloËi:
● predmet in namen kontrolnega pregleda,
● pooblaπËena oseba,
● odgovorna oseba naroËnika,
● planirani datum zaËetka pregleda in Ëasovni okvir izvajanja posameznih aktivnosti pri kontrolnem
pregledu, v skladu s programom certificiranja,
● predvideni datum in Ëas zakljuËnega sestanka.
O opravljenem pregledu mora pooblaπËena oseba CO sestaviti zapisnik, ki ga podpiπe odgovorna
oseba naroËnika.
5.3 ZA»ETNI PRESKUS PROIZVODA (SISTEMA 1+ IN 1)
5.3.1 Sploπno
»e se v tehniËni specifikaciji oziroma v certifikacijski shemi zahteva zaËetni preskus vrste proizvoda,
ga je treba opraviti v smislu tË. 3.5.2.1. Vzorec proizvoda ali potrebnih sestavin za pripravo proizvoda
je treba odvzeti v skladu s tË.5.3.2.
PooblaπËena oseba CO izdela plan izvedbe ZPP v skladu s programom certificiranja in ga dostavi v
preskusni laboratorij, ki bo izvajal zahtevane preskuse.
Na reguliranem podroËju se sme izvedba zaËetnega preskusa zaupati imenovanemu preskusnemu
laboratoriju, za pridobitev oznake CE pa mora ZPP opraviti priglaπen laboratorij.
V primeru, da se ZPP izvaja na prototipnem vzorcu, je potrebno izvesti tudi primeren obseg preskusov
na proizvodu iz proizvodnje in s tem potrdili rezultate, dobljene na prototipu.
Pri sistemih potrjevanja skladnosti 2+, 2 in 4 je zaËetni preskus obveznost proizvajalca.
5.3.2 VzorËenje in sprejem vzorcev za preskuse
Vzorec za zaËetni preskus proizvoda in kontrolne preskuse odvzame pooblaπËena oseba CO. Vzorec
mora biti izbran nakljuËno in odvzet tako, da je reprezentativen; to pomeni, da predstavlja vso skupino,
serijo, partijo ali πaræo proizvodov, ki se certificira. O odvzemu vzorca je treba sestaviti zapisnik.
33

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Operativne faze postopkov certificiranja...
5.4 UKREPI V PRIMERU NESKLADNOSTI
5.4.1 Neskladnost ZPP
»e se med izvajanjem zaËetnega preskusa izkaæe, da proizvod ne bo skladen z zahtevami ustrezne
tehniËne specifikacije, mora laboratorij o tem obvestiti CO in naroËnika. NaroËnik se lahko odloËi
za izvedbo korekcij, ki se nanaπajo na neskladne lastnosti in/ali dodatno preskuπanje, ali pa pisno
prekine nadaljnji postopek certificiranja, da s tem zmanjπa stroπke postopka. V nasprotnem primeru
se preskusi nadaljujejo po programu certificiranja.
»e se neskladnosti ugotovijo na podlagi rezultatov v celoti opravljenega zaËetnega preskusa proizvoda,
CO izdela popolno poroËilo o zaËetnem preskusu. V spremnem dopisu lahko zahteva:
● odpravo neskladnosti in uvedbo korektivnih ukrepov,
● ponovno ali delno izvedbo zaËetnega preskusa.
5.4.2 Neskladnosti pri zaËetni preveritvi
»e se neskladnosti ugotovijo v teku postopka zaËetne preveritve, mora CO izdelati predhodno poroËilo
ali zapisnik in v njem navesti ugotovljena odstopanja oziroma pomanjkljivosti in doloËiti rok
za njihovo odpravo. NaroËnik mora pisno predlagati naËin za odpravo neskladnosti. V primeru, da
neskladnosti ni mogoËe odpraviti v realno kratkem Ëasu, se postopek zaËetne preveritve zaËasno
prekine.
CO izdela poroËilo o zaËetni preveritvi obrata in sistema kontrole proizvodnje πele po pregledu izvedenih
korektivnih ukrepov.
»e se neskladnosti ugotovijo v konËnem poroËilu o zaËetni preveritvi, mora CO naroËnika pisno
opozoriti, da ne bo moæno izdati certifikata in bo potrebno delno ali v celoti ponoviti postopek certificiranja
proizvoda, Ëe neskladnosti ne bodo odpravljene v doloËenem roku.
»e naroËnik v doloËenem roku ne odpravi vseh ugotovljenih neskladnosti in o tem pisno ne obvesti
CO, le-ta izdela in naroËniku dostavi poroËilo o kontroli vrednotenja skladnosti v skladu s tË. 5.5.1.
V njem prikaæe dobljene rezultate zaËetne preveritve in zaËetnega preskusa, Ëe je bil le-ta v naËrtu
certificiranja predviden in æe opravljen.
»e je proizvod uspeπno prestal zaËetni preskus, pri zaËetni kontroli obrata in sistema notranje kontrole
proizvodnje pa so bile ugotovljene manj bistvene pomanjkljivosti, lahko pooblaπËena oseba CO
v konËnem (zbirnem) poroËilu o vrednotenju skladnosti predpiπe, da je treba do nadaljnjega ali za
doloËeno obdobje poveËati obseg zunanjih kontrolnih preskusov ali poveËati pogostost nadzora notranje
kontrole proizvodnje. V poroËilu se lahko za doloËen Ëas zahteva tudi poveËanje obsega (pogostosti)
preskusov za kontrolo skladnosti.
5.5 IZDAJA CERTIFIKATA
5.5.1 Zbirno poroËilo o kontroli vrednotenja skladnosti
Podlaga za izdajo ali zavrnitev certifikata je zbirno poroËilu o kontroli vrednotenja skladnosti. Priloæena
mu morajo biti vsa poroËila o opravljenih aktivnostih namenjenih kontroli vrednotenja skladnosti.
Zbirno poroËilo mora pripraviti pooblaπËena oseba CO in v njem navesti:
● namen izdelave poroËila,
● osnovo za vrednotenje skladnosti,
● potek izvajanja posameznih nalog certifikacijskega organa,
● uporabljene standarde oziroma druge normativne dokumente,
● osebe, ki so sodelovale pri vrednotenju skladnosti,
● rezultate vrednotenja po posameznih elementih vrednotenja skladnosti in oceno skladnosti,
● morebitne neskladnosti in informacije o æe izvrπenih korektivnih ukrepih za odpravo neskladnosti,
● zakljuËek in predlog za izdajo oziroma zavrnitev certifikata.
34

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Operativne faze postopkov certificiranja...
PoroËila, ki jih je treba upoπtevati pri kontroli vrednotenja skladnosti in morajo biti priloæena zbirnemu
poroËilu, so zlasti:
● poroËilo (poroËila) o zaËetnem preskusu proizvoda,
● poroËilo o zaËetni preveritvi obrata in sistema kontrole proizvodnje,
● poroËila o zunanjih kontrolnih preskusih, Ëe so bili opravljeni,
● poroËila o preskusih istovetnosti, Ëe so bili opravljeni.
Zbirno poroËilo je zaupne narave.
5.5.2 OdloËitev in sklep o izdaji ali zavrnitvi certifikata
OdloËitev in sklep o izdaji ali zavrnitvi certifikata sta v izkljuËni pristojnosti CO in je ni mogoËe prenesti
na (pod)pogodbenika.
»e so pogoji za izdajo certifikata izpolnjeni, izda CO o tem sklep, s katerim naroËnika tudi pozove,
naj podpiπe pogodbo o dovoljenju za uporabo certifikata. »e vloænik pogodbe ne æeli podpisati, se
mu dostavi le zbirno poroËilo o kontroli vrednotenja skladnosti s prilogami.
»e pogoji za izdajo certifikata niso izpolnjeni in jih tudi z ustreznimi korektivnimi ukrepi ni mogoËe
v realnem Ëasu izpolniti, izda CO sklep o zavrnitvi certifikata. Tak sklep mora imeti pravni pouk,
v katerem mora biti naveden rok za reπitev pritoæbe.
5.5.3 Sklenitev pogodbe o dovoljenju za uporabo certifikata in/ali oznake CE oziroma prostovoljnega
znaka
V pogodbi se doloËijo pogoji za uporabo certifikata in/ali znaka skladnosti (oznake CE in/ali prostovoljnega
znaka) ter aktivnosti CO v okviru nadzora skladnosti, Ëe je za predpisani sistem certificiranja
predviden.
5.5.4 IzroËitev certifikata
Na podlagi podpisane pogodbe izda CO certifikat o skladnosti proizvoda ali certifikat notranje kontrole
proizvodnje. Formata obeh vrst certifikata sta v prilogah 3 in 4.
5.6 STALNI NADZOR SKLADNOSTI PROIZVODA
5.6.1 Redni kontrolni pregledi
Pogostost rednih pregledov mora biti doloËena v programu certificiranja. Redni kontrolni pregled
vodi pooblaπËena oseba CO. Ta najprej izdela plan poteka rednega kontrolnega pregleda v smislu
tË. 3.5.3.2 in ga predloæi v potrditev naroËniku (vloæniku).
PooblaπËena oseba naj pri kontrolnem pregledu uporablja vpraπalnik, v katerega zapisuje svoje
ugotovitve in ki je hkrati zapis kontrolnega pregleda.
5.6.2 Izredni kontrolni pregled
Izredni kontrolni pregled v ustreznem obsegu, ki ga doloËi pooblaπËena oseba, je treba opraviti
predvsem v primerih, navedenih v tË. 3.5.3.3.
5.6.3 Zunanji kontrolni preskusi (samo pri sistemu 1+)
VzorËenje, izvedbo in vrednotenje preskusov je treba opraviti v smislu tË. 5.3.2.
Vzorec za zunanji kontrolni preskus odvzame in dostavi preskusnemu laboratoriju pooblaπËena
oseba CO. Vzorec mora biti ustrezno embaliran in oznaËen. Zaradi narave vzorca se za naËin dostave
vzorcev in odgovornosti lahko dogovorita pooblaπËena oseba in imetnik certifikata. Preskusni laboratorij
mora izvesti predpisana preskuπanja v skladu z metodami, predpisanimi v naËrtu certificiranja.
Preskusni laboratorij izda o vsakem opravljenem preskusu poroËilo o preskuπanju.
35

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Operativne faze postopkov certificiranja...
5.6.4 Ocenitev in odobritev notranje kontrole proizvodnje (pri sistemih 1+, 1 in 2+)
Podlaga za ocenitev in odobritev notranje kontrole proizvodnje so rezultati rednega kontrolnega
pregleda in rezultati zunanjih kontrolnih preskusov (samo sistem 1+), prikazani in ovrednoteni v poroËilu
o nadzoru.
PoroËilo o nadzoru mora vsebovati najmanj naslednje postavke:
● namen izdelave poroËila,
● osnovo za nadzor,
● opis poteka opravljenih nalog v okviru nadzora,
● imena oseb naroËnika in certifikacijskega organa, ki so sodelovale pri nadzoru,
● uporabljene standarde oziroma druge normativne dokumente,
● pregled izdanih poroËil in povzetek njihovih sklepov,
● primerjavo dobljenih rezultatov pri nadzoru (kontrolnem pregledu notranje kontrole proizvodnje
in zunanjih kontrolnih preskusih) z rezultati zaËetne preveritve oziroma zaËetnega preskusa
proizvoda,
● zakljuËek in oceno o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju zahtev tehniËne specifikacije oziroma
naËrta certificiranja,
● sklep o odobritvi notranje kontrole proizvodnje.
PoroËilu o nadzoru morajo biti priloæena vsa poroËila o izvedenih nalogah v okviru nadzora in
sicer:
● poroËila o zunanjih kontrolnih preskusih,
● poroËilo o rednem kontrolnem pregledu notranje kontrole proizvodnje,
● poroËila o morebitnih izrednih kontrolnih pregledih.
PoroËilo o nadzoru je zaupne narave in ga prejme le naroËnik.
Na podlagi poroËila o nadzoru izda CO odloËitev o odobritvi notranje kontrole proizvodnje za dolo-
Ëen proizvodni obrat. S tem se podaljπa veljavnost izdanega certifikata o skladnosti proizvoda oziroma
certifikata notranje kontrole proizvodnje.
5.7 SANKCIJE V PRIMERU NESKLADNOSTI
V primeru neskladnosti, ugotovljenih pri rednem kontrolnem pregledu, in/ali zaradi pomembnih odstopanj
rezultatov zunanjih kontrolnih preskusov lahko CO vpelje naslednje sankcije:
1. svarilo, Ëe so neskladnosti majhne,
2. opozorilo, Ëe ugotovljene neskladnosti zahtevajo izvedbo manjπih korektivnih ukrepov,
3. zaËasno razveljavitev izdanega certifikata (odvzem dovoljenja za uporabo certifikata o skladnosti),
Ëe neskladnosti lahko vplivajo na varnost objektov, za katere je proizvod namenjen in so potrebni
veËji korektivni ukrepi,
4. preklic certifikata, Ëe so neskladnosti bistvene in ogroæajo varnost objektov, za katere je proizvod
namenjen in so potrebni veËji in zahtevni korektivni ukrepi.
V sporoËilu naroËniku o uvedbi sankcije je treba doloËiti rok za odpravo neskladnosti.
Sklep o zaËasni razveljavitvi ali preklicu certifikata mora vsebovati pravni poduk. Imetnik certifikata
je dolæan nemudoma umakniti izjavo o skladnosti in ne sme veË nameπËati oznake CE, dokler CO
ne potrdi, da so bistvene neskladnosti odpravljene.
Po prejemu proizvajalËevega obvestila, da je uvedel korektivne ukrepe in odpravil neskladnosti, se
mora CO o tem prepriËati, lahko tudi z izrednim kontrolnim pregledom in/ali ponovnim odvzemom
vzorcev za zunanje kontrolne preskuse. Izredni kontrolni pregled lahko opravi v celoti ali delno, po
potrebi pa lahko zahteva tudi ponovitev zaËetnega preskusa proizvoda.
Certifikat se lahko umakne tudi na æeljo proizvajalca, ker je na primer prenehal izdelovati ta proizvod.
5.8 PRITOÆBE VLOÆNIKA
Vloænik se lahko zoper sklep o zavrnitvi certifikata in/ali zoper odloËbo o zaËasnem oziroma trajnem
preklicu certifikata pritoæi certifikacijskemu organu.
36

6 POMEN IZRAZOV IN OZNAK
6.1 IZRAZI
Certificiranje /certification/ je postopek, s katerim tretja stranka poda pisno zagotovilo, da je proizvod,
proces ali storitev v skladu s predpisanimi zahtevami.
Certificiranje proizvoda /product certification/ so postopki in naloge organov, vkljuËenih v potrjevanje
skladnosti v sistemih potrjevanja skladnosti 1+ in 1; na njihovi podlagi izda certifikacijski organ
certifikat o skladnosti proizvoda kot pisno zagotovilo, da je proizvod skladen z zahtevami ustrezne
tehniËne specifikacije.
Certificiranje (notranje) kontrole proizvodnje /certification of factory production control/ so postopki
in naloge organov, vkljuËenih v potrjevanje skladnosti v sistemih potrjevanja skladnosti 2+ in
2; na njihovi podlagi izda certifikacijski organ certifikat kontrole proizvodnje kot pisno zagotovilo,
da je kontrola proizvodnje urejena v skladu z zahtevami relevantne tehniËne specifikacije.
Certifikat o skladnosti /certificate/ je listina, izdana po pravilih sistema certificiranja, iz katere izhaja
zaupanje v skladnost toËno doloËenega proizvoda, procesa ali storitve s doloËenim standardom ali
drugim normativnim aktom. Glede na sisteme certificiranja po CPD certifikacijski organ izdaja certifikat
o skladnosti proizvoda in certifikat kontrole proizvodnje.
Evropsko tehniËno soglasje /European Technical Approval - ETA/ pomeni pozitivno tehniËno oceno
ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnitvi bistvenih tehniËnih zahtev za
gradbene objekte, za katere se proizvod uporablja. Podeli ga priglaπen organ za izdajo tehniËnih soglasij;
obiËajno se izdela na podlagi smernice, ki jo pripravi Evropska organizacija za tehniËna soglasja
(EOTA) na podlagi mandata Komisije EU, podeljenega po postopku, predpisanem v CPD.
Harmoniziran evropski standard /harmonised European standard- hEN/ je standard, ki ga pripravi
evropska organizacija za standardizacijo (CEN) na podlagi mandata Komisije EU, podeljenega po
postopku, predpisanem v CPD.
Izjava o skladnosti /declaration of conformity/ je listina, s katero proizvajalec potrdi skladnost proizvoda
s tehniËno specifikacijo; odvisno od sistema potrjevanja skladnosti jo izda sam ali pa na podlagi
certifikata o skladnosti proizvoda ali certifikata kontrole proizvodnje ali poroËila o zaËetnem
preskusu proizvoda.
Kontrolni organ /inspection body/ je primerno organiziran nepristranski organ, vkljuËen v potrjevanje
skladnosti gradbenih proizvodov, ki razpolaga z organizacijo, osebjem, usposobljenostjo in poklicno
poπtenostjo, da lahko po predpisanih merilih opravlja naloge kontrole, kot so ocenjevanje in priporoËilo
za prevzem in nadaljnja presoja proizvajalËevih postopkov v okviru sistema kakovosti v obratu
ter izbor in ovrednotenje proizvodov po predpisanih merilih, na gradbiπËu, v tovarni ali kjerkoli.
Nadzor /surveillance/ je element kontrole vrednotenje skladnosti po pridobitvi certifikata, s katerim
se preverja trajna skladnost proizvoda s predpisanimi zahtevami.
Notranja kontrola proizvodnje /factory production control - FPC/ je stalna notranja kontrola proizvodnje,
ki jo opravlja proizvajalec.
Notranji kontrolni preskus /autocontrol test/ je sluËajni preskus, s katerim se na nakljuËno izbranih
vzorcih ali mestih preverja toËnost rezultatov preskusov, opravljenih v okviru notranje kontrole proizvodnje.
37

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Pomen izrazov in oznak
Potrjevanje skladnosti /attestation of conformity/ pomeni dejavnosti in naloge proizvajalca in vklju-
Ëenih priznanih organov za potrjevanje skladnosti, s katerimi se s sprejemljivo verjetnostjo zagotovi
doseganje predpisanih lastnosti proizvoda oziroma njegova skladnost z zahtevami ustrezne tehniËne
specifikacije.
Preskuπevalni laboratorij /testing laboratory/ je laboratorij, vkljuËen v potrjevanje skladnosti gradbenih
proizvodov, ki meri, preiskuje, preskuπa, kalibrira ali drugaËe doloËa znaËilnosti ali obnaπanje
materialov ali proizvodov.
Priglaπen/notificiran organ /notified body/ je priznan organ, ki ga dræava Ëlanica EU priglasi Komisiji
EU za izvajanje doloËene dejavnosti pri potrjevanju skladnosti gradbenih proizvodov na podlagi
harmonizirane evropske tehniËne specifikacije (hEN in ETA), Komisija pa ga vpiπe v seznam
(notificira) priglaπenih (ali notificiranih) organov.
Priznan organ /approved body/ je certifikacijski organ, kontrolni organ in preskuπevalni laboratorij,
ki izpolnjuje ustrezne pogoje ZGPro oziroma CPD. Pogoji se nanaπajo na razpolaganje z osebjem,
potrebnimi sredstvi in opremo, na tehniËno usposobljenost in poklicno poπtenost osebja, nepristranskost,
varovanje poslovnih skrivnosti in zavarovanje odgovornosti.
Sistem potrjevanja skladnosti /conformity attestation system/ je kombinacija metod za kontrolo
skladnosti iz Dodatka III CPD, ki je odvisna od narave proizvoda, pomembnosti proizvoda za izpolnitev
bistvenih zahtev CPD in vpliva spremenljivosti lastnosti proizvoda na njegovo uporabnost.
Sistemi se oznaËujejo s πtevilËnimi oznakami: 1+, 1, 2+, 2, 3 in 4.
Ugotavljanje (ocenjevanje) skladnosti /conformity assessment/ je vsaka dejavnost, s katero se neposredno
ali posredno oceni, ali so izpolnjene zahteve ustrezne tehniËne specifikacije.
Vrednotenje skladnosti /conformity evaluation/ pomeni sistematiËno presojo rezultatov preskusov
skladnosti glede na predpisana merila (kriterije) skladnosti, s katero se ugotovi, do kakπne mere doloËena
vrsta gradbenega proizvoda izpolnjuje predpisane zahteve.
Zunanji kontrolni preskus /audit test/ je preskus, s katerim se na nakljuËno izbranih vzorcih ali mestih
preverjajo rezultati kontrole skladnosti glede na vrednosti, predpisane v tehniËni specifikaciji,
in vrednosti, dobljene z zaËetnim preskusom proizvoda.
6.2 OZNAKE
AoC Attestation of conformity Potrjevanje skladnosti (PS)
CAB Conformity Assessment Body Organ za ugotavljanje skladnosti
CEN Comité Européen de Normalisation Evropska organizacija za standardizacijo
CEN TC CEN Technical Committee
TehniËni odbor (CEN)
CPD Construction Product Directive Direktiva o gradbenih proizvodih
CUAP Common Understanding on Dogovor o postopku za ocenjevanje skladnosti
Assessment Procedure
Dapp Date of applicability Datum uporabnosti (standarda)
DAV Date of availability Datum dostopnosti (standarda)
DOW Date of withdrawal Datum razveljavitve (standarda)
EC European Commission Evropska komisija
EEA European Economic Area Evropski gospodarski prostor
(dræave EU + EFTA)
EEC European Economic Comunity Evropska gospodarska skupnost (EGS)
EN European standard Evropski standard
(Norme Européenne)
EOTA European Organization for Evropska organizacija za tehniËna soglasja
Technical Approvals
38

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Pomen izrazov in oznak
ER Essential requirement Bistvena zahteva
ETA European Technical Approval Evropsko tehniËno soglasje
ETAG ETA Guideline Smernica za evropsko tehniËno soglasje
FPC Factory production control Notranja kontrola proizvodnje
GP Guidance paper Vodilo (za uporabo CPD)
hEN Harmonised European Standard Harmoniziran evropski standard
hTS Harmonised Technical Specification Harmonizirana tehniËna specifikacija
ITT Initial type-test ZaËetni preskus (vrste) proizvoda (ZPP)
MS Member State Dræava Ëlanica
OJ EC Official Journal of European Uradni list Evropske skupnosti
Community
PO
Priznan (priglaπen) organ
PS
Potrjevanje skladnosti
SCC Standing Committee on Construction Stalni odbor gradbeniπtva
SIST
Slovenski inπtitut za standardizacijo
SIST
Slovenski standard
STS
Slovensko tehniËno soglasje
ZAG
Zavod za gradbeniπtvo Slovenije
ZGO
Zakon o graditvi objektov
ZGPro
Zakon o gradbenih proizvodih
ZJN
Zakon o javnih naroËilih
39

7 VIRI
1. Direktiva Sveta Evrope o gradbenih proizvodih πt. 89/106/EEC
2. Zakon o gradbenih proizvodih (Ur. l. RS πt.52/2000)
3. Smernice GP A do GP L
4. Phare-PraqIII seminar o direktivi Sveta Evrope o gradbenih proizvodih πt. 89/106/EEC, Ljubljana
1999
5. Seminar on CPD (C. Bleiman), Ljubljana 2002
6. Guide to the implementation of directives based on the New Approach and the Global Approach,
European Commission (2000) - Blue Book
7. CEN - CENELEC: The New Approach
8. Dokument NB-CPD/01/002-rev04: Guidance on the participation of the notified bodiesin the
attestation of conformity under the ConstructionProduct Directive 89/106/EEC (IV/2001)
9. Dokument (delovni) CONSTRUCT 01/481: Discussion paper on CE marking for construction
products and its relation to voluntary marks, 2001
10. Dokument (delovni) NB-CPD/03/018: Supplement No. 3 to CEN BTS1 N888 - Construction
standardisation - Guidance document - Framework for a product standard (Rev. 5, V/2003)
11. EN 12620:Agregati za beton, 2002
12. Dokument NB-CPD/SG02-02/012: Position paper for the certificate of factory production
control related to concrete admixtures, admixtures for grout for prestressing tendons in compliance
with Annex ZA of EN 943-2 and EN 934-4 (IV/2003)
13. Vitomir Fister: Nova pravna ureditev gradbenih proizvodov (Gradbenik 2002 πtev. 2, 3, 5, 7-8, 9).
40

PRILOGE
PRILOGA 1 - Organizacija izvajanja CPD
41

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Priloge
PRILOGA 2 - Preglednica ZA.1a - PodroËje uporabe in merodajne zahteve
Primer preglednice znaËilnosti in zahtev iz Dodatka ZA.1 v EN 12620 Agregati za beton
Primer preglednice zna≠ilnosti in zahtev iz Dodatka ZA.1 v EN 12620 Agregati za beton
42

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Priloge
PRILOGA 3 - Format EC certifikata o skladnosti proizvoda za sistem 1+
43

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Priloge
PRILOGA 4 - Format EC certifikata notranje kontrole proizvodnje za sistem 2+
44

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Priloge
PRILOGA 5 - Primer oznake CE s spremno informacijo iz EN 12620 Agregati za beton
45

Potrjevanje skladnosti in oznaka CE za gradbene proizvode - Priloge
PRILOGA 6 - Diagram poteka postopkov certificiranja za sistem 2+
46