uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
2.3 Digitalni signali 29<br />
x[ n]<br />
n<br />
Slika 2.4<br />
Grafična predstavitev <strong>za</strong>poredja podatkov<br />
dobljenih s kodiranjem diskretnega signala<br />
na sliki 2.3d.<br />
2.3.1 Pove<strong>za</strong>va med digitalnimi <strong>in</strong> diskretnimi signali<br />
Zaporedja x[n] <strong>in</strong> pripadajoče diskretne signale povezuje oziroma ločuje kodiranje.<br />
Kodiranje je širši pojem, ki ga uporabljamo <strong>za</strong> <strong>za</strong>pis podatkov <strong>in</strong><br />
prenosu podatkov oziroma <strong>in</strong>formacij. Pretvorbo signala v <strong>za</strong>poredje podatkov<br />
imenujemo analogno-digitalna pretvorba. Z njo kvantizirani amplitudi<br />
priredimo ustrezno številčno vrednost.<br />
2.3.2 Digitalna obdelava podatkov<br />
Sodobne tehnološke možnosti obdelave podatkov, kot so digitalni signalni<br />
procesorji, so “krivci” <strong>za</strong> buren razvoj digitalne obdelave <strong>signalov</strong>. Prednosti,<br />
ki jih ta pr<strong>in</strong>aša, so očitne: <strong>obdelavo</strong> opišemo z algoritmom obdelave, na<br />
izvajanje algoritma motnje praktično nimajo vpliva, absolutna ponovljivost<br />
itd. Zato smo danes priča vsesplošni digitali<strong>za</strong>ciji, to je pretvorbi analognih<br />
<strong>signalov</strong> v digitalne. Seveda moramo marsikdaj digitalne signale pretvoriti<br />
na<strong>za</strong>j v analogno obliko (na primer govorni signal).<br />
x[ n]<br />
1<br />
x( t)<br />
0<br />
0 0 1 0 1 1 0<br />
t<br />
2.3.3 B<strong>in</strong>arni signali<br />
Slika 2.5<br />
B<strong>in</strong>arni kod (zgoraj) <strong>in</strong><br />
b<strong>in</strong>arni signal (spodaj).<br />
B<strong>in</strong>arni signal je signal, ki ima le dve diskretni vrednosti. Posebej ga navajamo<br />
<strong>za</strong>radi njegove razširjenosti pri digitalni obdelavi <strong>in</strong> prenosu <strong>in</strong>formacij.<br />
Z njim ponavadi ponazorimo kod podatka. Ločiti moramo med b<strong>in</strong>arnim signalom<br />
<strong>in</strong> b<strong>in</strong>arnim kodom (slika 2.5). B<strong>in</strong>arni kod je <strong>za</strong>poredje logičnih enic<br />
<strong>in</strong> ničel.<br />
2.3.4 M-terni signali<br />
S tem term<strong>in</strong>om označujemo množico M kvantiziranih <strong>signalov</strong>, ki se medsebojno<br />
jasno razlikujejo, na primer po amplitudi, frekvenci, faznem kotu ali<br />
komb<strong>in</strong>aciji teh parametrov. Uporabljamo jih <strong>za</strong> prenos podatkov, v katerem<br />
vsakemu od <strong>signalov</strong> priredimo določeni kod (slika 2.6).<br />
x[ n]<br />
00 11 10 00 01 10<br />
3<br />
2<br />
x( t)<br />
1<br />
0<br />
Slika 2.6<br />
Primer M-ternega koda<br />
(zgoraj) <strong>in</strong> M-ternega<br />
signala (spodaj).<br />
t<br />
datoteka: signal_A
Change language