uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
16 1. Uvod<br />
Seizmologija<br />
V zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja so geofiziki odkrili, da lahko<br />
določajo strukturo zemeljske skorje z merjenjem odmevov zvoka, ki ga povzroči<br />
eksplozija na površ<strong>in</strong>i. Z meritvami po tem postopku sežejo več kot 10<br />
km v glob<strong>in</strong>o. Ti postopki so kmalu postali osnovi nač<strong>in</strong> iskanja naftnih <strong>in</strong><br />
m<strong>in</strong>eralnih nahajališč. Uporabljamo jih še danes.<br />
V idealnem primeru zvočni impulz, ki da pošljemo v zemeljsko notranjost,<br />
ustvari pri vsakem prehodu skozi posamezno zemeljsko plast en sam<br />
odmev. Žal, v praksi to ni tako preprosto. Vsak odmev, ki se vrača na<strong>za</strong>j na<br />
površ<strong>in</strong>o, mora preiti skozi vse plasti, ki so med površ<strong>in</strong>o <strong>in</strong> mejo plasti, kjer<br />
je nastal. Zaradi tega dobimo na površ<strong>in</strong>i zemlje množico odmevov, ki zelo<br />
otežijo detekcijo odmevov <strong>in</strong> njihovo predstavitev. Zato se po letu 1960 široko<br />
uporablja digitalna obdelava <strong>signalov</strong>, s katero si pomagamo razvozlati<br />
pomen odmevov. Kako pa geofiziki proučevali strukturo zemeljske skorje<br />
pred tem? Odgovor je preprost. Proučevali so lahko le najbolj preproste primere,<br />
kjer ni večkratnih odmevov, oziroma so ti zelo pridušeni. Digitalna<br />
obdelava <strong>signalov</strong> omogoča odkrivati na primer nahajališča nafte tudi pod<br />
oceanskim dnom.<br />
1.6.5 Obdelava slik<br />
Slikovni signali imajo nekatere posebnosti, ki jih pri ostalih signalih redkeje<br />
srečujemo. Prvo, njihovi parametri so prostorsko razporejeni <strong>in</strong> ne po po<br />
času, kot je to primer pri več<strong>in</strong>i ostalih <strong>signalov</strong>. Druga njihova značilnost<br />
je velika količ<strong>in</strong>a <strong>in</strong>formacij. Na primer <strong>za</strong> posnetek 1 sekunde televizijske<br />
slike potrebujemo več kot 10 MB pomnilnika. To je več tisoč krat več, kot<br />
pri <strong>za</strong>pisu govora enake dolž<strong>in</strong>e. Tretja posebnost je, da je končna ocena<br />
kakovosti slike subjektivna. Zaradi teh posebnosti, je obdelava slik posebna<br />
discipl<strong>in</strong>a (digitalne) obdelave slik.<br />
Medic<strong>in</strong>a<br />
Leta 1895 je Wilhelm Conrad Röntgen odkril, da x-žarki ali tudi Röntgenski<br />
žarki “svetijo” tudi skozi določeno debel<strong>in</strong>o snovi. S tem se je v medic<strong>in</strong>i odprla<br />
nova možnost pogleda v človeško telo. Ne glede na velik uspeh rentgenskega<br />
aparata, je njegova uporaba bila do nedavnega omejena z naslednjimi<br />
štirimi problemi:<br />
1. Strukture v telesu, ki se prekrivajo, <strong>za</strong>krivajo pogled <strong>za</strong> njimi. Na primer,<br />
del srca <strong>za</strong>kritega z rebri, ne moremo videti.<br />
šarko ƒu£ej: Teorija <strong>signalov</strong> revizija 20040315
Change language