uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
1.6 Uporaba teorije <strong>signalov</strong> 13<br />
to najbolj pogosti nač<strong>in</strong> generiranja umetnega govora. Simulatorji govornega<br />
trakta so bolj <strong>za</strong>pleteni. Z njimi skušamo posnemati fizikalne mehanizme, s<br />
katerimi ljudje ustvarijo govor. Človekov govorni trakt je akustična votl<strong>in</strong>a, v<br />
kateri so resonančne frekvence določene z velikostjo <strong>in</strong> obliko votl<strong>in</strong>. Govor<br />
sestavljajo dve vrsti glasov: samoglasniki <strong>in</strong> soglasniki. Pri samoglasnikih<br />
glasilke pošiljajo skoraj periodične pulze zraka v zvočne votl<strong>in</strong>e, pri soglasnikih<br />
pa zvok nastaja pri turbolenci zraka blizu ustnic ali zob. Simulatorji<br />
govornega trakta delujejo tako, da generirajo digitalni signal, ki sestavi ti dve<br />
vrsti glasov. Karakteristike resonantnih votl<strong>in</strong> simuliramo s prehodom signala<br />
preko sita s podobnimi resonancami. Tak postopek so uporabili v prvi<br />
uspešni uporabi digitalnega signalnega procesorja – napravi Speak & Spell,<br />
ki se v ZDA uporablja kot učni pripomoček <strong>za</strong> otroke.<br />
Prepoznava govora<br />
Prepoznava govora je neizmerno težja kot generiranje govora. To je klasični<br />
primer, kar človekovi možgani odlično opravljajo, računalniki pa (še vedno)<br />
slabo. Z računalniki lahko shranijo veliko podatkov, izvajajo različne izračune<br />
z zelo veliko hitrostjo, vendar so še žal vedno neuč<strong>in</strong>koviti, ko imajo<br />
opravka s surovimi senzorskimi podatki. Naučiti računalnik, da mesečno pošilja<br />
na primer račun <strong>za</strong> porabljeno električno energijo, je preprosto, naučiti<br />
ga razumeti pa zelo težko (po več kot dvajsetih letih <strong>in</strong>tenzivnega raziskovanja<br />
smo še vedno zelo na <strong>za</strong>četku). Razpoznavanje govora v splošnem<br />
poteka v dveh korakih. V prvem izvlečemo značilnost govora, v drugem pa<br />
iščemo ujemanje (z znanimi vzorci). Pri tem izoliramo vsako besedo <strong>in</strong> jo<br />
analiziramo, da lahko odkrijemo vrsto vzbujanja <strong>in</strong> rezonančne frekvence.<br />
Te parametre primerjamo s prejšnjimi primeri izgovorjenih besed ter s tem<br />
poiščemo najbližje ujemanje. Pogosto je tak sistem omejen le na nekaj sto<br />
besed, razume govor s poudarjenimi presledki med izgovorjenimi besedami.<br />
Sistem mora biti naučen na posameznega govorca. To je primerno <strong>za</strong> mnoge<br />
komercialne rešitve. Naštete omejitve pa postanejo ponižujoče, ko tak sistem<br />
primerjamo s človekovim sluhom. Na tem področju mora še biti opravljeno<br />
veliko dela <strong>in</strong> bo potrebno vložiti še veliko denarja, preden bodo na voljo<br />
uporabnejši <strong>in</strong> uspešnejši komercialni izdelki.<br />
1.6.4 Lokacija odmeva<br />
Tehnike dalj<strong>in</strong>skega opazovanja ločimo v dve veliki skup<strong>in</strong>i: pasivne, kjer<br />
merimo lastna ali odbita naravna sevanja od objekta, <strong>in</strong> aktivna, kjer opazovanje<br />
temelji na merjenju odboja pulzov različnega valovanja od objekta. Na<br />
primer, z radarji, ki delujejo na pr<strong>in</strong>cipu odboja radijskega valovanja, merimo<br />
datoteka: signal_A
Change language