uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
12 1. Uvod<br />
1.6.3 Avdio<br />
Vid <strong>in</strong> sluh sta dva glavna človekova čuta. Zato je tem področju posvečeno<br />
veliko raziskovalnega <strong>in</strong> razvojnega dela. Novi sistemi digitalne obdelave<br />
<strong>signalov</strong> so revolucionalizirali hranjenje, posredovanje <strong>in</strong> poslušanje<br />
tako glasbe kot govora.<br />
Glasba<br />
Digitalni <strong>za</strong>pis glasbe v veliki meri prepreči degradacijo kakovosti analognega<br />
<strong>za</strong>pisa. To lahko opazi vsakdo, ki primerja kakovost <strong>za</strong>pisa glasbe s<br />
kasete s kakovostjo z zgoščenke. Kako pa nastane posnetek? Ponavadi pri<br />
snemanju v tonskem studiu glasbo posnamejo v več kanalih ali na več trakovih,<br />
mnogokrat <strong>za</strong> vsak <strong>in</strong>strument <strong>in</strong> <strong>za</strong> vsakega pevca posebej. To daje<br />
studijskim tehnikom veliko kreativnih možnosti <strong>za</strong> oblikovanje končnega <strong>za</strong>pisa.<br />
Kompleksni proses komb<strong>in</strong>iranja <strong>in</strong>dividualnih <strong>za</strong>pisov v končno obliko<br />
kompozicije imenujemo mešanje navzdol. Z digitalno <strong>obdelavo</strong> <strong>signalov</strong> pri<br />
tem vršijo pomembne funkcije kot so filtriranje, seštevanje <strong>in</strong> odštevanje <strong>signalov</strong>,<br />
editiranje itd.<br />
Ena izmed najbolj <strong>za</strong>nimivih aplikacij pri pripravi glasbe je umetni odmev.<br />
Če posamezne kanale preprosto seštejemo, rezultat zveni prazno <strong>in</strong><br />
zvodenelo, približno tako, kot če glasbeniki igrajo na prostem. To je <strong>za</strong>to,<br />
ker je studi0 gluhi prostor (prostorih brez odmeva). Zato pri se mešanju umetno<br />
dodaja odmev <strong>za</strong> poslušanje določene glasbe idealnih okolij. Na primer,<br />
odmev z <strong>za</strong>kasnitvijo nekaj sto ms daje vtis, da poslušamo glasbo v katedrali,<br />
<strong>za</strong>kasnitev 10 ms do 20 ms pa ustvari vtis, da glasbo poslušamo v srednje<br />
velikem prostoru.<br />
Umetni govor<br />
Umetni govora <strong>in</strong> prepoznava govora se uporablja v komunikaciji med ljudmi<br />
<strong>in</strong> stroji. Omogočata, da v sedaj običajno tehniko, pri kateri uporabljamo roke<br />
(<strong>za</strong> tipkanje ukazov na tipkovnico) <strong>in</strong> oči (<strong>za</strong> gledanje <strong>za</strong>pisov na ekranu), <strong>za</strong>menjamo<br />
z <strong>za</strong> človeka preprostejšim (po)govorom. Ta nač<strong>in</strong> komunikacije je<br />
posebej udoben, ko roke <strong>in</strong> oči potrebujemo <strong>za</strong> druga opravila, na primer<br />
<strong>za</strong> vožnjo avtomobila, izvajanje operacije <strong>in</strong> podobno. Pri umetnem govoru<br />
se danes uporabljata dva pristopa: digitalni <strong>za</strong>pis govora <strong>in</strong> simulacija človekovega<br />
vokalnega trakta. Pri digitalnem <strong>za</strong>pisu govora je v pomnilniku<br />
shranjen, ponavadi komprimiran, digitalizirani signal govorca. Pri uporabi<br />
tega <strong>za</strong>pisa, se shranjeni podatki dekomprimirajo <strong>in</strong> pretvorijo na<strong>za</strong>j v analogni<br />
signal. Za ta postopek, na primer <strong>za</strong> uro govora, potrebujemo okoli 3 MB<br />
pomnilnika, kar danes zmorejo že zelo mali računalniški sistemi. Danes je<br />
šarko ƒu£ej: Teorija <strong>signalov</strong> revizija 20040315
Change language