uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja

184 8. Sistemi
☞
Primer BIBO stabilnega sistema je identični sistem. Pri njem je zaradi
v(t) = y(t) tudi M = N. Idealni integrator, ki ga opisuje (8.3) oziroma (8.4)
ni stabilen sistem. Če je na primer vhod enotska stopnica u(t), ki je omejena
funkcija, je izhod strmina y(t) = t, ki pa ni omejena, saj s t linearno narašča.
Stabilnost je osnovna lastnost, ki jo zahtevamo od vseh izvedljivih sistemov
za obdelavo signalov. Viri, kot so oscilatorji, so izjema. Ti ustvarjajo
izhod, tudi ko je vhod enak nič.
8.3 Sestavljanje sistemov
Sisteme lahko združujemo v nove, sestavljene sisteme. Mnogokrat ubiramo
tudi nasprotno smer, kompleksne sisteme želimo razstaviti na množico medsebojno
povezanih manj kompleksnih podsistemov. Elemente sistemov, s
katerih gradimo ali na katere razstavljamo sisteme, v splošnem imenujemo
podsistemi ali gradniki.
8.3.1 Vzporedna in zaporedna vezava
Poznamo dve osnovni povezovanji sistemov: vzporedno ali paralelno ter zaporedno
ali serijsko (slika 8.10). Najprej si oglejmo vzporedno povezavo.
Slika 8.10
Vzporedna (zgoraj) in zaporedna (spodaj) povezava
dveh sistemov.
Vhod v sestavljeni sistem je v(t), izhod pa določa vsota izhodov povezanih
sistemov. Z operatorji preslikave zapišemo:
y = y 1 + y 2 = T 1
{
v
}
+ T2
{
v
}
= T
{
v
}
. (8.14)
Seštevanje smo na sliki 8.10 predstavili s posebnim povezovalnim elementom
- seštevalnikom. Poleg seštevalnika takšno vezavo omogoča še povezovalni
element – vejitev. V matematičnem smislu je to prireditev. Pri analognih
sistemih mora vejitev signalov izpolniti tehniške zahteve, ki zagotovijo
usmerjenost signalov. Ista zahteva velja tudi za ostale povezovalne elemente.
Med elementarne povezovalne elemente spada še množilnik. Med tem ko
šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040315