uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
178 8. Sistemi<br />
Iz ponazoritve (8.4) na sliki 8.3 vidimo, da ta splošnejši <strong>za</strong>pis nudi dve<br />
možnosti povezovanja parov (v,y): (i) ko je vhodu v prirejena množica izhodov<br />
y (slika 8.3a), (ii) ko vhodu v pripada le en izhod y (slika 8.3b). Vhodnoizhodne<br />
sisteme s slednjo lastnostjo imenujemo enolični sistemi.<br />
Ne (8.2) ne (8.4) ne določata <strong>za</strong>konitosti preslikave oziroma tvorbe signalnih<br />
parov. Preslikavo določa, kot bomo spoznali kasneje, impulzni odziv. Pri<br />
beli škatli ga lahko izračunamo iz znanega modela sistema. Tega pri analognih<br />
signalih predstavlja sistem diferencialnih enačb, pri digitalnih sistemih<br />
pa sistem diferenčnih enačb.<br />
8.2 Vrste sistemov<br />
Sisteme lahko razvrščamo na različne nač<strong>in</strong>e: od namena uporabe, tehnične<br />
izvedbe pa do vrste <strong>signalov</strong>, ki jih lahko obdelujejo. Tako glede na nač<strong>in</strong><br />
obdelave ločimo:<br />
1. Časovno (<strong>in</strong> amplitudno) zvezne sisteme, imenujemo jih tudi analogni<br />
sistemi. Ti vršijo analogno <strong>obdelavo</strong> <strong>signalov</strong>. Njihovi vhodi <strong>in</strong> izhodi<br />
so (vsaj) časovno zvezni.<br />
Vse naravne sisteme obravnavamo kot da so analogni.<br />
2. Časovno <strong>in</strong> amplitudno diskretni sistemi, imenujemo jih tudi digitalni<br />
sistemi. Ti sistemi obdelujejo signale z raznimi vrstami računalnikov<br />
ali specializiranih <strong>in</strong>tegriranih digitalnih vezij v skladu z vpisanimi algoritmi<br />
obdelave.<br />
Z digitalnimi sistemi ponavadi aproksimiramo naravne procese. Z njimi<br />
dosežemo lastnosti, ki jih pri gradnji analognih sistemov ne moremo<br />
doseči (na primer, neobčutljivost na staranje, temperaturni drift, izoliranost<br />
od okoliških vplivov, . . . )<br />
Po številu vhodov <strong>in</strong> izhodov ločimo:<br />
Multiple Input<br />
Multiple Output<br />
S<strong>in</strong>gle Input<br />
S<strong>in</strong>gle Output<br />
1. Sisteme z več vhodi <strong>in</strong> izhodi. Imenujemo jih tudi vektorski sistemi,<br />
pogosto pa se <strong>za</strong>nje uporablja kratica MIMO sistemi (slika 8.5a).<br />
2. Sistemi z enim vhodom <strong>in</strong> izhodom. Imenujemo jih tudi skalarni sistemi,<br />
<strong>za</strong>nje pa pogosto uporabljamo kratico SISO sistemi (slika 8.5b).<br />
Po osnovnih lastnostih ločimo d<strong>in</strong>amične, statične ali ned<strong>in</strong>amične sisteme,<br />
<strong>in</strong>vertibilne <strong>in</strong> <strong>in</strong>verzne sisteme, l<strong>in</strong>earne <strong>in</strong> nel<strong>in</strong>earne sisteme, časovno<br />
odvisne <strong>in</strong> časovno neodvisne sisteme itd. Lastnosti teh sistemov so na<br />
kratko opisane v naslednjih razdelkih.<br />
šarko ƒu£ej: Teorija <strong>signalov</strong> revizija 20040315
Change language