uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja

10 1. Uvod
Slika 1.6
Primer
modulacijskega,
nosilnega,
moduliranega in
sprejetega signala.
Slika 1.7
Model prenosnega medija z aditivnim šumom. S
sitom opišemo prenosno karakteristiko medija.
se mu tudi šum. Zato demodulacije ne moremo preprosto izvesti z deljenjem
sprejetega signala z nosilcem, saj
m(t) = x(t)
c(t) ≠ r(t)
c(t)
. (1.3)
Rešiti moramo podoben, vendar zahtevnejši problem, kot smo ga opisali v
prejšnem paragrafu (slika 1.4). Zato si tudi v tem primeru pomagamo s teorijo
signalov. Za razliko od prejšnjega primera, lahko na primer načrtamo
optimalno sito – vstavimo ga pred demodulator, ki maksimira razmerje med
amplitudo signala x(t) in efektivno vrednostjo šuma n(t). Načrtamo lahko
tudi sito, ki izravna karakteristiko prenosnega medija, če le-to poznamo, ali
zgradimo algoritme, ki identificirajo prenosno karakteristiko in glede na njo
samodejno naravnajo sito za izravnavo karakteristike. Tudi v teh primerih si
pomagamo s teorijo signalov.
Modulacije in demodulacije so zelo pomemben del komunikacijske teorije.
Poznamo jih celo vrsto, od tako imenovanih amplitudnih, kotnih, digitalnih
modulacij (slika 1.6) pa vse do modulacije z razprševanjem spektra.
Multipleksiranje
Na svetu je sedaj okoli ena milijarda telefonov. S pritiskom nekaj številk na
telefonu lahko v nekaj sekundah preko telefonskega omrežja povežemo poljubna
telefona. Obsežnost dela, ki se pri tem opravi, si težko predstavljamo.
Do šestdesetih let prejšnjega stoletja, je povezava med dvema telefonoma
zahtevala analogni prenos govornega signala preko mehanskih stikal in analognih
ojačevalnikov. Vsaka povezava je zato zahtevala svoj par žic. Z uporabo
DSP lahko govorni signal preoblikujemo v serijski bitni tok. Tega lahko
šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040315