uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
1.5 Sistemi 7<br />
2. sistemi, ki generirajo signale.<br />
To so lahko različni procesi ali naprave – signalni generatorji, ki smo<br />
jih izdelali, da ustvarjajo predpisane signale. Njihovo skupno je vir.<br />
V splošnem jih predstavimo z bloki označenimi s funkcijo sistema (slika 1.3).<br />
vhodni signali<br />
v<br />
sistem<br />
T<br />
izhodni signali<br />
y = T{ v}<br />
vklop<br />
( t)<br />
vir<br />
signali, podatki<br />
Slika 1.3<br />
Predstavitev sistemov;<br />
levo: sistemi <strong>za</strong> <strong>obdelavo</strong><br />
<strong>signalov</strong> ali podatkov,<br />
desno: vir.<br />
1.5.1 Sita<br />
S siti signale procesiramo oziroma obdelujemo. Obdelava <strong>signalov</strong> je najpomembnejši<br />
del teorije <strong>signalov</strong>, še več, mnogi teorijo <strong>signalov</strong> enačijo z<br />
<strong>obdelavo</strong> <strong>signalov</strong>. To poudarijo kar s term<strong>in</strong>om teorija obdelave <strong>signalov</strong>.<br />
1.5.2 Viri<br />
Vhod v vir je impulz, ki aktivira njegovo delovanje. Predstavljamo si ga<br />
lahko kot stikalo, s katerim vklopimo na primer signalni generator. Taki viri<br />
rojevajo tako imenovane vzročne ali kav<strong>za</strong>lne signale ali podatke.<br />
Poznamo pa tudi vire, ki nimajo <strong>za</strong>četka svojega delovanja. Zanje rečemo,<br />
da so pričeli delovati pred neskončno časa. V naravi sicer takšnih sistemov ni<br />
(po sedanjem razumevanja stvarstva), prav pa nam pridejo pri matematičnem<br />
opisu mnogih <strong>signalov</strong>.<br />
1.5.3 Zakonitosti sistemov<br />
Signali <strong>in</strong> sistemi so tesno pove<strong>za</strong>ni. Na primer, napetosti <strong>in</strong> tokovi so z električnim<br />
vezjem pove<strong>za</strong>ni z elektromagnetnimi <strong>za</strong>koni; lega, hitrost, pospešek<br />
so z mehanskim sistemom v klasični mehaniki pove<strong>za</strong>ni z Newtonovimi<br />
<strong>za</strong>koni; pretoki, tlaki, potek kislosti so v kemičnih procesih pove<strong>za</strong>ni na primer<br />
s termod<strong>in</strong>amičnimi <strong>za</strong>koni <strong>in</strong> ne na<strong>za</strong>dnje vrednost delnic na borzi sledi<br />
ekonomskim <strong>za</strong>konom ponudbe <strong>in</strong> povpraševanja. Te pove<strong>za</strong>ve določajo <strong>za</strong>konitosti<br />
sistema. Imenujemo jih tudi karakteristika sistema. Zakonitosti<br />
sistemov tudi določajo, kako se sistem odzove na vhodni signal. Odziv sistema<br />
je spet signal, <strong>za</strong>to s sistemi signale lahko preoblikujemo oziroma jih<br />
obdelujemo. V tej zvezi ni teorija obdelave <strong>signalov</strong> nič drugega kot skupek<br />
<strong>za</strong>konitosti, ki povezujejo sisteme s signali.<br />
datoteka: signal_A
Change language