uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja

6 1. Uvod
1.4 Primer signala, podatkov in informacije
Za lažje razumevanje pojmov signal, podatek in informacija si oglejmo naslednji
preprosti primer. V enakomernih časovnih intervalih merimo upornost
upora, skozi katerega teče konstantni tok. Na primer, da dobimo rezultate,
ki so navedeni v tabeli 1.1. Iz zaporedja izmerjenih podatkov lahko
narišemo graf signala (slika 1.2).
Tabela 1.1
št. intervala 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
upornost R[n] [Ω] 100,00 100,01 100,02 100,03 100,04 100,05 100,06 100,07 100,08 100,09
∆R = R[n] − R[n − 1] [Ω] 0,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01
Slika 1.2
Predstavitev signala,
ki ga določajo podatki
v tabeli 1.1.
Iz slike in tabele vidimo, da signal na definicijskem območju enakomerno
narašča, torej ga lahko opišemo s funkcijo:
x(t) = 0,01·t + 100 = ∆R·t + R 0 , 0·T t 9·T .
In kaj je tu informacija? Dva parametra: začetna vrednost upornosti (100
Ω) in koeficient ∆R/interval = 0,01Ω/interval, ki podaja rast upornosti z
intervalom merjenja, torej s časom.
1.5 Sistemi
S sistemi opredeljujemo vsak del okolja, ki ustvarja signale oziroma se nanje
odziva. V teoriji signalov se pri obravnavi sistemov omejujemo na matematični
opis s sistemom enačb. Ta opis imenujemo tudi model sistema. Primer
modelov so matematični opis električnih vezij, algoritmi generiranja signalov,
algoritmi obdelave signalov itd.
Sisteme delimo v dve skupini:
1. sisteme, s katerimi obdelujemo signale.
Med te sisteme štejemo sita, okna, korelatorje, estimatorje itd.
šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040315