uvod - Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja

1
Uvod
SSIGNALI vpeljemo koncept opisovanja poteka nekega razvijajočega se
procesa, kot ga lahko opazujemo neposredno s čutili ali posredno z
merjenjem količin, ki nas v opazovanem procesu zanimajo. Signali
nas torej “informirajo”, kaj se s procesom dogaja. Signal lahko spremljamo
kontinuirano ali občasno ali pa v enakomernih intervalih izmerimo njihovo
vrednost. V slednjem primeru govorimo o zbiranju merilnih podatkov. Tudi
ti nas “informirajo” o dogajanju v opazovanem procesu.
S signali tudi sporočamo. Na primer, mnogo cestnih križišč ima semaforje,
ki uravnavajo promet. Ti z ustreznim signalom (zelena, rumena ali
rdeča luč) voznike ali pešce “informirajo”, kdaj lahko prečkajo križišče. Kompleksnejše
sporočanje je prenos agencijskih vesti na primer z radijskim signalom,
ali pa prenos merilnih podatkov vodostaja v visokogorskem zajetju
v nadzorni center. Zato, ko se sprašujemo, kaj so signali, odgovorimo:
signali so nosilci podatkov in informacij.
Mnogi današnjo dobo sicer opisujejo kot informacijsko dobo, vendar mnogi
med njimi ne razlikujejo med signali, podatki in informacijami. Zato v naslednjih
razdelkih povzemamo njihove glavne značilnosti.
1.1 Signali
V [17] najdemo zapis: ”Signali so kočije, ki vozijo informacije“. Z drugimi
besedami, informacije določajo potek signala. Ker za opis signalov uporabljamo
funkcije, je signal kar sinonim za (časovne) funkcije. Z matematičnim
opisom oblike ali sestave signalov vpeljemo parametre, ki ponazarjajo informacije.
S tehnikami obdelave signalov, ki jih v teoriji signalov razvijamo,
3