FURS-UP/2/1 - Fitosanitarna uprava RS
FURS-UP/2/1 - Fitosanitarna uprava RS FURS-UP/2/1 - Fitosanitarna uprava RS
Drugi pregled se opravi pravimo pred spravilom semena. Pri drugem pregledu se dokončno ugotovi: sortno čistost, zdravstveno stanje, zapleveljenost, splošno stanje in poleganje ter pričakovani pridelek semena. Kadar ni mogoče zaradi slabe izenačenosti ali kakšnega drugega vzroka pri 1. ali 2. pregledu opraviti vseh potrebnih ocenjevanj, se opravi še en ali dva dodatna poljska pregleda. 2.2 Izolacija semenskega posevka Semenski posevek krmnih rastlin, razen krmnih rastlin iz rodu Brassica, krmnega graha (Pisum sativum) in apomiktičnih sort travniške latovke (Poa pratensis), mora biti oddaljen od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev najmanj: - za seme, namenjeno nadaljnjemu razmnoževanju, posevek do 2 ha: 200 metrov, - za seme, namenjeno nadaljnjemu razmnoževanju, posevek večji od 2 ha: 100 metrov, - za seme, namenjeno pridelavi krmnih rastlin, posevek do 2 ha: 100 metrov, - za seme, namenjeno pridelavi krmnih rastlin, posevek večji od 2 ha: 50 metrov. Semenski posevek, krmnih rastlin iz rodu Brassica in facelije (Phacelia tanacetifolia) mora biti oddaljen od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev najmanj: - osnovno seme 400 metrov, - certificirano seme 200 metrov. Zgoraj navedene oddaljenosti se lahko zmanjšajo, če obstaja zaščita (npr. posevek visokih rastlin ali pas gozda) pred nezaželenim opraševanjem. Primernost izolacije se preverja z obhodom semenskega posevka na predpisani oddaljenosti. Če pri tem preglednik ugotovi, da izolacija ni zadostna, mora zahtevati uničenje vira neželenega cvetnega prahu, da se zagotovi predpisana izolacija. Preglednik preverja tudi morebitno prisotnost samosevnih rastlin v drugih posevkih znotraj izolacijskega območja, ki bi bile lahko vir neželenega cvetnega prahu in odredi njihovo odstranjevanje. Semenski posevek travniške latovke (Poa pratensis) – apomiktične sorte in krmnega graha (Pisum sativum), mora biti fizično ločen od drugih posevkov, da ne pride do mešanja semena med spravilom. 2.3 Vrstenje predhodnih posevkov Semenski posevki krmnih rastlin lahko rastejo na zemljišču, na katerem dve rastni dobi ni bila posejana rastlina iste vrste in na njem ne sme biti samosevnih rastlin. 2.4 Sortna čistost Nadzornik pri ugotavljanju sortne čistosti uporablja rezultate predkontrole ali vzporedne kontrole, ki mu pomagajo pri odločitvi, na katere lastnosti mora biti posebno pozoren. 2.5 Tehnika pregledovanja Za pravilno presojo semenskega posevka je treba poleg splošnega pregleda posevka opraviti tudi natančnejše preglede na kontrolnih enotah. Na kontrolni enoti se ugotavlja sortno čistost, zdravstveno stanje in zapleveljenost. 2.5.1 Kontrolna enota pri travah in metuljnicah Kontrolna enota (k. e.) pri travah in metuljnicah je površina 100 m 2 oziroma 2 x 50 m 2 , ki pa mora prikazati povprečje semenskega posevka. Površino 100 m 2 dobimo, če napravimo na dveh različnih mestih v diagonalni smeri po 50 korakov (1 korak =1 m) in ob tem upoštevamo FURS-UP/2/1 8 17.12.2007
površino pod iztegnjeno roko (1 m). Na vsakem hektarju pregledamo praviloma 1 kontrolno enoto. Če je posevek večji kot 3 ha zadostujejo tri kontrolne enote, vendar je treba opraviti pregled na več kontrolnih enotah, če je tak posevek neizenačen. 2.5.2 Kontrolna enota pri krmnih korenovkah, križnicah in debelozrnatih metuljnicah Kontrolna enota pri krmnih korenovkah, križnicah in debelozrnatih metuljnicah je 100 rastlin na 1 ha posevka. Kadar je posevek večji kot 3 ha zadostujejo 3 kontrolne enote, to je 3 x 100 rastlin, vendar je treba opraviti pregled na več kontrolnih enotah, če je tak posevek neizenačen. Pri 2 ali več kontrolnih enotah se izračuna odstotek primesi in druge parametre na podlagi povprečja (srednje vrednosti) posameznih kontrolnih enot. 2.6 Zahteve za potrditev semenskih posevkov krmnih rastlin V preglednicah 1 do 4 so za posamezne skupine krmnih rastlin navedene največje dovoljene vrednosti za neznačilne (netipične) rastline, druge vrste krmnih rastlin in plevelov v semenskih posevkih 2.6.1 Trave in drobnozrnate metuljnice Preglednica 1: Največje dovoljene vrednosti (norme) za preverjanje sortne čistosti in zapleveljenosti semenskih posevkov trav in drobnozrnatih metuljnic na 1 kontrolno enoto (100 m 2 ) Kategorija Vrsta napake O C / C1 1 C2 1 Največje dovoljeno število neznačilnih rastlin (razen travniške 3 10 10 latovke (Poa pratensis)) iste sorte ali drugih sort iste vrste Največje dovoljeno število neznačilnih rastlin pri apomiktičnih 5 40 40 sortah travniške latovke (Poa pratensis)) Največje dovoljeno število rastlin drugih vrst ali plevelov, 5 10 10 katerih seme je v postopku dodelave težko odstraniti iz semena Vposevkih vrst iz Festu-Lolium kompleksa število rastlin vrst 2 10 - iz Festu-Lolium kompleksa, ki so druge kot vrste semenskega posevka, ne sme presegati Prisotnost Rumex spp. (razen Rumex acetosella in Rumex 0 0 0 maritimus) Cuscuta spp. Orobanche spp., v posevkih drobnozrnatih metuljnic Prisotnost Elytrigia repens, Alopecurus myosuriodes, Avena 0 0 - fatua, Avena sterilis, Avena ludoviciana, Lolium temulentum v posevkih trav z velikim semenom 1 – kategoriji C1 in C2 veljata samo za lucerno Medicago sativa 2.6.2 Krmni ohrovt in oljna redkev Preglednica 2: Največje dovoljene vrednosti (norme) za preverjanje sortne čistosti in zapleveljenosti semenskih posevkov krmnega ohrovta in oljne redkve na 1 kontrolno enoto (100 rastlin) Kategorija Vrsta napake O C Samonikle rastline iste vrste 0 0 Največje dovoljeno število rastlin drugih sort iste vrste 0 5 Največje dovoljeno število rastlin drugih vrst, katerih seme 0 5 FURS-UP/2/1 9 17.12.2007
- Page 1 and 2: FITOSANITARNA UPRAVA RS Einspielerj
- Page 3 and 4: METODA ZA URADNO POTRJEVANJE SEMENA
- Page 5 and 6: 1.3 Prijava za uradni pregled semen
- Page 7: Način opravljanja poljskih pregled
- Page 11: Priloga ZAPISNIK št. _________/200
Drugi pregled se opravi pravimo pred spravilom semena. Pri drugem pregledu se dokončno<br />
ugotovi: sortno čistost, zdravstveno stanje, zapleveljenost, splošno stanje in poleganje ter<br />
pričakovani pridelek semena.<br />
Kadar ni mogoče zaradi slabe izenačenosti ali kakšnega drugega vzroka pri 1. ali 2. pregledu<br />
opraviti vseh potrebnih ocenjevanj, se opravi še en ali dva dodatna poljska pregleda.<br />
2.2 Izolacija semenskega posevka<br />
Semenski posevek krmnih rastlin, razen krmnih rastlin iz rodu Brassica, krmnega graha<br />
(Pisum sativum) in apomiktičnih sort travniške latovke (Poa pratensis), mora biti oddaljen od<br />
sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev najmanj:<br />
- za seme, namenjeno nadaljnjemu razmnoževanju, posevek do 2 ha: 200 metrov,<br />
- za seme, namenjeno nadaljnjemu razmnoževanju, posevek večji od 2 ha: 100 metrov,<br />
- za seme, namenjeno pridelavi krmnih rastlin, posevek do 2 ha: 100 metrov,<br />
- za seme, namenjeno pridelavi krmnih rastlin, posevek večji od 2 ha: 50 metrov.<br />
Semenski posevek, krmnih rastlin iz rodu Brassica in facelije (Phacelia tanacetifolia) mora<br />
biti oddaljen od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo<br />
oprašitev najmanj:<br />
- osnovno seme 400 metrov,<br />
- certificirano seme 200 metrov.<br />
Zgoraj navedene oddaljenosti se lahko zmanjšajo, če obstaja zaščita (npr. posevek visokih<br />
rastlin ali pas gozda) pred nezaželenim opraševanjem.<br />
Primernost izolacije se preverja z obhodom semenskega posevka na predpisani oddaljenosti.<br />
Če pri tem preglednik ugotovi, da izolacija ni zadostna, mora zahtevati uničenje vira<br />
neželenega cvetnega prahu, da se zagotovi predpisana izolacija. Preglednik preverja tudi<br />
morebitno prisotnost samosevnih rastlin v drugih posevkih znotraj izolacijskega območja, ki<br />
bi bile lahko vir neželenega cvetnega prahu in odredi njihovo odstranjevanje.<br />
Semenski posevek travniške latovke (Poa pratensis) – apomiktične sorte in krmnega graha<br />
(Pisum sativum), mora biti fizično ločen od drugih posevkov, da ne pride do mešanja semena<br />
med spravilom.<br />
2.3 Vrstenje predhodnih posevkov<br />
Semenski posevki krmnih rastlin lahko rastejo na zemljišču, na katerem dve rastni dobi ni bila<br />
posejana rastlina iste vrste in na njem ne sme biti samosevnih rastlin.<br />
2.4 Sortna čistost<br />
Nadzornik pri ugotavljanju sortne čistosti uporablja rezultate predkontrole ali vzporedne<br />
kontrole, ki mu pomagajo pri odločitvi, na katere lastnosti mora biti posebno pozoren.<br />
2.5 Tehnika pregledovanja<br />
Za pravilno presojo semenskega posevka je treba poleg splošnega pregleda posevka opraviti<br />
tudi natančnejše preglede na kontrolnih enotah. Na kontrolni enoti se ugotavlja sortno čistost,<br />
zdravstveno stanje in zapleveljenost.<br />
2.5.1 Kontrolna enota pri travah in metuljnicah<br />
Kontrolna enota (k. e.) pri travah in metuljnicah je površina 100 m 2 oziroma 2 x 50 m 2 , ki pa<br />
mora prikazati povprečje semenskega posevka. Površino 100 m 2 dobimo, če napravimo na<br />
dveh različnih mestih v diagonalni smeri po 50 korakov (1 korak =1 m) in ob tem upoštevamo<br />
<strong>FU<strong>RS</strong></strong>-<strong>UP</strong>/2/1 8<br />
17.12.2007
Change language