ZAKLJUČKI POSVETA: »SPECIALIZACIJE V ZDRAVSTVENI NEGI ...

ZAKLJUČKI POSVETA:
»SPECIALIZACIJE V ZDRAVSTVENI NEGI – PARTNERSTVO MED
ZDRAVSTVENO NEGO IN MEDICINO«,
8. 3. 2011, LJUBLJANA
Posvet je opozoril na neurejeno podiplomsko izobraževanje diplomiranih medicinskih sester
v Sloveniji, na drugi strani pa na razvojna dejstva in trende na tem področju v razvitem svetu.
Mednarodne študije OECD in profesionalnih združenj namreč opozarjajo na pomen
podiplomskega znanja v zdravstveni negi, ki ga je potrebno usmeriti v nove vloge, ki jih
morajo medicinske sestre sprejeti v zdravstvenem sistemu s ciljem približanja zdravi in bolni
populaciji, povečevanja kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. Zato so potrebna
regulirana podiplomska znanja v obliki strokovnih magisterijev v zdravstveni negi (zlasti tam,
kjer ni univerzitetnih programov zdravstvene nege), kar diplomanta usposobi za razvojno
delo v kliničnem okolju ali pa specializacije v zdravstveni negi, kar specialistu na nekem
področju zdravstvene nege da strokovne kompetence za opravljanje del in nalog, ki niso v
kompetencah diplomanta na prvi stopnji študija.
Sprejeti so bili naslednji zaključki posveta:
1. Specializacije v zdravstveni negi in druge oblike naprednih znanj v okviru bolonjske
vertikale (magisteriji, doktorati) so v Sloveniji nujno potrebna. Programi specializacij
naj bodo oblikovani na osnovi timskega pristopa in naj ne bodo ozko usmerjeni.
Uvajanje specializacij v zdravstveni negi v klinično okolje je povezano z oblikovanjem
modelov obravnave določene populacije pacientov in standardov zdravstvene
obravnave, ki naj bodo osnova za prenos del in nalog v zdravstvenem timu ter
osnova za oblikovanje programov izobraževanja in usposabljanja.
Za realizacijo uvedbe specializacij v zdravstveni negi je potreben na dokazih podprti
pristop, ki naj utemelji potrebna področja specializacij v zdravstveni dejavnosti in
število specialistov glede na število pacientov na posamezno specializacijo v
Sloveniji. Stroka zdravstven nege naj opredeli področja uvajanja specializacij, ter
področja, kjer se bodo uveljavljanja t.i. napredna znanja.
Napredna znana v zdravstveni negi (magisteriji, doktorati) so potrebna za
identifikacijo potreb, ki jih ima družba glede na stanje zdravja in identifikacijo potreb
že obolelih skupin populacije ter načrtovanje aktivnosti za krepitev zdravja in celostno
obravnavo pacientov. Napredna znanja omogočajo delovanje na podlagi dokazov in
spremljanje ter izboljševanje kakovosti dela.
2. Uvedba specializacij je povezana s spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti in
Pravilnika o specializacijah oziroma s sprejetjem samostojnega zakona o zdravstveni
in babiški negi. Zdravstvena politika in odgovorni za razvoj in financiranje zdravstvene
dejavnosti naj opredelijo način financiranja specializacij v zdravstveni negi.
Specializacije se naj uvedejo na sistemski ravni in naj postanejo za opredeljena
področja dela pogoj za opravljanje del in nalog ter naj bodo regulirana s strani
Ministrstvo za zdravje in Zbornice Zveze.

3. Stroka zdravstvene nege naj postavi jasno razmejitev med pomenom specializacij za
razvoj zdravstvene nege in pomenom razvoja magistrskih in doktorskih študijev v
zdravstveni negi. Pri tem naj upošteva dejstvo, da v Sloveniji nimamo univerzitetnih
programov zdravstvene nege, zato naj diplomanti magisterijev zdravstvene nege
prevzemajo kompleksne naloge na področju spremljanja in izboljševanja klinične
prakse ob neposrednem delu s pacientom.
4. Pri pripravi programov specializacij je potrebno upoštevati principe bolonjske reforme
v smislu priznavanja že pridobljenih znanj. Zato naj bodo programi specializacij
kreditno ovrednoteni po ECTS, teoretične vsebine naj izvajajo strokovnjaki priznanih
visokošolskih in zdravstvenih institucij, praktično izobraževanje naj poteka v kliničnem
okolju pod vodstvom mentorjev. Vsebine in izvajalci naj ustrezajo kazalnikom
podiplomskega izobraževanja in naj upoštevajo merila ECTS. Le takšen pristop bo
omogočal priznavanje že pridobljenih znanja pri tistih, ki bodo le ta uveljavljali pri
nadaljnjem študiju.
5. Stroka zdravstvene nege naj oblikuje ustrezno poimenovanje »naprednih znanj« v
zdravstveni negi. Za področje specializacij se predlaga naziv: »specialist z navezavo
na ožje delovno področje«. Stroka zdravstvene nege naj oblikuje ustrezno
poimenovanje »naprednih znanj« v zdravstveni negi in njenih izvajalcev.
6. Razvoj »naprednih znanj« v zdravstveni negi je v prvi vrsti usmerjen v potrebe
pacientov, kakovost zdravstvene obravnave in vzdržnost zdravstvenega sistema.
Prav razvoj »naprednih znanj« omogoča profesionalno rast in karierni razvoj kadrov v
zdravstveni negi.
Ministrstvo za zdravje in Zbornica - Zveza imata sedaj ključno vlogo pri:
- pravni ureditvi prenosa del in nalog, razvoju specializacij v zdravstveni negi, ki naj
bodo v prihodnosti izhodišče za prenos del in nalog;
- pri podpori razvoja kakovostnih magistrskih študijev v zdravstveni negi.
S tem bo Slovenija postopoma sledila državam OECD, pri čemer mora graditi na
specializacijah in magisterijih v zdravstveni negi. Zlasti medicinske sestre z magisteriji bodo
prinesle v zdravstveni sistem znanje, ki bo pripomoglo k izboljšanju procesov dela,
spremljanju in izboljševanju dela ter varnosti zdravstvene obravnave. Z vstopom v družbo
OECD je potrebno slediti ugotovitvam teh držav in sprejemati odločitve, ki podpirajo že
drugje dosežen razvoj.
Medicinske sestre bodo morale v prihodnosti prevzemati odgovorne naloge na področju
zdravja družbe in zdravstvene obravnave ogroženih skupin populacije, zato morajo biti
ustrezno izobražene, svoje delo morajo graditi na dokazih in ga razvijati na osnovi
znanstveno raziskovalnega dela. Prostora na tem področju je za vse poklicne skupine v
zdravstvu.