PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 9.5.2013 - ZAPS

Poročilo 

medijskih objav 

09.05.2013 

Objave v poročilu: 

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, 

fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije 

9.5.2013 Delo Stran/Termin: 21 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Zbornici zahtevata vpogled v dokumentacijo 

Obnova Hale Tivol »Tolikšna razlika med investicijsko oceno in realnimi vrednostmi ni 

običajna« 

Avtor: Maša Jesenšek 

Rubrika, Oddaja: LJUBLJANA Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD, PZI, VLADO KRAJCAR, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO 


Naslov: 

Vsebina: 

Zaradi novomeške ceste na ustavno sodišče 

Tretja razvojna os - V novomeški KS Ločna -Mačkovec nasprotujejo sprejeti trasi 

Avtor: Zdenka Lindič -Dragaš 

Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: DPN 


Naslov: 

Vsebina: 

Zvonjenje po toči 

Krajani menijo, da hitra cesta ne rešeju novomeških zagat, ampak evropski promet 

Avtor: Zdenka Lindič - Dragaš 

Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: KOMENTAR Naklada: 59.328,00 

Gesla: DPN 


Naslov: 

Vsebina: 

Vetrnic na Volovji rebri ne bo 

Deset let postopkov Za Arsoje zgodba končana za Elektro in občino še ne 

Avtor: Dragica Jaksetič 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: OPN 

9.5.2013 Dnevnik Stran/Termin: 11 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Občinski načrti blokirajo podjetniško idejo 

Uspešen podjetnik Marko Prunk bi v Postojni širil svojo mesarsko dejavnost in odpiral nova 

delovna mesta, a ga pri tem ovira občinski prostorski načrt. V nakup, obnovo in opremo 

lokacije Postojnskih mesnin je vložil že več milijonov evrov, zato od občine pričakuje več 

Avtor: Veronika Rupnik Ženko 

Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: POROČILO Naklada: 46.260,00 

Gesla: PROSTORSKO NAČRTOVANJE, OPN 

9.5.2013 Primorske novice Stran/Termin: 26 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Jeza, žalost, škandal, celo več - katastrofa v Divači 

Rušenje vodnega stolpa 

Avtor: MATJAŽ GARZAROLLI 

Rubrika, Oddaja: PISMA Žanr: PISMO Naklada: 21.000,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT 

1

9.5.2013 Primorske novice Stran/Termin: 11 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Ankarančani drevi o načrtovanju prostora 

Občina Ankaran v konstituiranju bo na drevišnjem zboru občanov, ki bo ob 19. uri v 

Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču, uvedla krajane v delavnico 

prostorskega načrtovanja. 

Avtor: ID 

Rubrika, Oddaja: PRIMORSKA Žanr: POROČILO Naklada: 21.000,00 

Gesla: PROSTORSKO NAČRTOVANJE, OPN 

9.5.2013 Slovenske novice Stran/Termin: 14 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Kakšna bo prenovljena Izola? 

Prebivalci primorskega bisera si lahko do 12. maja v pritličju Manziolijeve palače ogledajo 

predstavljene zamisli za urbano ureditev mestnega jedra Izole. 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: TURISTIČNA TRIBUNA Žanr: VEST Naklada: 92.805,00 

Gesla: 

ARHITEKT, ARHITEKTURA 

9.5.2013 Večer Stran/Termin: 21 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Po čakanju vendarle premik 

Ruski lastnik Rimskega vrelca po letu dni od nakupa še ni začel obnove je pa včeraj na 

ravenski upravni enoti podal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja 

Avtor: PETRA LESJAK TUŠEK 

Rubrika, Oddaja: KOROŠKA Žanr: POROČILO Naklada: 43.000,00 

Gesla: OPN 

8.5.2013 Kmečki glas Stran/Termin: 2 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Kdo bo naredil bistveno potezo? 

Ob krizi je podeželje čedalje bolj v središču zanimanja: nanj je postala pozorna vsa Evropa in 

podoben trend je opaziti tudi v Sloveniji. 

Avtor: Vlasta Kunej 

Rubrika, Oddaja: POROČAMO Žanr: Uvodnik Naklada: 29.500,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT 

8.5.2013 Kmečki glas Stran/Termin: 5 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Podoba podeželja in njegove zmožnosti 

Društva krajinskih arhitektov Slovenije 

Avtor: Vlasta Kunej 

Rubrika, Oddaja: NAŠA TEMA Žanr: Uvodnik Naklada: 29.500,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, KRAJINSKA ARHITEKTURA, URBANIZEM, PROSTORSKO 

9.5.2013 Dolenjski list Stran/Termin: 4 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

S traso tretje osi kar v Bruselj 

NE BO ŠLO GLADKO 

Avtor: Boris Blaić 

Rubrika, Oddaja: IZ NAŠIH OBČIN Žanr: POROČILO Naklada: 12.000,00 

Gesla: OPN, DPN 

2

9.5.2013 Posavski obzornik Stran/Termin: 2 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Videmska obvoznica kmalu odprta 

nadaljevanje s 1. strani naj bi prihodnje leto stekla tudi gradnja tretjega krškega mostu z 

navezavo z levobrežne obvoznice in rondoja med Vipapom in NEK preko Save v industrijsko 

cono Žadovinek. Po zadnjih zagotovilih Direkcije RS za ceste, pravi Somrak, bo še v letošnjem 

Avtor: Bojana Mavsar 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 24.000,00 

Gesla: PGD, DPN 

9.5.2013 Novi tednik Stran/Termin: 9 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Cinkarna zdaj lahko obnavlja in gradi 

Desetletje za sprejem prostorskega izvedbenega akta - Usklajevanje spremljala tudi posebna 

delovna komisija 

Avtor: IVANA STAMEJČIČ 

Rubrika, Oddaja: IZ NAŠIH KRAJEV Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: OPPN 

9.5.2013 Novi tednik Stran/Termin: 7 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Z belo palico 

V okviru meseca krajinske arhitekture so arhitektke Andreja Zapušek Černe, Andreja Albreht 

in Saša Piano pripravile delavnico Sprehod po Cankarjevi z belo palico. 

Avtor: 

US 

Rubrika, Oddaja: IZ NAŠIH KRAJEV Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKT, ARHITEKTURA, KRAJINSKA ARHITEKTURA 

8.5.2013 TV Slovenija 1 Stran/Termin: 19:30:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Sprejet prostorski načrt za poplavno varnost Železnikov 

Vsebina: Država je končno sprejela prostorski načrt za poplavno varnost Železnikov, ki so jih leta 2007 

prizadele hude poplave. To je prvi korak do gradnje velikega vodnega zadrževalnika in 

obvoznice, začetek in predvsem hitrost gradnje pa bosta seveda odvisna od denarja. 

Avtor: 

Jan Novak 

Rubrika, Oddaja: SLOVENSKA KRONIKA Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: 

DPN 

8.5.2013 TV Vaš Kanal Novo mesto Stran/Termin: 18:45:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Borštnikovo domačijo so oživili z družabnim srečanjem 

Da bi pospremili podrtje nekoč znane in priljubljene točke druženja tamkajšnjih vaščanov, so 

že osem let zapuščeno Borštnikovo domačijo na Krki oživili z dvodnevnim družabnim 

srečanjem. 

Avtor: Živa Zakšek 

Rubrika, Oddaja: NOVICE Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: OPPN 

8.5.2013 Radio Rogla Stran/Termin: 17:00:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Celje potrebuje protipoplavno zaščito 

Celje potrebuje protipoplavno zaščito, a to še pomeni, da je lahko Celjanom vseeno na kakšen 

način se izvaja. 

Avtor: / 

Rubrika, Oddaja: NOVICE 17:00 Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE, PGD, DPN, ZGO 

3

8.5.2013 Radio Slovenija 1 Stran/Termin: 19:00:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Zavrnjeno okoljevarstveno soglasje za vetrno elektrarno 

Republiška agencija za okolje je izdala odločbo v kateri je zavrnila izdajo okoljevarstvenega 

soglasja za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri. Med tem ko so v Društvu za 

opazovanje in preučevanje ptic Slovenije zadovoljni, odločba v nezavidljiv položaj potiska 

Avtor: Sabrina Mulec 

Rubrika, Oddaja: RADIJSKI DNEVNIK Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: OPN 

9.5.2013 www.napovednik.com Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Prireditve 

O vlogi arhitekturnih institucij z znanimi tujimi predavatelji. 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, URBANIZEM 

4

SLOVENIJA 

9.5.2013 Delo 

Stran/Termin: 21 

Naslov: 

Avtor: 


Maša Jesenšek 

Rubrika/Oddaja: LJUBLJANA Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 257,37 Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD, PZI, VLADO KRAJCAR, ZBORNICA ZA 


Obnova Hale T i vol »Tolikšna razlika med investicijsko oceno in realnimi vrednostmi ni običajna« 

Ljubljana - Medtem ko vse 

do petka, ko se izteče rok za 

pritožbe na izbiro izvajalca 

gradbenih del, ne bo jasno, ali 

bo Hala Tivoli res prenovljena, 

pa, kot kaže, še ni končana 

zgodba s projektno dokumentacijo 

za obnovo. 

mašajesenšek 

posel podjetju ZIR. Če pritožbe 

ne bo, bo pogodba med MOL in 

ZIR podpisana v soboto, ko naj bi 

že začeli z deli, sicer pa bo občina 

odstopila od obsežnega projekta in 

izvedla le najnujnejša dela za pripravo 

dvorane na evropsko prvenstvo 

v košarki, je napovedal župan 

Zoran Jankovič. 

Slaba priprava projekta? 

Ne glede na razplet pa sam postopek 

za izdelavo projektne dokumentacije, 

kot kaže, še ni dočakal 

epiloga. Naj spomnimo, izbor izvajalca 

za gradnjo je razburjal tudi 

zato, ker so ponudbe vseh sedmih 

kandidatov močno presegale oce 

njeno vrednost obnove. Projektantska 

ocena je namreč znašala 

4, 65 milijona evrov (brez DDV), 

medtem ko je bila vrednost na 

koncu izbrane najcenejše ponudbe 

7, 40 milijona, kar pomeni, da 

je za skoraj 60 odstotkov presegla 

ocenjeno. 

»Tako velika razlika med investicijsko 

oceno in realnimi 

vrednostmi ni običajna in je po 

našem mnenju posledica pomanjkljive 

priprave projektne naloge, 

so na naše vprašanje, kako 

komentirajo razplet, odgovorili 

na inženirski zbornici (IZS). Dodajajo, 

da se je »postopek oddaje 

projektiranja žal odvil v smer, v 

katero se ne bi smel«. 

Po naših informacijah nekateri MOL ne da dokumentacije 

izmed neizbranih ponudnikov še Sicer pa je upravni odbor IZS strokovnim 

tehtajo, ali se pritožiti na postopek svetom naložil pregled 

izbire gradbinca, s katerim je občina projektne dokumentacije projekta 

dodelila 8, 9 milijona evrov vreden PGD in PZI za prenovo tivolske 

dvorane. »Če bodo ti nezadosten 

ugotovili 

obseg in nekakovostno 

izdelano dokumentacijo, bo upravni 

odbor odgovorne projektante, 

člane zbornice, 

organom, 

prijavil disciplinskim 

so sporočili in dodali, 

da so MOL za projektno dokumentacijo 

zaprosili že na začetku 

aprila, vendar je še niso prejeli. 

Tudi Vlado Krajcar z zbornice 

za arhitekturo in prostor (Zaps) 

je napovedal, da bodo »zahtevali 

vpogled v projektno dokumentacijo 

in jo pregledali, če je izdelana 

na ustreznem tehničnem nivoju 

in skladno z veljavnimi predpisi in 

prostorskimi akti«. 

Na Zapsu poudarjajo, da izdelava 

kakovostne dokumentacije zahteva 

čas in da prenizke ponudbe kažejo 

na »bodisi 'samomorilsko' dejanje 

poslovnega subjekta, ki se bori za 

reference, potrebne za udeležbo na 

javnih razpisih, bodisi pokrivanje 

stroškov iz drugih virov, kar pomeni 

netransparentnost postopka in 

sum koruptivnih dejanj«. 

Opozarjajo še, da jim zakonodaja 

ne omogoča ukrepanja v zvezi z nelojalno 

konkurenco, zato bi morala 

država po njihovem mnenju začasno 

ali stalno določiti cene storitev 

oziroma minimalni cenik, ki še zagotavlja 

izdelavo predpisane dokumentacije 

vsaj za javna naročila. 

5

SLOVENIJA 

9.5.2013 Delo Stran/Termin: 21 

NA OBČINI MOLČIJO 

Naj spomnimo, MOLje ob kratkih 

rokih zaradi Eurobasketa za pripravo 

projektne dokumentacije dala na 

voljo le 20 dni, kar je povzročilo šte^ 

vilne proteste med projektanti. Zato 

so se na občini januarja sestali tudi s 

predstavniki IZS in Zapsa in jim pojasnili 

vzroke za nenavadno kratke 

roke. Nazadnje seje postopek izbire 

projektanta končal brez pritožb, 

izbrano pa je bilo podjetje Elea iC, ki 

je začetno ponudbo s 286. 000 spu 

stilo na 120. 000 evrov. S soglasjem 

MOL so med pripravo dokumentacije 

nekoliko spremenili sam projekt 

prenove. Ali je prav to razlog za 

velika odstopanja med oceno 

vrednosti in dejanskimi ponudbami, 

ne pri projektantu ne na MOL niso 

pojasnili. Na vprašanja o tem nam 

z občine niso odgovorili že od 24. 

aprila. Prav tako včeraj nismo dobili 

pojasnila, zakaj IZS niso posredovali 

projektne dokumentacije. 

6

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 

Zaradi novomeške ceste na ustavno sodišče 

Zdenka Lindič -Dragaš 

Rubrika/Oddaja: SLOVENIJA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

DPN 

Zaradi novomeške ceste 

na ustavno sodišče 

Tretja razvojna os V novomeški KS Ločna - 

Mačkovec nasprotujejo sprejeti trasi 

NOVO MESTO - V KS Ločna - 

Mačkovec se ne morejo sprijazniti 

z umestitvijo ceste tretje 

razvojne osi na svojem območju. 

Krajani so se na zboru odločili 

za pritožbo na evropsko 

komisijo, načrt naj bi ocenjevalo 

tudi ustavno sodišče. 

Zdenka Lindič - Dragaš 

Zaradi slabih cestnih povezav hitro 

cesto od dolenjske avtoceste do 

Malin še posebno težko čakajo v 

Beli krajini, nič manj pa v Novem 

mestu, kjer so vse cestne povezave 

preobremenjene in je za normalni 

pretok prometa potreben obvozni 

obroč. Lani konec leta je vlada sprejela 

državni prostorski načrt (DPN) 

za cesto tretje razvojne osi od Novega 

mesta do Malin v Beli krajini. 

V Novem mestu je vzhodna obvoznica 

začrtana od vzhodnega avtocestnega 

priključka mimo tovarne 

Krka in čez reko Krko ter Grabna do 

Pogancev. V KS Ločna Mačkovec 

so nezadovoljni s prvim delom trase 

do reke Krke, češ da bo ta razdelila 

KS na dva dela, zaradi hrupa in 

onesnaževanja pa poslabšala bivalne 

razmere krajanov. Drugačnega 

mnenja je bil le Branko Pavlin, ki 

je prepričan, da vsaka nova infrastruktura 

prinese napredek, največ 

škode pa stanje pred semaforji. 

Vodstvo KS je prepričano, da so 

bili pri sprejetju DPN za cesto tretje 

razvojne osi od Novega mesta 

do Malin kršeni številni predpisi. 

Pripravljajo pritožbo na evropsko 

komisijo. Zaradi nespoštovanja 

mnenj in sklepov KS in krajanov 

so še posebno jezni na vodstvo občine 

in pričakujejo, da bo občinski 

svet ugotavljal politično in strokovno 

odgovornost v občinski upravi. 

Krajanom, ki bodo izkazali pravni 

interes v postopku pridobivanja 

gradbenega dovoljenja bodo pomagali 

pri vlogah za oceno ustavnosti 

uredbe in pri sporih na upravnem 

sodišču. 

7

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 


Zdenka Lindič - Dragaš 


KOMENTAR 


Gesla: 

DPN 

dolenjska spotikanja 


Vnovomeški KS Ločna Mačkovec 

ugotavljajo, da so bili do zdaj 

mnogo preveč strpni. Sprijaznjeni 

so, da imajo na svojem območju 

obsežen kompleks tovarne Krka, največje 

mestno nakupovalno središče in tudi 

osrednjo mestno čistilno napravo, pri 

kateri so nadvse veseli lanske temeljite 

posodobitve, saj končno ne oddaja več Zdenka Lindič - 

nekdanjih zelo nadležnih vonjav. Zdaj pa 

Dragaš 

o cesti in 

jim je počilfilm zaradi umestitve trase ceste 

stranki SDS 

tretje razvojne osi od Novega mesta do 

Malin. 

Prvi odsek od dolenjske avtoceste do ceste proti Beli krajini pri 

Pogancihje tudi novomeška vzhodna obvoznica. Vodstvo KS 

in 69 krajanov od 70 so bili na ponedeljkovem zboru ogorčeni. 

Hitra cesta, ki je predvidena kot štiripasovnica, po njihovem 

sploh ne rešuje novomeških prometnih zagat, ampak evropski 

promet. Nasprotujejo 

Krajani menijo da 

hitra cesta ne rešuje 

novomeških zagat 

ampak evropski 

promet. 

ji, ker bo KS presekala 

na dva dela, zaradi 

hrupa in onesnaženja se 

bodo poslabšali bivalni 

pogoji, potrebno pa bo 

tudi rušenje kakšnih 20 

hiš. Zbor seje odločil za 

pritožbo na evropsko 

komisijo, krajanom, ki bodo izkazali pravni interes v postopku 

pridobivanja gradbenega dovoljenja za cesto, pa bo KS, ki 

ni stranka v postopku, pomagala pri sprožanju sporov na 

upravnem sodišču in pri vložitvi pobud za oceno ustavnosti. 

Kljub skoraj popolnemu soglasju na zboru krajanov KS 

verjetno ne bo imela veliko dela. Velika večina tistih, ki bodo 

zaradi lastništva nepremičnin v koridorju, že več desetletij 

predvidenem za javni namen, stranke v postopku, menda ne 

nasprotuje odselitvi, ampak sije zaradi sosedstva celo želi. 

KSpa verjetno ne more pričakovati niti kakšnega posebnega 

odziva na zahtevo, da mora novomeški občinski svet ugotoviti 

politično in strokovno odgovornost odgovornih v občinski 

upravi, ker v postopkih sprejemanja uredbe o državnem 

prostorskem načrtu za cesto od Novega mesta do Malin, 

ki velja že dobre štiri mesece, ni zagovarjala interesov KS. 

Občina je namreč imela za mlačnost v tem primeru skoraj vse 

razloge z izjemo mnenja vodstva KS: star koridor, soglasje 

večine prizadetih v njem in dejstvi, daje to vendar pomembna 

novomeška obvozna cesta (tudi za Krko in Revoz) in da bi 

garmini večino evropskega prometa še naprej usmerjali na 

zdajšnje preobremenjeno prometno omrežje na tem območju, 

če bi navezavo na tretjo razvojno os v skladu z zahtevami KS 

Ločna Mačkovec odmaknili od zdajšnje novomeške navezave 

proti Beli krajini in Lešnici. 

Medtem so se izjasnile razmere v novomeški SDS. Ali še 

bolj zapletle. Mariborska fakulteta za energetiko je zavrnila 

ugibanja, daje njen prvak Bojan Kekec napisal svojo magistrsko 

nalogo po sistemu izrežiprilepi. Je pa ostal brez štirih vidnih 

podanikov. Trije novomeški svetniki SDS so po preklicu 

izključitve iz centrale stranke sami izstopili iz nje, to pa je ob 

njihovi izključitvi storil še en svetnik. 

zdenka. lindicdragas@delo. si 

8

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 


Dragica Jaksetič 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPN 


Deset let postopkov Za Arsoje zgodba končana za Elektro in občino še ne 

Ilirska Bistrica - Rezultat 

petkratne ponovitve postopka 

za okoljevarstveno soglasje 

v desetih letih je, da vetrnic na 

Volovji rebri, ki je bila 19. 

aprila 

spet vključena v omrežje Matura 

2000, verjetno ne bo. Na 

Elektru Primorska še niso rekli 

zadnje besede, župan Ilirske 

Bistrice pa bo občinskemu svetu 

predlagal, naj od vetrnic ne 

odstopi. 

dragica jaksetič 

Agencija Republike Slovenije za 

okolje je 6. maja (torej po letu dni 

od zadnje pritožbe Društva za opazovanje 

in proučevanje ptic 

Slovenije 

(Dopps) na okoIjevarstvenega 

potrditev 

soglasja, izdanega 

26. 

junija 2006) izdala odločbo, 

s katero je zavrnila izdajo okolje 

varstvenega soglasja za zgraditev 

vetrnega polja 

s 33 vetrnicami, 

povezovalnega 110kilovoltnega 

daljnovoda med vetrnim poljem 

in omrežjem v dolini Reke, 20kilovoltno 

kabelsko povezavo in povezovalnih 

poti, vključno z zgraditvijo 

desetkilometrske ceste 

med vetrnim poljem in dolino. 

V tokratni odločbi je agencija 

ugotovila, da načrtovani poseg na 

predlagani lokaciji s predlaganim 

načinom izvedbe ni v skladu z varstvenimi 

cilji ohranjanja ugodnega 

stanja klasifikacijskih živalskih 

vrst območja Natura 2000. Agencija 

je v postopku izvedla presojo 

vplivov na beloglavega jastreba, 

sršenarja, gozdnega 

evrazijskega 

jereba, 

risa, širokouhega 

in netopirja 

planinskega orla. 

Dopps zadovoljen 

z odločbo 

Na Doppsu ocenjujejo, daje agencija 

tokrat pripravila tako strokovno 

utemeljeno odločbo in s tako 

trdnimi argumenti, da dvomijo, 

da bi bila morebitna pritožba 

Elektra Primorska lahko uspešna. 

Primer pa bo, po mnenju Doppsa, 

temelj za odločanje o podobnih 

posegih v prostor. 

Z Elektra Primorska so pojasnili, 

da se še niso odločili o 

nadaljnjih 

postopkih. Ker je večletna postopkovna 

agonija podjetju povzročila 

škodo, vztrajajo pri tem, da 

»je 

Volovja 

reber še vedno ena primernejših 

lokacij za izkoriščanje vetra 

v Sloveniji. Proizvodnja elektrike 

na trajnostni način je v javnem interesu, 

zato bodo potrebni nekateri 

kompromisi, še opozarjajo z 

Elektra Primorska. »Po izkušnjah 

sosednjih držav je takšne objekte 

možno umestiti v prostor, če se na 

ravni države 

opravi koordinirana 

analiza primerljivosti, ranljivosti in 

ustreznosti prostora ob upoštevanju 

tudi drugih strateških razvojnih 

dokumentov, so zapisali v sporočilu 

za javnost. 

S tem soglašajo tudi v Doppsu, ki 

je že lani predstavil karto primernih 

lokacij za vetrnice z vidika varstva 

ptic, še prej, že za časa okoljskega 

ministra janeža Podobnika, 

pa je društvo ponudilo pomoč pri 

skupnem iskanju primernih lokacij 

na državni ravni, vendar na 

svoje pobude nikoli niso dočakali 

odziva. »Tudi Elektru Primorska 

smo večkrat predlagali, da bi skupaj 

poiskali primerne lokacije na 

Primorskem, a zaman. Lahko se 

pritožijo, predlagamo pa, da raje 

sprejmejo naš predlog in zgodbo 

zapeljejo naprej, je včeraj za Delo 

dejal Tomaž Jančar z Doppsa. 

Župan se vetrnicam 

ne bi odrekel 

Zgodba o vetrnicah na Volovji rebri 

pa tudi za občino Ilirska Bistrica še 

ni končana. Občina ne more pridobiti 

soglasja za nov občinski prostorski 

načrt, ker v njem ohranja vetrno 

elektrarno Volovja reber. »Občina 

je z Elektrom Primorska podpisala 

sporazum, s katerim se je zavezala, 

da bo vetrno polje vključila v prostorski 

načrt. Če od polja odstopimo, 

tvegamo, da nas bo Elektro Primorska 

tožil, če pa polje ohranimo, 

bo takšen prostorski načrt na ustavnem 

sodišču izpodbijal Dopps. Na 

moj predlog občina od vetrnic ne bi 

odstopila, vprašanje pa je, 

kako se 

bo odzval občinski svet, je za Delo 

povedal župan Emil Roje. 

9

■■■■■■■■■■■■■■■i 

SLOVENIJA 

9.5.2013 Dnevnik 


Naslov: 

Avtor: 

Občinski načrti blokirajo podjetniško idejo 

Veronika Rupnik Ženko 


POROČILO 


Gesla: 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE, OPN 

Mesarstvo 

Občinski načrti blokirajo 

podjetniško idejo 

Veronika Rupnik Ženko 

Uspešen podjetnik Marko 

Prunk bi v Postojni širil 

svojo mesarsko dejavnost 

in odpiral nova delovna 

mesta, a ga pri tem ovira 

občinski prostorski načrt. V 

nakup, obnovo in opremo 

lokacije Postojnskih mesnin 

je vložil že več milijonov 

evrov, zato od občine 

pričakuje več posluha za 

gospodarstvo. 

Postojna. Kraški podjetnik in mesar 

Marko Prunk, ki spada med pomembnejše 

slovenske proizvajalce mesa in 

mesnih izdelkov, v zadnjih letih je vzpostavil 

tudi mrežo mesnic Primorski, 

po vsej v Ljubljani in Trstu, spogleduje 

pa se tudi s 

priložnostmi na Hrvaškem 

po njenem vstopu v EU, bi uspešno 

podjetniško zgodbo, ki izhaja iz dolgoletne 

družinske mesarske tradicije, rad 

nadaljeval tudi v okviru svoje postojnske 

družbe Postojnske mesnine. 

Prunk je v Postojni leta 2009 kupil 

klavnico, ki je edina večja klavnica na 

celotnem območju od Obale do Ljubljane, 

ob njej pa bi želel postaviti še 

en objekt, v katerem bi bili razsekovalnica, 

hladilnica in pakirnica mesa. »Naložba 

je pomembna in nepogrešljiva z 

vidika nadaljnjega razvoja podjetja. 

Trendi prodaje mesa se namreč spreminjajo. 

Danes moramo razsekano 

prodajati 

meso v makro in mikro konfekciji, 

je zahteve trga pojasnil Prunk 

in dodal, da so trenutno zaradi 

prostorske 

stiske pri tem zelo omejeni. 

Ovira je občinski načrt 

Toda pri načrtovani naložbi je trčil ob 

oviro, saj občinski prostorski načrt 

(OPN) občine Postojna ne predvideva 

širitve, ampak celo preselitev obstoječe 

dejavnosti na drugo lokacijo, s čimer 

pa Prunk predhodno ni bil seznanjen, 

niti se mu to v trenutnih razmerah ne 

zdi finančno upravičeno. Zato je 

Prunk, ki od občine pričakuje posluh 

za gospodarstvo in bi z njo rad našel 

skupni jezik, saj je v Postojno prišel z 

namenom, da podjetje ohrani in razvija, 

že pred meseci na občino vložil pobudo 

za spremembo OPN, a do danes 

odgovora še ni dobil. 

Podjetnik Marko Prunk bi rad svojo dejavnost v Postojni razširil, a mu občinski 

prostorski načrt tega ne dovoli, čeprav bi na novo zaposlil 20 ljudi. 

Fotografija: Veronika Rupnik Ženko 

Na naša vprašanja so na občini Postojna 

odgovorili, da se bo občina odzvala 

na pobudo v sklopu sprejemanja 

sprememb občinskih načrtov, kar naj 

bi prav zdaj že potekalo. »Zavzeli bomo 

strokovna stališča do vsake pobude za 

spremembo. Na koncu pa svoje pove 

tudi občinski svet. Postopek bi bil najprej 

lahko končan do konca letošnjega 

leta, bolj verjetno pa v začetku prihodnjega, 

so pojasnili. V zvezi s samim 

Prunkovim projektom so dodali, da 

gredo pomisleki glede obstoječe lokacije 

klavnice predvsem v smer problematične 

bližine turističnih in stanovanjskih 

objektov. »Poleg tega tik ob 

obstoječi klavnici zdaj poteka glavnina 

prometa do Postojnske jame in Predjamskega 

gradu, kar ravno tako predstavlja 

problem, je še tiskovni 

odgovoril 

predstavnik občine Milan Štulc. 

20 novih delovnih mest 

Prunk je zagotovil, da nove dejavnosti 

ne bi pomenile dodatnega obremenjevanja 

okolja in da bodo celoten kompleks 

lepo uredili, prav tako zunanjo 

okolico z zazelenitvijo, tako da ne bo 

moteč za okolico. »Seveda pa klavnica, 

ki je bila, mimogrede, zgrajena veliko 

let pred prvimi stanovanjskimi hišami, 

ni šminkarija. Kakšno manjšo pritožbo 

sosedov pa vedno sproti rešimo, je 

poudaril. 

Na milijon evrov ocenjena naložba bi 

prinesla okoli 20 novih delovnih mest. 

Če bi morali objekt zgraditi zunaj občine 

Postojna, česar Prunk sicer ne izključuje, 

pa bi to pomenilo velike stroške 

prevoza, kar bi zmanjšalo njihovo konkurenčnost. 

V družbi Postojnske mesnine 

je zdaj 60 zaposlenih, v celotni skupini, 

vključno z lokacijama v Lokvi in 

Trstu, pa več kot 110. 

Skupno so lani slovenska 

podjetja v skupini ustvarila 11 

milijonov evrov prometa in poslovala z 

dobičkom, Prunk pa napoveduje tudi 

nadaljnjo rast. 

Janez Rebec, predsednik postojnske 

območne gospodarske zbornice, ki 

smo ga prosili za komentar, nam je dejal, 

da podpirajo vsako pobudo za razvoj 

podjetništva in Konkretnega 

gospodarstva. 

primera sicer ne pozna, je pa 

Rebec že večkrat poudaril, da 

lokalne je vloga 

politike zagotavljanje pogojev 

za podjetništvo, pri čemer je pomembno 

predvsem prostorsko načrtovanje. 

Sicer pa mora politika po Rebčevih besedah 

pustiti proste roke podjetnikom, 

da lahko dobro idejo uresničijo, in to 

čim hitreje. Rebec, ki je tudi predsednik 

uprave Pivka perutninarstva in direktor 

Delamarisa, ki v Pivkinem kompleksu 

gradi novo proizvodno halo, je 

ob tem izpostavil pozitivne izkušnje z 

občino Pivka in upravno enoto Postojna. 

»Uslužbenci, s katerim smo sodelovali, 

so bili namreč zelo prizadevni, hitri 

in odzivni. Priskočili so nam na pomoč, 

če je le bilo v njihovi moči oziroma 

je bilo zakonsko mogoče, je dejal 

Rebec in dodal, da se sicer z večjimi težavami 

in ovirami kot na regionalni 

oziroma lokalni ravni pri njihovem delu 

soočajo na nacionalni ravni, saj so, 

vsaj tako se je izkazalo doslej, vsi 

postopki 

žal precej dolgotrajni. x 

10

SLOVENIJA 

9.5.2013 Primorske novice 


Naslov: 

Avtor: 

Jeza, žalost, škandal, celo več - katastrofa v Divači 

MATJAŽ GARZAROLLI 

Rubrika/Oddaja: PISMA Žanr: 

PISMO 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT 

Jeza, žalost, 

škandal, celo 

več - katastrofa 

v Divači 

Rušenje vodnega stolpa 

Nedavno me sreča mlajši kolega Leon B. 

in mi pove, da je Stojan L. oba sta bila 

sodelavca v nekdanjem sežanskem projektivnem 

biroju, odstopil kot občinski 

svetnik in da vodni stolp v Divači počasi 

rušijo. Nisem mogel verjeti, saj smo ga 

vendar pred tridesetimi leti že rešili. Zmotil 

sem se. PN v ponedeljek, 22. 4. 

objavijo 

še enega iz serije člankov na to temo. Takoj 

se odpravim v Divačo in tam na lastne oči 

vidim, da je stolp že brez strehe, oken, 

stropov 

Začel sem se počutiti, kot da sem v 

nekdanji Romuniji. Samo tam in to v 

nekdanjih časih so takšne poteze mirne 

duše izvajali, mogoče še v Sovjetski 

nekdanji 

zvezi, na Kitajskem, pri nas so rušili 

11

SLOVENIJA 

9.5.2013 Primorske novice Stran/Termin: 26 

gradove med drugo vojno. 

Stavim, da se danes nekaj podobnega ne 

more dogoditi pri nobenem od naših sosedov. 

Zato lahko rečem, da se samo sodobna 

Slovenija v primeru divaškega vodnega 

stolpa obnaša kot nekdanja Romunija. 

Vsi, ki nam ni vseeno, kako se take 

in podobne zgodbe odvijajo, pa smo upravičeno 

žalostni in jezni hkrati. Če bodo z 

rušenjem nadaljevali, je to prava kulturna 

in civilizacijska katastrofa. Zavedati se moramo, 

da je vodni stolp, skupaj z dvema 

bivalnima objektoma, najznamenitejša 

železniška zgradba od Ljubljane do Trsta, 

za Divačo pa najlepša arhitektura, resnična 

"katedrala" ki si v mestni funkciji 

zasluži novo, pomembno programsko vlogoStolp 

je arhitektonsko, graditeljsko in 

kompozicijsko zelo čista in skladna struktura. 

Izjemna je kamnoseška obdelava 

vseh elementov, detajli so elegantni. 

Objekt 

je tudi edinstven tehnični spomenik 

mednarodnega pomena, na kar je v strokovnem 

mnenju opozoril svetnik konservator 

za tehnično dediščino Tadej Brate. Z 

rušenjem je obvezno treba prenehati, 

stolp moramo rešiti! 

Če so zaenkrat odstranjeni streha, okna 

in stropi, to še ne predstavlja katastrofe, 

dokler se ne lotijo kamnitih elementov 

stolpa, je problem rešljiv. 

Zgodba o vodnem stolpu ni današnja, 

niti včerajšnja, ampak predpredvčerajšnja. 

Pred tridesetimi leti sem v projektivnem 

biroju Kraškega zidarja v Sežani vodil urbanistično 

službo za takratno občino. Ta je 

danes razdeljena na občine Komen, 

Sežana, Divača in HrpeljeKozina. Pripravljali 

smo lokacijsko dokumentacijo za 

novo ureditev železniške postaje Divača. 

Tudi takratni idejni načrt naročnika ŽG je 

predvideval odstranitev obravnavanega 

stolpa. Če se dobro spomnim, zaradi enega 

ali dveh slepih, izvlečnih tirov. Upam si 

reči, da smo bili kot strokovna služba 

dovolj strokovno trdni in takratnemu investitorju, 

argumentirano, enostavno nismo 

dovolili razmišljati o odstranitvi stolpa. 

Izvedli so manjšo korekturo idejnega 

načrta, se izognili stolpu in zadeva je bila v 

razrešena. 

obojestransko zadovoljstvo uspešno 

niso zaščitili. Ti zavodi se imajo za zelo 

strokovne, iskrene in poštene. V vseh primerih 

to ni res! 

Kari Junker, hidravlični inženir, projektant 

miramarskega gradu, prijatelj 

Maksimiljana, 

je bil v času izgradnje Južne 

železnice zadolžen za vodooskrbo kraškega 

dela proge. Tako je možno dojeti, 

razumeti 

visoko ambiciozen arhitekturni 

odnos do sicer sekundarnih objektov ob 

železnici. Ne morem trditi, da je avtor 

divaškega stolpa KarlJunker, zagotovo pa 

je pri načrtovanju sodeloval. Scenarij z 

dokumentiranjem in oštevilčenjem 

kamnov 

je čisto navadno sajenje rožic. Vsi, ki 

imamo nekaj spomina, vemo, kje so 

končali kamni, elementi, recimo Kozlerjeve 

palače, pa lucijske postaje Parenzane. 

Z deponije ti kosi začnejo počasi dobivati 

noge. 

V nekaj letih so vgrajeni v vikende in vile 

od Nove Gorice do Paga, v celotni Istri, na 

Gresu, Lošinju, Krku, Rabu in še kje drugje. 

Ista usoda bi doletela kamne divaškega 

stolpa! 

Vesel sem bil, ko sem v Dnevniku prebral 

o gibanju Kulturanatura. si. Njegovega 

predsednika Slavka Mežka pa pozivam, da 

najavljene prijave evropskim institucijam 

takoj opravi. 

Vse, ki so še zraven tega norega projekta, 

pa pozivam, da se izvede manjša korektura 

projekta in se tako obide in reši stolp. 

MATJAŽ GARZAROLLI, arhitekt, Ilirska 

Bistrica, Postojna, Sežana, Kras, Izola 

Zato sem uvodoma zapisal, da je bil 

zame problem uspešno razvozlan pred 

tridesetimi leti. Leta 2008 pa se zgodba 

začne žal ponovno odvijati. 

Žalostno in škandalozno je obnašanje 

spomeniškovarstvenih zavodov, regionalnega 

in državnega, da v vseh teh desetletjih 

takšnega arhitektonskega bisera 

12

SLOVENIJA 

9.5.2013 Primorske novice 


Naslov: 

Avtor: 

Ankarančani drevi o načrtovanju prostora 

ID 

Rubrika/Oddaja: PRIMORSKA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE, OPN 

Ankarančani 

drevi 

o načrtovanju 

prostora 

ANKARAN Občina 

Ankaran v konstituiranju 

bo na drevišnjem 

zboru občanov, ki bo ob 

19. uri v Mladinskem 

zdravilišču in letovišču 

RKS na Debelem rtiču, 

uvedla krajane v delavnico 

prostorskega 

načrtovanja. 

Izvedli jo bodo med 17. 

in 19. majem v sodelovanju 

s strokovnjaki z ljubljanske 

univerze. Vanjo 

so aktivno vključili najpomembnejše 

poslovne 

subjekte, ki delujejo na 

območju Ankarana 

mladinsko zdravilišče, 

Ortopedsko bolnišnico 

Valdoltra, turistično podjetje 

Adria, vojašnico 

430. mornariškega diviziona 

in Luko Koper. 

Majski bodo sledile še 

druge delavnice, katerih 

cilj je oblikovati trajnostni 

prostorski načrt razvoja 

Občine Ankaran. Ta 

pa bo podlaga za pripravo 

novega občinskega 

prostorskega načrta. ID 

13

SLOVENIJA 

9.5.2013 Slovenske novice 


Naslov: 


Avtor: 

Rubrika/Oddaja: TURISTIČNA TRIBUNA Žanr: 

VEST 


Gesla: 

ARHITEKT, ARHITEKTURA 


0 Prebivalci primorskega bisera si lahko do 12. 

maja v pritličju 

Manziolijeve palače ogledajo predstavljene zamisli za urbano 

ureditev mestnega jedra Izole. Občina je namreč s kandidiranjem 

na javnem pozivu za sofinanciranje projekta pridobila možnost 

zagotovitve evropskih sredstev, poročajo iz županovega kabineta. 

Programska zasnova predvideva ureditev dolge klopi in točkovnih 

klopi v sklopu območja pri Svetilniku ter povezovalne poti med 

parkom in mestnim uličnim središčem, dopolnitev in usklajevanje 

zelenja in elementov za posedanje v štirih mestnih ulicah (Koprska, 

Tartinijeva 

Ljubljanska, 

in Alietova) 

in osvetlitev značilnih 

mestnih podhodov. 

Izhodišča in cilji 

projekta temeljijo na 

želji, da bi ustvarili 

koncept enovitosti 

podobe starega jedra 

in s tem poudarili čudovito 

identiteto tega 

dela mesta z upoštevanjem 

obstoječe arhitekturne, urbane in zgodovinske podobe ter 

značilnosti tradicij bivanja. Zunanje površine so skupni življenjski 

prostor, namenjen druženju, z ustrezno zasnovo in ureditvijo 

pa bodo pritegnile še več stanovalcev in obiskovalcev. Pri iskanju 

ustrezne rešitve občina tesno sodeluje s prebivalci, ki lahko 

svoje mnenje izrazijo v Manziolijevi palači, in upošteva njihova 

pričakovanja in želje. 

14

SLOVENIJA 

9.5.2013 Večer 


Naslov: 

Avtor: 


PETRA LESJAK TUŠEK 

Rubrika/Oddaja: KOROŠKA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPN 

Ruski lastnik obnovo Rimskega vrelca zdaj le začenja z vložitvijo vloge za izdajo 

gradbenega dovoljenja. Petra Lesjak Tušek 


Ruski lastnik Rimskega 

vrelca po letu dni od 

nakupa še ni začel obnove 

je pa včeraj na ravenski 

upravni enoti podal vlogo 

za pridobitev gradbenega 

dovoljenja 

PETRA LESJAK TUŠEK 

Dobro leto po prodaji Rimskega vrelca 

ruskemu kupcu Musi Abidovu direktorju 

in lastniku Inštituta za imunopatologijo 

in preventivno medicino se 

podoba Rimskega vrelca še ni prav 

nič spremenila tako da nekdanje turistično 

poslopje v Kotljah za zdaj še 

ostaja prepuščeno zobu časa. Kot kaže 

ruski lastnik za prehod od idej do njihove 

uresničitve potrebuje veliko 

časa to je navsezadnje dokazoval že 

na precej dolgotrajni poti od prve do 

končne ponudbe za nakup ter do dejanske 

sklenitve posla in hkrati v obdobju 

dokaj trdih pogajanj z občino 

Ravne kot prodajalko nepremičnine. 

Slednja ob nezainteresiranosti širšega 

spektra vlagateljev tudi ni imela prav 

velike izbire pri končni odločitvi za 

prodajo. 

Po prvotnih napovedih zastopnika 

Abidova Simona Mavsarja bi morali to 

pomlad pri Rimskem vrelcu že brneti 

gradbeni stroji s ciljem korenite prenove 

objekta a investitor medtem 

še ni pridobil niti gradbenega dovoljenja. 

Po dolgotrajnih zastojih pa se 

kljub vsemu obeta premik v pozitivnejšo 

smer saj sta Abidov in Mavsar na 

ravensko upravno enoto včeraj podala 

vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. 

Kot nam je potrdila načelnica upravne 

enote Vlasta Božnik so vlogo prejeli 

izrazila pa je tudi upanje da je 

investitor vlogo pripravil kakovostno 

in skladno z občinskimi prostorskimi 

načrti. Gradbeno dovoljenje je 

načeloma izdano v dveh mesecih od 

vložitve popolne vloge kar pa bo po 

pregledu vloge še ugotovljeno. Ruski 

lastnik Rimskega vrelca v vmesnem 

času sicer ni povsem miroval čeprav 

se roki za uresničitev naložbe zastavljeni 

v kupo-prodajni pogodbi že 

izmikajo. Tako je pristojne oziroma 

soglasodajalce zaprosil za izdajo projektnih 

prostorskih pogojev projektno 

dokumentacijo za prenovo Rimskega 

vrelca pa namerava podrobneje predstaviti 

tako občinskim predstavnikom 

kot krajevni skupnosti Kotlje. 

Kljub ideji ki se je kupcem porodila 

med preučevanjem variant in 

po kateri bi objekt porušili in ga nadomestili 

z novogradnjo je na koncu 

prevladala odločitev za prenovo objekta. 

Če bodo hotel oziroma rehabilitacijski 

center zgradili do konca leta je 

to za občino Ravne sprejemljivo pravi 

župan Tomaž Rožen ki se je včeraj z 

Abidovom in Mavsarjem tudi sestal. 

Kot je znano se je občina pred morebitno 

neuresničitvijo načrtov v prodajni 

pogodbi zavarovala tako da bi 

moral kupec nepremičnino vrniti. 

Občina ne glede na počasnejše premike 

od pričakovanj računa da bo 

Rimski vrelec do konca leta vendarle 

prenovljen in da bo hotel v prihodnjem 

letu tudi sprejel prve goste. 

Ključen v hotelu s sobami in apartmaji 

ter bazenom bo zdravstveno-rehabilitacijski 

center v katerem bo imela 

pomembno vlogo zdravilnamineralna 

voda zaradi katere so se investitorji z 

zdravnikom Abidovom na čelu v prvi 

vrsti sploh odločili vlagati v Rimski 

vrelec. Abidov ima vrsto pacientov iz 

tujine ki jih namerava nato sprejemati 

v Rimskem vrelcu. Tako gradbinca za 

izvedbo gradbenih del kot strokovni 

kader ki ga nameravajo zaposliti zagotovili 

naj bi okoli 20 novih delovnih 

mest bodo po napovedih iskali v tukajšnjem 

okolju. 

15

SLOVENIJA 

8.5.2013 Kmečki glas 


Naslov: 

Avtor: 

Kdo bo naredil bistveno potezo? 

Vlasta Kunej 

Rubrika/Oddaja: POROČAMO Žanr: 

Uvodnik 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT 

Uvodnik 

Kdo bo 

naredil 

Vlasta Kunej 

bistveno potezo? 

Ob krizi je podeželje čedalje bolj v središču zanimanja: 

nanj je postala pozorna vsa Evropa in podoben trend je 

opaziti tudi v Sloveniji. »Pozornost zelo očitno izvira iz 

povečanega zanimanja za kakovost bivanja ter za lokalno 

pridelano zdravo hrano, iz prebujenega zanimanja za 

tradicionalno rokodelstvo in obrt in neštetih idej o možnostih 

za razvoj turizma in rekreacijske ponudbe v naravnem 

okolju. Krajinska arhitektka mag. Maja Simoneti 

meni, da je takšno pričakovanj polno razpoloženje izredno 

dragoceno in ga je treba gojiti. Veliko pričakovanj glede 

razvoja se že izraža v novih projektih. Neredka med 

zdajšnjimi pričakovanji temeljijo na domnevi, da je podeželje 

razvojni vir, ki je po neverjetnem spletu okoliščin 

in kljub vsesplošni krizi ostal še neizrabljen. 

Ne glede na velika upanja, ki jih zbuja, pa je prostor, v 

katerem naj bi potekale vse te dejavnosti, zmeraj manj 

podeželski in s tem vse manj izrazit. Krajinski arhitekti 

in drugi strokovnjaki, ki se z različnih zornih kotov ukvarjajo 

s problematiko krajine, so na posvetu Podeželska 

krajina kot razvojni potencial vsi po vrsti menili, da je 

zanj večinoma značilna razpršena poselitev, razpotegnjenost 

naselij ter nejasno prehajanje mesta v obrobje in vas. 

Značilno podobo vasi je spremenila gradnja avtocestnega 

omrežja, zrasla so trgovska središča in obrtna območja, 

ki so zabrisala nekdanjo podobo podeželja. Podeželska 

krajina se je znašla v razcepu med tradicionalnimi in 

sodobnimi vzorci, k neurejeni podobi in deloma povsem 

zabrisani arhitekturi pa veliko pripomorejo take ali drugačne 

gradbene domislice posameznikov, lastnikov hiš. 

Ti podobe vasi preprosto ne čutijo kot celote in svoje domačije 

kot del nje. To pa pomeni, da naj bi bila domačija 

skladen del celote in bi gradila njeno značilno arhitekturno 

podobo in okolico, ne pa izstopala v naselju z kdo 

ve kakšno gradbeno izpeljavo ali kričečo barvo. Vsak poseg 

v prostor je trajen in vpliva nanj, fasade živih barv pa 

seveda niso del stavbne dediščine vasi. 

Na posvetu so opozorili na dejstvo, ki se ga morda premalo 

zavedamo, da je Slovenija predvsem podeželje in da 

so zgodovina, prepoznavnost, gospodarstvo in način razmišljanja 

Slovencev povezani s podeželjem. Tudi študije v 

evropskem merilu jo štejejo med zelene dežele. Toda zdi 

se, da tudi podoba krajine sledi stihijskemu razvoju za 

vsako ceno, v katerem ni enotnega načrta in pogleda. Da 

pa sta oba nujno potrebna, se strokovnjaki strinjajo. Ampak 

ohlapna, ali lepše rečeno, preveč svobodna zakonodaja 

že naredila svoje. Večinoma velja mnenje, da podobe 

naselij ne bo mogoče poenotiti drugače kot s strogimi predpisi, 

tako kot so to že uredili v marsikateri državi z zavidljivo 

podobo podeželja: v Franciji, Avstriji ali Švici, če 

pogledamo 

bližnje države. Vendar pa je v vsem skupaj še neki 

16

SLOVENIJA 

8.5.2013 Kmečki glas Stran/Termin: 2 

neki 

šibki člen: to je posameznik, ki si gradi in ustvarja svoj 

svet, do meja svojega zemljišča, s svojimi predstavami o 

tem, kaj je lepa in mogočna hiša, in ga prav malo zanima, 

kakšna je podoba vasi zunaj njegovih meja. 

Slovenija je izjemna ne le v svoji krajinski raznolikosti, 

temveč tudi v arhitekturni raznovrstnosti. Vendar je videti, 

kot bi bilo Slovencem to že velikokrat omenjeno dejstvo 

zgolj fraza. Marsikaj se je že zgodilo, kar bi nas lahko 

resno opozorilo, da bo nekoč za vse posvete in ukrepe 

prepozno: na primer to, da imamo danes na Goričkem 

angleške prebivalce, da Kras naglo izgublja svojo podobo 

- po eni strani zaradi neučinkovitega nadzora nad posegi 

v prostor, ki jih dopušča država, ohlapne zakonodaje, 

želja po zaslužku, ob vstopu v Evropsko unijo pa je postal 

kras zanimiv še za Italijane, ki so povzročili - ker ne 

upoštevajo značilne gradnje 

- kopico dodatnih težav. Tudi 

domačini niso pri vsej stvari nedolžni, saj je znano, da 

pogosto premalo upoštevajo gradnjo, značilno za njihovo 

območje. Vendar tako ni samo na Krasu, podobno je 

tudi drugje. 

Podeželje je vitalni del Slovenije, zato ni čudno, da v 

njem znova odkrivamo vir energije in novih priložnosti. 

Načrti in želje so veliki, potreba po enotni strategiji prav 

tako. Z njo naj bi postalo podeželje sodobno urejen prostor, 

v katerem bo tudi z uporabljenimi izkušnjami iz 

preteklosti 

mogoče kakovostno živeti in se z dejavnostmi na 

tem območju preživljati. Pa vendar, ali ni morda preveliko 

breme pričakovanj na ljudeh samih, prebivalcih vasi, 

ki naj bi gradili in prenavljali ob upoštevanju tradicionalne 

arhitekture, z visoko etično zavestjo in občutkom za 

skupnost? Konec koncev strokovnjakom, predvsem iz arhitekturne 

stroke, vse doslej ni uspelo premakniti stvari 

z mrtve točke. Kajti sicer se po vseh desetletjih ne bi še 

vedno spraševali, kdo lahko poveže tkivo vasi v enotno 

podobo. 

17

SLOVENIJA 

8.5.2013 Kmečki glas 


Naslov: 

Avtor: 


Vlasta Kunej 

Rubrika/Oddaja: NAŠA TEMA Žanr: 

Uvodnik 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, KRAJINSKA ARHITEKTURA, URBANIZEM, 

Posvet Društva krajinskih arhitektov Slovenije 


podeželske krajine 

Podoba se je v zadnjih dveh 

desetletjih spreminjala - hitro, 

temeljito in v marsičem nepremišljeno. 

Na to so vplivale 

prenagljene prostorske odločitve, 

nespoštovanje zakonodaje 

ter pomanjkanje vizije in 

začelo izgubljati 

znanja. Podeželje je 

značilno prepoznavnost, 

so opozorili na posvetu 

Društva krajinskih arhitektov 

Slovenije. 

Društvo je na gradu Fužine v 

Ljubljani pripravilo posvet Podeželska 

krajina kot razvojni 

potencial ob dvajsetletnici svojega 

delovanja. Zasnovan je bil 

interdisciplinarno, na n em so 

sodelovali strokovnjaki s področja 

krajinske arhitekture, 

arhitekture in prostorskega 

načrtovanja, 

kmetijstva, geodezije, 

sociologije, umetnostne 

zgodovine, energetike in turizma, 

želeli pa so nakazati, kakšne 

so mogoče poti za reševanje 

nastalih razmer. 

Posveta se je udeležil tudi 

minister za kmetijstvo in okolje 

mag. Dejan Zidan ter v nagovoru 

poudaril, da je cilj 

vzpostaviti trajno varovana 

kmetijska zemljišča na relativno Vir: Živa Deu, Podeželske hiše na Slovenskem 

18

SLOVENIJA 


moderen način«. 

relativno 

Eden od 

pomembnih ciljev je tudi varovanje 

naravnih habitatov: 

preseči 

moramo razmišljanje, da 

je varovanje naravnih virov 

breme. Skrb za naravne vire in 

tudi urejanje teh je lahko tudi 

priložnost, vendar samo, če 

smo dovolj pogumni, da tako 

razmišljamo in tudi delamo. 

Najpomembnejša je 

učinkovita zakonodaja 

Dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega 

inštituta Slovenije je 

opozoril na urbanizacijo kmetijskih 

zemljišč. Za slovensko 

podeželje je značilna razpršena 

gradnja. Pozidanih je veliko 

zelo lepih krajev, kakršno je 

Slovensko primorje, in med temi 

najboljša zemljišča, ki so 

tako za zmeraj uničena. V današnjem 

tehnološkem svetu 

smo pozabili na temeljna določila 

trajnostnega razvoja, pri 

tem pa bi nam bili lahko v pomoč 

zgledi iz preteklosti. 

Odločitve 

o tem, kje pozidavati, 

so nekdaj veliko bolj temeljile 

na naravnih danostih, ljudje so 

dobro varovali rodovitno zemljo 

in jo trajnostno obdelovali. 

Znali so tudi poiskali boljše 

lege za poselitev, predvsem pa 

se niso naseljevali na tveganih 

območjih, na kakršnih nastane 

ob naravnih nesrečah, kot so 

poplave ali suše, največ škode. la. Spremembe v rabi prostora 

V prihodnje, je menil dr. Vrščaj, 

pa so ne le posledica gospodarskih, 

bo treba opredeliti bistvene 

družbenih, okoljskih 

cilje: predvsem prenehati in drugih dejavnikov, temveč 

pozidavati najboljša zemljišča, tudi nepovezanosti prostorske, 

oblikovati dobro in učinkovito demografske, 

zakonodajo za gospodarske, 

doseganje teh kmetijske in regionalne 

ciljev in jo tudi uresničevati v politike. 

praksi, zvečevati zavedanje, Dr. 

etičnost, upoštevati vrednotni 

Majda Černič Istenič z 

Biotehniške fakultete v Ljubljani 

sistem ter oblikovati kakovostne, 

je pojasnila, da se je struktura 

preverljive, enotne strokovne 

prebivalstva na podeželju 

podlage. 

močno spremenila: zmanjšuje 

se delež kmečkega prebivalstva, 

Podeželje izgublja 

prebivalstvo tod se poklicno 

značilno podobo 

in izobrazbeno zelo razlikuje. 

Podatki SURS kažejo, da je 

Na podeželju živijo 

pri nas zaraščanje z gozdom še ljudje z različnim statusom, ki 

vedno zelo intenzivno, s čimer 

pa imajo tudi zelo različne interese, 

se izgublja kmetijsko zemljišče, razlike med mestom in 

kar odstotek slovenskega 

ozemlja pa smo zasedli podeželjem, kar zadeva življenjski 

z gradnjo 

slog, izginjajo. Ljudje 

avtocestnega križa, je opozorila na podeželju ne morejo živeti 

dr. Alma Zavodnik Lamovšek 

samo od kmetijstva in gozdarstva, 

s Fakultete za gradbeništvo zato je nujno povezovanje 

in geodezijo. Kmetijstvo na več ravneh. Socialni na podeželju ni kapital 

več dejavnik, omogoča, da se povezujejo 

ki bi oblikoval krajino in 

različni 

ljudje, sodelovanje med 

naselja, kot so ugotavljali še 

pred leti. Dr. Zavodnikova njimi pa je utemeljeno na vrednotah 

je in normah. Za zdaj pa 

tudi opozorila, da na prestrukturiranje kaže, da načela partnerstva pri 

močno 

slovenskega podeželja nas še niso uveljavljena. 

vplivajo tudi neposredna 

plačila na hektar, ki so Edina možnost: trajnostni 

v skladu s cilji ekonomske politike razvoj podeželja 

razvrščena glede na V 

posamezno preteklih letih je bilo pozidanih 

kulturo in območje, približno sedem hektarov 

v katerem je posamezna parce¬ kmetijskih zemljišč na dan, 

to je za eno povprečno veliko 

slovensko kmetijo, razlaga dr. 

Renata Karba iz Umanotere, 

Slovenske fundacije za trajnostni 

razvoj. Imamo nizko 

stopnjo prehranske samooskrbe, 

po energetski in snovni 

učinkovitosti smo na evropskem 

dnu. Prebivalstvo se stara, 

slovenske družine namenijo 

čedalje večji delež iz družinskega 

proračuna za osnovne 

19

SLOVENIJA 


- življenjske potrebe hrano, Trajnostni razvoj podeželja 

energijo in prevoz. Tradicionalno mora 

znanje se izgublja. Stanje in temeljiti na programih, 

ki bodo ne le omogočili revitalizacijo 

'obseg kmetijskih zemljišč zbujata 

podeželja, temveč z regionalno 

skrb: Slovenija ima najmanj 

uravnoteženim razvojem 

kmetijskih zemljišč na 

prebivalca med prinašajo bolj kakovostno 

evropskimi življenje in konkurenčnost 

državami. 

Takšno je izhodišče gospodarstva na državni ravni 

Slovenije za prihodnost. ter 

Evropska unija bo v ohranjajo strateško pomembno 

obdobju poseljenost državnega 

20142020 usmerila razvoj v 

ozemlja. Najpomembnejši programi 

pametno, trajnostno in vključujočo 

rast. Podprla jo bo zelenega razvojnega preboja 

z usmerjenimi 

podeželja so: povečanje 

naložbami, ki bodo 

prehranske samooskrbe z ekološko 

v prihodnjih letih za Slovenijo pridelano 

najpomembnejši vir hrano, vzpostavitev 

svežih 

vrednostne verige 

razvojnih sredstev, pravi dr. lesa, prehod na obnovljive vire 

Renata Karba. Z njihovo porabo in zeleni turizem. Domača ekološka 

bo - tudi - s projekti razvoja pridelava na primer je 

podeželja treba ustvariti kakovostna 

velika tržna priložnost, saj 

zadostimo 

delovna mesta z višjo 

z njo 

dodano vrednostjo na komaj 20 odstotkom 

zaposlenega, stalno rastočih potreb trga 

zmanjšati socialno razslojenost 

in pritiske na po ekoživilih, kar 80 odstotkov 

okolje, pa jih uvozimo. Toda, poudarja 

odvisnost od uvoženih surovin, dr. Renata Karba, da bi zeleni 

hrane in energentov, poskrbeti 

razvojni program resnično 

za trajnostno rabo lokalnih 

zaživel, je potrebna politična 

in naravnih virov in volja za celostno trajnostno 

hkrati globalno konkurenčnost. strateško usmeritev države. 

Vlasta Kunej 

20

SLOVENIJA 


Sklepi posveta: 

V zadnjih dveh desetletjih se je podoba podeželske krajine spreminjala hitro, nepremišljeno 

in temeljito ter v več pogledih tudi problematično. Zaradi vse preveč razpršene pozidave, 

neustreznih tipologij gradnje in slabo usklajenih posegov v prostor in narave teh sprememb 

je treba ukrepati takoj. 

Podeželje je v zadnjih dveh desetletjih začelo izgubljati značilno prepoznavnost zaradi slabe 

prostorske politike. 

Podeželje je treba razvijati tako, da ohranja svoj potencial za primarno rabo, to je pridelavo 

hrane, pridobivanje energije, ohranjanje kakovostnih vodnih virov in narave, s tem pa 

bo lahko ohranilo in razvilo tudi prepoznavno podobo in izkoristilo svoje razvojne potenciale. 

Vse nove programe je treba zato pravočasno vsestransko strokovno in okoljsko preverjati. 

Ker je skladen razvoj podeželja mogoče zagotavljati le z jasno vizijo in strategijo razvoja, je 

treba sistemsko zagotoviti učinkovite mehanizme izvajanja ter okrepiti vlogo prostorskega 

načrtovanja ter financiranja po načelu »onesnaževalec plača«. 

Izboljšati je treba stanje, procese in kakovosti naravnih in ustvarjenih virov podeželja ter 

hkrati spodbujati inovacije, ki ohranjajo potenciale podeželja. 

Podeželju je treba kot nacionalno pomembnemu razvojnemu viru zagotoviti ustrezne ukrepe 

pri oblikovanju razvojnih politik. 

21

SLOVENIJA 

9.5.2013 Dolenjski list 


Naslov: 

Avtor: 


Boris Blaić 

Rubrika/Oddaja: IZ NAŠIH OBČIN Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPN, DPN 

NE BO ŠLO GLADKO 


Krajani Ločne in Mačkovca bodo za razveljavitev državnega prostorskega 

načrta uporabili vsa pravna sredstva Traso skozi naselje predlagala občina 

NOVO MESTO Če so na vladi in 

ministrstvu mislili da bodo z 

državnim prostorskim načrtom 

DPN tretje razvojne osi med 

Novim mestom in predorom 

Maline na Gorjancih ki so ga 

potihoma sprejeli v zadnjih 

dneh lanskega decembra 

utišali tudi krajane Ločne in 

Mačkovca so se krepko ušteli. 

Že v kratkem bo namreč na 

Evropsko komisijo romala pritožba 

na postopek umeščanja 

te trase v prostor. Sodeč po slišanih 

argumentih na ponedeljkovem 

zboru krajanov Ločnein 

Mačkovca ima pritožba lepe 

možnosti za uspeh saj v pripravo 

DPN-ja javnost ni bila vključena 

Uradno je Lešnica izpadla zaradi 

gradbenotehničnih kriterijev 

saj naj bi bili avtocestni 

priključki v razdalji manjši od 

1.100 metrov neprimerni. To je 

precej za lase privlečen izgovor 

saj ne le da imamo v Sloveniji 

več deset priključkov ki takim 

kriterijem ne ustrezajo enega 

takih prav zdaj gradijo na dolenjski 

avtocesti pri uvozu za 

Šmarje Sap tega pogoja ne 

določa niti noben predpis ampak 

je to le interno priporočilo 

Darsa. Bolj je torej verjetno da 

je k opustitvi priključkaLešnica 

botrovala želja po pocenitvi 

projekta ki je v prvotni zasnovi 

predvideval zahodno in vzhodno 

v takšni meri kot jo predvideva 

evropska zakonodaja 

ključni dogovori so bili sprejetiv 

tajnosti javno predstavljena 

študija vplivov nove ceste na 

okolje pa je bila narejena za traso 

ki se od tiste ki jo določa 

sprejeti DPN bistveno razlikuje. 

Krajani Ločne in Mačkovca so 

na nogah že vse od pomladi 

2011 ko je bil prvič predstavljen 

osnutek DPN prvega dela južnega 

kraka tretje osi. Ta v primerjavi 

s študijo variant ni predvideval 

razcepa na Lešnici ampak 

je priključek bodoče hitre 

ceste proti Beli krajini zarisal 

kar na izvozu Novo mesto vzhod 

s čimer je plačljivo štiripasovno 

hitro cesto ranga avtoceste 

speljal kar skozi naselje. 

22

SLOVENIJA 

9.5.2013 Dolenjski list Stran/Termin: 4 

obvoznico ter priključek Lešnica 

s tem pa tudi tri nove mostove 

čez Krko. Po opustitvi Lešnice 

sta ostala le dva. 

Kot je razvidno iz gradiva ki 

ga je pridobila delovna komisija 

sveta krajevne skupnosti LočnaMačkovec 

so se predstavniki 

ministrstva takrat še za okolje 

in prostor in novomeške občine 

za to spremembo dogovorili na 

srečanju za zaprtimi vrati. V 

zabeležki s sestanka je celo zapisano 

da je občina kar sama 

ponudila traso skozi Ločno in 

Mačkovec pa tudi da ta dogovor 

ne sme priti v javnost. 

Zakaj taka skrivnostnost postane 

jasno če vemo da naj bi 

zarisana hitra cesta v kateri 

številni vidijo predvsem nov 

evropski koridor in bližnjico za 

tranzit proti zahodni Bosni in 

Dalmaciji potekala po trasi ki 

je sicer že vsaj 40 let predvidena 

vzhodno za mestno obvoznico. 

To z drevoredom in kolesarskimi 

stezami predvideva tudi veljavni 

občinski prostorski načrt 

ki so ga občinski svetniki sprejeli 

konec leta 2009. Dobrega pol 

leta kasneje je mestna občina 

koridor meni nič tebi nič ponudila 

za državno hitro cesto. 

Kašno sprenevedanje se gredo 

na novomeški občini pri umeščanju 

tretje osi v prostor priča 

tudi odziv na dopis ministrstva v 

katerem ta Novomeščane poziva 

naj podajo mnenje k predPravnica 

Mateja Jaklič je pripravila 

zajeten kup dokumentacije s 

katero najbrž ne bo preveč težko 

izpodbiti veljavnost sprejetega 

državnega prostorskega načrta za 

prvi del južnega kraka tretje razvojne 

osi. Foto B. B. 

logu DPN. Namesto da bi na 

občini povedali kaj si o tem mislijo 

so raje po svoje tolmačili zakonodajo 

in ugotovili da občina 

pri sprejemanju DPN-ja sploh 

ni pristojna za podajanje mnenja. 

To seveda ne drži kar so 

krajanom Ločne in Mačkovca po 

dolgem dopisovanju potrdili tudi 

na ministrstvu. Zbor krajanov je 

zato med drugim sprejel tudi 

sklep da naj občinski svet ugotovi 

politično in strokovno odgovornost 

tistih ki so se odločili da 

svojega mnenja ne bodo podali. 

Boris Blaić 

23

SLOVENIJA 

9.5.2013 Dolenjski list Stran/Termin: 4 

Inženir Slobodan Novaković je na zboru krajanov v ponedeljek nazorno 

prikazal kako drastičen poseg v prostor bi predstavljal tudi do devet 

metrov visok nasip ki bi se vzpenjal od krožišča pri avtocesti do mostu 

čez Krko. Viadukt bi bil nekoliko boljša rešitev a kot vedo povedati prebivalci 

krajev ki živijo ob takih prometnicah kup težav ostaja tudi v tem 

primeru. Foto B. B. 

24

SLOVENIJA 

9.5.2013 Posavski obzornik 


Naslov: 

Avtor: 


Bojana Mavsar 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

PGD, DPN 


nadaljevanje s 1. 

strani 

naj bi prihodnje leto stekla tudi gradnja tretjega krškega 

mostu z navezavo z levobrežne obvoznice in rondoja med Vipapom 

in NEK preko Save v industrijsko cono Žadovinek. Po 

zadnjih zagotovilih Direkcije RS za ceste, pravi Somrak, bo 

še v letošnjem letu izveden razpis in izbor izvajalca za gradnjo 

mostu, na podlagi državnega prostorskega načrta pa v ta 

namen na Direkciji tudi že izvajajo parcelacijo in odkupujejo 

zemljišča, pri čemer sta zaradi neuspešnega dogovora z 

lastniki zemljišč žal pripravljena tudi dva predloga za razlastitev. 

Izgradnji mostu bo predvidoma sledila še gradnja obvoznice 

Žadovinek, za kar je država že naročila izdelavo projektne 

dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja 

in projekta za izvedbo. Trasa bo potekala od krožišča Trgovskem 

pri 

centru Krško z navezavo ceste na krožišče pod 

Vrtnim 

centrom Eurogarden, zatem pa južno pod industrijsko 

cono Žadovinek do navezave na tretji krški most oziroma center 

Megadom. 

Bojana Mavsar 

25

SLOVENIJA 

9.5.2013 Novi tednik 


Naslov: 

Avtor: 

Cinkarna zdaj lahko obnavlja in gradi 

IVANA STAMEJČIČ 

Rubrika/Oddaja: IZ NAŠIH KRAJEV Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 562,88 Naklada: 

Gesla: 

OPPN 

Pogled na cinkamiški ureditveni kompleks 

Cinkarna zdaj lahko 

obnavlja in gradi 

Desetletje za sprejem prostorskega izvedbenega akta - Usklajevanje spremljala 

tudi posebna delovna komisija 

26

SLOVENIJA 

9.5.2013 Novi tednik Stran/Termin: 9 

CELJE - Odlok o občinskem 

podrobnem prostorskem načrtu 

Cinkarna Celje, ki so ga 

konec aprila zgolj brez glasu 

Urše Drugovič (Zeleni Slovenije) 

potrdili celjski mestni 

svetniki, je nastajal kar celo 

desetletje. 

Kot je poudaril župan Bojan 

Šrot, doslej še noben prostorski 

akt za območje mestne občine 

ni terjal tako dolgotrajne priprave, 

saj je bila imenovana celo 

posebna delovna komisija, ki 

je sodelovala pri usklajevanju 

besedila. Z občinskim podrobnim 

prostorskim načrtom zdaj 

v Celju nadomeščajo zazidalni 

načrt iz leta 1970 za območje 

Industrija jug, ki je doslej veljal 

za obstoječ industrijski kompleks 

cinkarne. 

Kronologija in 

izpolnjevanje 

zahtev 

Cinkarna Celje se je kot 

investitor že leta 2003 lotila 

priprave tega izvedbenega dokumenta. 

Nastajati je začel kot 

lokacijski načrt za cinkarno in 

leta 2007 je bilo gradivo tudi 

predstavljeno javnosti. Po javni 

obravnavi je župan Šrot ustanovil 

delovno komisijo, ki je po 

letu 2009 imela nalogo uskladiti 

dokument in ga pripraviti za 

potrditev na mestnem svetu. 

Kot je poudarila Darja Zabukovec 

iz oddelka za okolje in 

prostor ter komunalo, se je ta 

komisija v naslednjih dveh letih 

šestkrat sestala in na zadnji 

seji tudi potrdila odlok, ki je z 

zahtevami iz javne obravnave 

usklajen v vseh, razen dveh 

členih. 

Za Cinkarno Celje odlok 

pomeni, da bo na svojem 

območju lahko obnavljala 

oziroma obstoječe objekte 

nadomeščala z novimi, opravljala 

redna vzdrževalna dela 

in investicijsko vzdrževalna 

dela na obstoječih objektih, 

dozidava obstoječih objektov 

je dovoljena do največ 30 odstotkov. 

Odlok omogoča tudi 

posodabljanje obstoječih in 

uvajanje novih sodobnih tehnologij. 

Na ta člena je opozarjala 

Urša Drugovič, ki se je zavzemala, 

da se ustrezno spremenita 

ali pa se obravnava odloka 

umakne z zasedanja mestnega 

sveta in vrne delovni komisiji. 

Gre za določbe 6. in 22. člena, 

pri čemer je delovna komisija 

pri količinski proizvodnji titanovega 

dioksida to omejila na 

56 tisoč ton. Zdaj v obeh členih 

količine niso več številčno določene, 

saj je okoljsko ministrstvo 

ob pregledu osnutka odloka 

vztrajalo, da se iz besedila 

umaknejo navedbe konkretnih 

dovoljenih količin, saj te številke 

ne sodijo v prostorski akt. 

Ob morebitnem nihanju oziroma 

spreminjanju proizvedenih 

količin bi bilo namreč vselej 

treba spreminjati tudi odlok. 

Skoraj dve leti je trajalo 

usklajevanje z ministrstvom, 

okoljskim 

da so bila pridobljena 

tudi vsa soglasja in 

okoljevarstvena dovoljenja in 

so v Celju prejeli potrditev, da 

so vplivi na okolje sprejemljivi. 

Kot je poudaril svetnik Primož 

Posinek (LDS), je izjemnega 

pomena pozitivno IPPCokoljevarstveno 

dovoljenje, ki ga 

je cinkarna prejela leta 2010. 

To predstavlja na nek način 

tudi obratovalno dovoljenje, v 

katerem so določene najvišje 

dovoljene obremenitvene količine 

vseh emisij. 

»In če smo 

v preteklosti tudi na drugih 

področjih že bili priče, da so 

se določila posameznih občinskih 

odlokov zaobšla, je to 

pri IPPCdovoljenju praktično 

nemogoče. 

46, 4 hektarja 

ureditvenega 

območja 

Prostorska ureditev zajema 

46, 4 hektarja območja industrijskih 

objektov metalurške 

in kemične industrije. Meja 

območja 

je na zahodni strani reka 

Hudinja, na severni Vzhodna 

Ložnica, na severovzhodu in 

vzhodu je to zunanji rob internih 

industrijskih železniških tirov, 

na južni strani pa Kidričeva 

cesta. Meji na druga območja, 

namenjena proizvodnim, 

servisnim 

in gospodarskim dejavnostim, 

ter na glavno cesto, na 

vzhodnem robu se stika z mrežo 

železniških tirov. Neposredno 

ne meji na stanovanjska 

območja, še najbolj pa se čez 

tirno mrežo z ranžirno postajo 

približa razpršeni stanovanjski 

pozidavi naselij Bukovžlak in 

Slance na skrajni jugovzhodni 

strani s centralnim skladiščem 

ter pisarnami za finančno službo 

in marketing. 

IVANA STAMEJČIČ 

Foto: SHERPA (arhiv 

NT) 

27

SLOVENIJA 

9.5.2013 Novi tednik 


Naslov: 

Avtor: 

Z belo palico 

US 

Rubrika/Oddaja: IZ NAŠIH KRAJEV Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKT, ARHITEKTURA, KRAJINSKA ARHITEKTURA 

Z belo palico 

VELENJE - V okviru meseca krajinske arhitekture so 

arhitektke Andreja Zapušek Černe, Andreja Albreht in 

Saša Piano pripravile delavnico Sprehod po Cankarjevi 

z belo palico. 

Na delavnici so se občani lahko prepričali, kako se slepi 

in slabovidni vsak dan soočajo s problematiko dostopnosti 

prostora za vse uporabnike. Po Cankarjevi ulici se je z belo 

palico sprehodil tudi velenjski župan Bojan Kontič. Z udeleženci 

delavnice se je župan pogovoril predvsem o tem, kaj 

bi v Velenju za kakovostnejše življenje ljudi s posebnimi 

potrebami še lahko naredili. Delavnice se je poleg občank in 

občanov ter strokovnjakov za urejanje okolja udeležilo več 

predstavnikov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih 

Celje, ki deluje tudi na območju velenjske občine. Povedali 

so, da so bivalni pogoji v Velenju za slepe in slabovidne zelo 

dobri in da so z razmerami zadovoljni. 

US 

28

SLOVENIJA 

8.5.2013 TV Slovenija 1 

Stran/Termin: 19:30:00 

Naslov: 

Avtor: 

Sprejet prostorski načrt za poplavno varnost Železnikov 

Jan Novak 

Rubrika/Oddaja: SLOVENSKA KRONIKA Žanr: 

DIALOGIZIRANO POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:01:44 Naklada: 

Gesla: 

DPN 

MATEVŽ PODJED: Država je končno sprejela prostorski načrt za poplavno varnost 

Železnikov, ki so jih leta 2007 prizadele hude poplave. To je prvi korak do gradnje velikega 

vodnega zadrževalnika in obvoznice, začetek in predvsem hitrost gradnje pa bosta seveda 

odvisna od denarja. 

JAN NOVAK: Poleg obnove dveh jezov, se bodo dela najprej začela na Drmotovem jezu, ki 

ga bodo porušili in nekaj sto metrov višje postavili novega. Nato pridejo na vrsto ostala dela. 

ANTON LUZNAR (župan Občine Železniki): Potem vodne ureditve z vodnimi zidovi, 

poglobitev struge, potem nov most v Ovčjo vas in pa najvažnejši po naši oceni zadrževalnik 

pod Sušo. 

JAN NOVAK: Pred mostom na cesti, ki vodi v Zali Log bo stal več kot 20 metrski 

zadrževalnik, ki naj bi preprečeval, da bi večja količina vode prihrumela v Železnike. Državni 

prostorski načrt so različna ministrstva pripravljala več let. Sprejetje le tega pa se je zmikalo 

iz leta v leto. V Železnikih so nanj čakali praktično od poplav 2007. 

MARKO: Jaz mislim, da bi bilo dobro da bi se to nekam premaknilo, zdaj se še ni nič. 

Odkar so bile poplave. 

LADI: Jaz sem se že norca delala, da bom gledala to s pokopališča, mam čisto blizu grob. 

PREBIVALKA ŽELEZNIKOV: Ja, čas bi bil že, ja, da bi se kaj naredilo. 

JAN NOVAK: Prostorski načrt je zdaj končno sprejet, a dela bodo draga, zbrati bo potrebno 

kar 30 milijonov evrov. 

ANTON LUZNAR (župan Občine Železniki): Pristojna ministrstva so obljubila oziroma nam 

zagotavljajo, da denar v letošnjem proračunu za izdelavo projektov je. 

JAN NOVAK: Za večino gradbenih del pa bo država skušala pridobiti Evropska sredstva. 

Letos se bodo torej začeli izdelovati projekti, dela pa po vsej verjetnosti šele po letu 2015. 

29

SLOVENIJA 

8.5.2013 TV Vaš Kanal Novo mesto 


Naslov: 

Avtor: 

Borštnikovo domačijo so oživili z družabnim srečanjem 

Živa Zakšek 

Rubrika/Oddaja: NOVICE Žanr: 



Gesla: 

OPPN 

MOJCA KREN: Da bi pospremili podrtje nekoč znane in priljubljene točke druženja 

tamkajšnjih vaščanov, so že osem let zapuščeno Borštnikovo domačijo na Krki oživili z 

dvodnevnim družabnim srečanjem. Na mestu zgradbe, ki je zdaj v lasti Občine Ivančna 

Gorica, bodo za zdaj uredili parkirišča. 

ŽIVA ZAKŠEK: Gre za staro kmečko gostilno, v kateri so se ob večerih zbirali krajani, si 

pripovedovali dogodivščine in se dogovarjali za medsebojno pomoč. 

JOŽE KOZINC (predsednik društva Festival Krka): Bila je pač ena posebna zadeva, 

posebna stvar zato tudi tale dva dni, ko bo odprto, se bo videlo, da na Krki to manjka. To 

manjka ena posebna zadeva, en prostor, kjer se ljudje shajajo, kjer se domače počutijo. 

ŽIVA ZAKŠEK: Gostilno so zaprli po smrti lastnika Jožeta Borštnika, ki je bil svetovno 

znana osebnost. 

ANDREJ TOMAŽIN (predsednik KS Krka): Borštnik je bil mirovnik, nekateri pravijo, da ga 

lahko primerjamo s Krambergerjem. Tako da, res je, njegov prispevek v tistem času je bil za 

ta kraj in tudi širše zelo velik. 

ŽIVA ZAKŠEK: Njegova gostilna je bila znana predvsem po brinjevcu. 

JOŽE KOZINC (predsednik društva Festival Krka):Brinjevec so tam poimenovali mirovni 

napitek, ker so ga pošiljali vsem predsednikom držav, pri papežu je bil, (nerazumljivo), pač 

vseh državnikih po svetu, v tistem svetu, seveda. 

ŽIVA ZAKŠEK: Po njegovi smrti je domačija ostala brez lastnika in s tem brez vlaganja v 

vzdrževanje. Zato je postala nevarna za okolico. Kupila jo je ivanjška občina, ki ta čas 

pripravlja občinski podrobni prostorski načrt, s katerim želi kraj razviti v enega izmed 

turističnih središč. 

DUŠAN STRNAD (župan Občine Ivančna Gorica): Ravno ta prostor, ki ga bomo pridobili s 

porušenjem Borštnikove domačije, nameravamo v prihodnje razviti v smeri turističnih 

objektov. 

ŽIVA ZAKŠEK: Do takrat pa bodo tam uredili začasna parkirišča in hkrati poskrbeli za 

boljšo pot proti izviru Krke. 

30

SLOVENIJA 

8.5.2013 Radio Rogla 


Naslov: 

Avtor: 

Celje potrebuje protipoplavno zaščito 

/ 

Rubrika/Oddaja: NOVICE 17:00 Žanr: 



Gesla: 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE, PGD, DPN, ZGO 

NINA KROBAT: Celje potrebuje protipoplavno zaščito, a to še pomeni, da je lahko Celjanom 

vseeno na kakšen način se izvaja. Ob Savinji so posekali stara drevesa, zdaj pa se vsi, tako 

na občini kot v Civilni iniciativi čudijo, kako je to mogoče, pišejo v današnjem Celjanu. 

Urednik Celjana Nejc Mihelak. 

NEJC MIHELAK: Na celjski občini so nas napotili na Vodovod-Kanalizacijo tam pa na 

podjetje Dialog, kjer so zadolženi za odnose z javnostmi za projekt Zagotavljanja poplavne 

varnosti na porečju Savinje in to po pooblastilu ministrstva za okolje in prostor, ki je 

investitor projekta. Pravijo, da so v največji možni meri upoštevali okoljski vidik in da so tako 

pri načrtovanju kot izvajanju posegov, sodelovali s pristojnimi službami. Še več. Investitorji 

so se del lotili na podlagi projekta za gradbeno dovoljenje saj menijo, da državni prostorski 

načrt kljub obsežnosti del ni bil potreben. Ker dela potekajo na podlagi zakona o graditvi 

objektov ne pa zakona o prostorskem načrtovanju, javne razprave kakršne poznamo v 

nekaterih postopkih sprejemanja prostorskih aktov, za ukrepe na območju Celja niso bile 

izvedene. Tako pač pojasnjujejo na Dialogu. Na zadnji seji so se posegu čudili celo svetniki, 

tudi župan, ki naj bi opozoril državo in zahteval nova velika drevesa, a to starih prav gotovo 

ne bo vrnilo. 

31

SLOVENIJA 

8.5.2013 Radio Slovenija 1 


Naslov: 

Avtor: 

Zavrnjeno okoljevarstveno soglasje za vetrno elektrarno 

Sabrina Mulec 

Rubrika/Oddaja: RADIJSKI DNEVNIK Žanr: 



Gesla: 

OPN 

TJAŠA ČEBULJ: Republiška agencija za okolje je izdala odločbo v kateri je zavrnila izdajo 

okoljevarstvenega soglasja za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri. Med tem ko so v 

Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije zadovoljni, odločba v nezavidljiv 

položaj potiska občino Ilirska Bistrica. Morebitna investitorka, družba Elektro Primorska pa 

bo obsežno odločbo preučila in se za tem odločila o nadaljnjih postopkih. Sabrina Mulec. 

SABRINA MULEC: NA DOPPS-u ocenjujejo, da odločba pomeni začetek konca mučnega 

deset let trajajočega primera. Tomaž Jančar pravi, da je izdelana zelo kakovostno, zaradi 

česar meni, da ni več možnosti za spremembo odločitve. 

TOMAŽ JANČAR (DOPPS): Investitor se sicer ima možnost pritožiti, ampak ocenjujemo, 

da s tem ne more doseči ničesar več. Mogoče je pa to priložnost, da zdaj skupaj z Elektrom 

Primorsko najdemo eno lokacijo na Primorskem za veter in kjer težav z vidika varstva ptic in 

varstva narave ne bo, prekomernih. 

SABRINA MULEC: Z družbe Elektro Primorska so opozorili na poslovno škodo, ki so jo 

utrpeli v desetih letih agonije. Volovjo reber še vedno ocenjujejo kot eno primernejših za 

izkoriščanje energije vetra in za zgled pri usklajevanju različnih interesov postavljajo 

sosednje države. Proizvodnja električne energije na trajnostni način je po njihovem v 

javnem interesu in bodo v prihodnosti potrebni kompromisi. V nezavidljivem položaju pa se 

je znašla Občina Ilirska Bistrica, sprejeti bi namreč morala občinski prostorski načrt, vendar 

pa ga država brez okoljevarstvenega soglasja ne bo potrdila. Župan Emil Rojc. 

EMIL ROJC (župan Občine Ilirska Bistrica): In drugič zaradi tega, ker ima občina z 

Elektrom Primorsko podpisan sporazum s katerim je obvezna v prostorskem načrtu 

zagotoviti področje za vetrne elektrarne. 

SABRINA MULEC: Spomnimo: naravovarstveniki so projektu ves čas nasprotovali, 

okoljevarstveno soglasje pa je bilo med tem že večkrat izdano in tudi razveljavljeno. 

32

SLOVENIJA 

9.5.2013 www.napovednik.com 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Prireditve 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: 

Žanr: 

SPLETNI ČLANEK 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, URBANIZEM 

http://www.napovednik.com/dogodek253939_institucija_kot_praksa 

O vlogi arhitekturnih institucij z znanimi tujimi predavatelji.Institucije imajo moč. Nakazujejo 

trende in usmerjajo pozornost. So pomembne in to dejstvo ne zahteva posebnega pojasnila. 

So plovila, ki zbirajo, predstavljajo, preučujejo, podpirajo in presojajo. So arbitri okusa, tvorci 

znanja. So tkalci sanj naše kulturne imaginacije.Mnoge sodobne arhitekturne institucije so 

tudi proizvajalci, vendar te vloge ne opravljajo le z namenom zbirati in očarati, temveč v 

okviru svojih ekonomskih in intelektualnih dejavnosti. Te institucije ne le procesirajo in 

filtrirajo, temveč kritično prispevajo k oblikovanju prostora. V razširjenem polju arhitekture, 

kjer arhitekturna dejanja presegajo zgolj zgradbe, sodobne institucije prej sodijo med tiste, 

ki izvajajo prakso, kot med tiste, ki presojajo in vrednotijo.Konferenca v MAO je del širšega 

aktualnega stremljenja k opredelitvi medsebojnih povezav med arhitekturo in njenim 

predstavljanjem. Njen namen je prispevati k razpravi o razvijanju praks razstavljanja arhitekt 

ure in o vlogi institucij, ki določajo in uokvirjajo sodobno razpravo. Postaviti želi vprašanja o 

načinu oblikovanja institucionalnega znanja in podati kritiko njegove usmeritve.Več močnih 

in vplivnih dejanj institucij je v preteklosti pripeljalo do resničnih političnih in družbenih 

sprememb. V kompleksnem, globaliziranem političnem času, ko kulturne usmeritve in 

naložbe niso več nujno povezane z oblastjo, ko mesta postajajo vse bolj avtonomna in 

kultura postaja vse bolj donosna, so institucije vse pomembnejše in njihova vloga vse 

močnejša.Spomladanska MAO Debata bo skušala na nov način opredeliti ta področja. 

Prinesla bo zanimivo razpravo o opredelitvi, vlogi in pristojnostih sodobnih arhitekturnih insti 

tucij.Kustosinja in moderatorka letošnje konference je Beatrice Galilee, ki deluje kot 

samostojna kustosinja, kritičarka, svetovalka in predavateljica na področju arhitekture in 

oblikovanja ter kustosinja letošnjega arhitekturnega trienala v Lizboni. Pred tem pa je 

kurirala odmevne oblikovalske razstave na tednu oblikovanja v Milanu in na bienalu 

oblikovanja Gwangzhou ter prevzela vlogo evropske kustosinje na bienalu arhitekture in urb 

anizma Shenzen Hong Kong Bi.City. Pri tem je sodelovala z odmevnimi umetniki, kot so Ai 

Wei Wei, Seung H-Sang ter Ou Ning. Piše za številne mednarodne publikacije; med letoma 

2006 in 2009 je bila arhitekturna urednica revije ICON.Za več informacij obiščite stran 

www.mao.siVir: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Napovednik.com 

33

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 9.5.2013 - ZAPS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 9.5.2013 - ZAPS