Viroidna zakrnelost hmelja - Fitosanitarna uprava RS
Viroidna zakrnelost hmelja - Fitosanitarna uprava RS
Viroidna zakrnelost hmelja - Fitosanitarna uprava RS
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
IZVOR IN RAZŠIRJENOST<br />
Viroidno <strong>zakrnelost</strong> <strong>hmelja</strong> so prvič odkrili leta 1940 na Japonskem, na<br />
območjih prefektur Nagano in Fukušima, kjer se je z okuženim sadilnim<br />
materialom ter zaradi nepoznavanja povzročitelja hitro razširila in v obdobju<br />
1950-1960 povzročila epifitocijo v hmeljiščih severne Japonske. Več kot 60<br />
let je bila bolezen omejena le na Japonsko in bližnjo Južno Korejo, kamor<br />
se je leta 1988 razširila z okuženim sadilnim materialom. Leta 2004 je bila<br />
odkrita tudi v Združenih državah Amerike (ZDA), v hmeljiščih zvezne države<br />
Washington in leta 2007 na Kitajskem, v avtonomni pokrajini Xinjiang. Leta<br />
1977 so odkrili, da to bolezen povzroča viroid, ki so ga poimenovali Hop stunt<br />
viroid (HSVd – viroid <strong>zakrnelost</strong>i <strong>hmelja</strong>). V Evropi je Slovenija prva država, ki je<br />
odkrila okužbo s HSVd na hmelju. Prve obolele rastline smo odkrili leta 2007 v<br />
hmeljiščih na območju Šempetra v Savinjski dolini, v letu 2012 pa smo poleg<br />
HSVd v obolelih rastlinah presenetljivo identificirali še enega bolezenskega<br />
povzročitelja: Citrus bark cracking viroid (CBCVd – viroid razpokanosti skorje<br />
agrumov). CBCVd je rastlinam prav tako nevaren viroid, ki je bil do sedaj<br />
opisan predvsem na rastlinah iz rodu Citrus, prve analize pa kažejo, da v<br />
kombinaciji s HSVd lahko na hmelju povzroča še bolj agresivna bolezenska<br />
znamenja, kot sama okužba s HSVd. Razširjen je predvsem na območju držav<br />
Bližnjega vzhoda, potrdili pa so ga tudi na Kitajskem, Japonskem, Kubi, v Južni<br />
Afriki, Grčiji in v Španiji.<br />
Zaostajanje obolelih rastlin v rasti ter rumenenje listja in vihanje listnih robov okuženih rastlin.<br />
GOSTITELJSKE RASTLINE<br />
HSVd ima širok spekter gostiteljskih rastlin, med katerimi najdemo citruse,<br />
hruške, breskve, marelice, slive, mandljevec, žižulo, vinsko trto in kumare.<br />
Na večini od teh se ohranja v obliki latentnih okužb, ki ji težko opazimo,<br />
medtem ko izrazita bolezenska znamenja in gospodarsko škodo povzroča na<br />
hmelju, citrusih, breskvah, marelicah, slivah in kumarah. CBCVd prevladuje<br />
na rastlinah iz rodu Citrus in sorodnih rastlinah, na katerih povzroča pokanje<br />
lubja. Z umetnimi okužbami so dokazali, da lahko okužuje tudi nekatere<br />
ostale rastline kot so paradižnik, jajčevec, krizanteme in kumare. V Sloveniji<br />
smo naravne okužbe s CBCVd dokazali tudi v hmelju.<br />
Gostiteljske rastline<br />
HSVd<br />
CBCVd<br />
hmelj (Humulus lupulus)<br />
hmelj (Humulus lupulus)<br />
hruška (Pyrus communis)<br />
citrusi (Citrus spp.)<br />
breskev (Prunus persica)<br />
kumkvat (Fortunella margarita)<br />
marelica (Prunus armeniaca)<br />
kumara (Cucumis sativus)<br />
sliva (Prunus domestica)<br />
paradižnik (Solanum lycopersicum)<br />
mandljevec (Prunus dulcis)<br />
jajčevec (Solanum melongena)<br />
žižula (Zizypus jujuba)<br />
krizanteme (Chrysanthemum morifolium)<br />
vinska trta (Vitis vinifera)<br />
kumara (Cucumis sativus)<br />
citrusi (Citrus spp.)<br />
plevelne vrste (Galinsoga spp.)<br />
rezalnike..) večkrat razkužiti, predvsem ob prehodih med enotami oziroma<br />
zaključku del v posameznem nasadu. Razkuževanje je priporočljivo izvajati<br />
tudi v okviru posameznega okuženega nasada, predvsem na delih, kjer je<br />
bila bolezen najbolj izrazita. Do prenosa bolezni prihaja tudi pri prepletanju<br />
korenin okuženih in neokuženih rastlin. Ker vsaka okužena rastlina<br />
predstavlja vir infekcij, je potrebno zakrnele rastline vključno s koreninskim<br />
sistemom čim prej odstraniti iz hmeljišča. Pri tem je potrebno odstraniti tudi<br />
sosednje rastline (ali uničiti del nasada), saj obstaja velika verjetnost, da so<br />
tudi te okužene, kljub neizraženim bolezenskim znamenjem. V nasprotnem<br />
nas kljub rednim uničevanju obolelih rastlin, naslednje leto neprijetno<br />
preseneti pojav novih obolelih rastlin.<br />
Napredovanje bolezni v okuženem nasadu je izredno hitro (letno tudi do 30%). Najuspešnejši ukrep za<br />
izkoreninjenje je uničenje posameznih delov hmeljišča, ki zajamejo celotno žarišče ali uničenje celotnega<br />
nasada.<br />
Primerjava stranskih poganjkov in storžkov zdrave (spodaj) ter obolele rastline<br />
(zgoraj).<br />
BOLEZENSKA ZNAMENJA<br />
Na hmelju lahko prva bolezenska znamenja opazimo v začetku meseca junija.<br />
Okužene rastline spomladi normalno odženejo, v začetku junija pa že lahko<br />
opazimo njihovo zaostajanje v rasti. Z nadaljevanjem vegetacije se pojav<br />
bolezenskih znamenj stopnjuje, pri čemer prihaja do izrazitega krajšanja in<br />
zbitosti vmesnih členkov glavnih trt in stranskih poganjkov. Ker se na trtah<br />
ne razvije dovolj kljukastih dlačic za oprijem, se obolele rastline odklanjajo<br />
od opore in težje vzpenjajo po njej. Okužene rastline večinoma ne dosežejo<br />
višine žičnice in pri nekaterih sortah cvetijo tudi do 10 dni pred neokuženimi<br />
rastlinami. Listi ostajajo manjši in nekoliko mehurjasti, pri nekaterih sortah<br />
tudi rumenijo in vihajo robove navzdol. Storžki so izrazito majhni in lažji, z<br />
manjšim številom razvitih lupulinskih žlez, v primeru zelo prizadetih rastlin<br />
tudi nepravilno razviti. Bolezen močno prizadene tudi koreniko, na kateri se<br />
razvije suha trohnoba, ki vodi v popolno odmrtje celotnega koreninskega<br />
sistema.<br />
Zbita rast stranskih poganjkov in nepravilno razviti storžki okuženih rastlin.<br />
Odvijanje in odklanjanje vrhov okuženih primarnih trt.<br />
Obolele rastline ne dosežejo višine žičnice in cvetijo tudi do 10 dni prej kot zdrave rastline.<br />
EPIDEMIOLOGIJA IN PREPREČEVANJE ŠIRJENJA<br />
Glavni vir širjenja viroidne <strong>zakrnelost</strong>i <strong>hmelja</strong> predstavlja okužen sadilni<br />
material, zato je pomembno, da sajenje in obnavljanje nasadov temelji<br />
izključno na sadikah, ki izvirajo iz ustrezno pregledanih matičnih nasadov ali<br />
na sajenju certificiranih sadik kategorije A (CS A<br />
), ki so preverjeno pridelane<br />
brez virusov in viroidov. Glede na sorto je čas od okužbe do pojava prvih<br />
izrazitih bolezenskih znamenj viroidne <strong>zakrnelost</strong>i <strong>hmelja</strong> med 1-3 leti. V<br />
času inkubacijske dobe rastline ne razvijejo izrazitih bolezenskih znamenj,<br />
so pa infektivne in lahko povzročajo širjenje bolezni v nasadu. Bolezen se<br />
v hmeljiščih prenaša predvsem mehansko, in sicer z okuženim rastlinskim<br />
sokom, ki ostaja na strojih in orodju pri izvajanju različnih agrotehničnih<br />
ukrepov. Širjenje je najintenzivnejše v času rezi in ostalih spomladanskih<br />
opravil, kot sta čiščenje in navijanje poganjkov, ko na rastlinah povzročamo<br />
največ poškodb. Zato je v tem času potrebno orodja (motike, <strong>hmelja</strong>rske nože,<br />
Pomemben vir širjenja predstavljajo tudi ostanki okuženih rastlin, v katerih<br />
lahko HSVd in CBCVd preživita dokler niso razgrajene. Tako sveža hmeljevina<br />
iz okuženega hmeljišča ob vračanju ali razvažanju hitro razširi bolezen<br />
v hmeljiščih. <strong>Viroidna</strong> <strong>zakrnelost</strong> <strong>hmelja</strong> povzroča tudi suho trohnobo<br />
koreninskega sistema, kar pomeni, da se oleseneli deli trt pri obdelavi nasada<br />
(npr. brananje) lažje odtrgajo in tako prenesejo na neokužen del nasada. V<br />
primeru uničenja okuženih delov nasada ali celotnega nasada je potrebno<br />
temeljito izorati ostanke rastlin in izvesti najmanj dveletno premeno, da<br />
ostanki <strong>hmelja</strong> v celoti propadejo in z njimi tudi HSVd in CBCVd. V Sloveniji<br />
izvajanje ukrepov ureja Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in<br />
širjenja viroidne <strong>zakrnelost</strong>i <strong>hmelja</strong> (Uradni list <strong>RS</strong>, št. 64/2011).<br />
Intenzivnejše pokanje primarnih trt in suha trohnoba koreninskega sistema obolelih rastlin.
HIGENSKI UKREPI NA OKUŽENIH OBMOČJIH<br />
Razkuževanje opreme<br />
• Razkuževanje rezalnikov ob rezi <strong>hmelja</strong> - pred vstopom in po izstopu<br />
iz hmeljišča. Z namenom lažje izvedbe razkuževanja je priporočljivo<br />
ob rezalniku dograditi aplikacijski element, ki sproti razkužuje rezalne<br />
diske.<br />
• Največ okužb nastaja ob čiščenju in navijanju poganjkov, zato<br />
je potrebno sprotno razkuževanje motik in <strong>hmelja</strong>rskih nožev.<br />
Razkuževanje se lahko organizira tako, da vsak delavec ob zaključku<br />
del v posamezni vrsti z ročno razpršilko poškropi svojo opremo.<br />
• Okužbe lahko nastajajo tudi preko ran, ki ji povzročajo osipalniki,<br />
brane, kultivatorji, pršilniki in trgalniki. Omenjeno mehanizacijo je<br />
potrebno razkužiti pred začetkom in ob zaključku del v okuženem<br />
nasadu.<br />
• Vsa kmetijska gospodarstva, pri katerih je bila odkrita viroidna<br />
<strong>zakrnelost</strong> <strong>hmelja</strong>, morajo hmeljišča obravnavati ločeno ter ob<br />
menjavi lokacij redno razkuževati opremo. V kolikor je mogoče, se<br />
naj okužena hmeljišča obdelujejo zadnja.<br />
• V času jesenske in spomladanske obdelave nasadov je potrebno<br />
ostanke trt in obrezline temeljito odstraniti iz nasada. Te lahko uničimo<br />
s sežigom ob hmeljišču ali na drugem primernem mestu. Ostanke<br />
lahko tudi deponiramo na mestih kompostiranja hmeljevine in z njimi<br />
ravnamo enako kot s hmeljevino iz okuženih nasadov.<br />
OKUŽBO JE POTREBNO POTRDITI Z LABORATORIJSKO<br />
ANALIZO<br />
Podobna bolezenska znamenja na hmelju lahko povzroči virus repnjakovega<br />
mozaika (ArMV) in fiziološko obolenje, poimenovano »kržljavost <strong>hmelja</strong>«.<br />
Tudi slabša rast rastlin na nekaterih delih nasadov, rastline s poškodovanimi<br />
vrhovi zaradi toče ali vetra, fitotoksičnost herbicidov in pozne sistemske<br />
okužbe hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli) lahko povzročijo<br />
podobna znamenja, ki jih težko ločimo od obolelih rastlin. Zato je za potrditev<br />
okužbe potrebno opraviti laboratorijsko analizo, pri čemer uradno vzorčenje<br />
lahko izvede fitosanitarni inšpektor ali pooblaščen izvajalec službe za varstvo<br />
rastlin.<br />
Primerjava storžkov obolele (levo) in zdrave (desno) rastline sorte Celeia.<br />
VIROIDNA ZAKRNELOST HMELJA<br />
Okužen sadilni material, hmeljevina in ostanki<br />
rastlin iz okuženih hmeljišč ter nerazkužena oprema<br />
predstavlja glavni vir širjenja viroidne <strong>zakrnelost</strong>i<br />
<strong>hmelja</strong>.<br />
Uničevanje obolelih rastlin<br />
• V okuženem hmeljišču je potrebno sproti uničevati obolele rastline,<br />
saj lahko s tem ukrepom upočasnimo širjenje okužbe. O pojavu<br />
bolezni je potrebno obvestiti pristojne službe in po njihovih<br />
navodilih izvesti lokalno uničenje med rastno dobo ter po obiranju<br />
<strong>hmelja</strong>. Lokalno uničevanje zajema uničenje okužene rastline in<br />
najmanj 2 sosednjih rastlin na vsaki strani v isti vrsti. Rastline najprej<br />
poškropimo z neselektivnim herbicidom na osnovi aktivne snovi<br />
glifosat v 5% (500 ml na 10 L vode) koncentraciji. Po preteku najmanj<br />
14 dni se rastline uničijo skupaj s podzemnim delom s sežigom na<br />
mestu samem ali ob robu hmeljišča.<br />
• V primeru večjih okužb (nad 10% okuženih rastlin) je potrebno<br />
hmeljišče izkrčiti. Uničenje hmeljišča ali njegovega dela se izvede po<br />
obiranju pridelka s škropljenjem rastlin z neselektivnim herbicidom<br />
na osnovi aktivne snovi glifosat. Škropljenje izvedemo v pasovih, pri<br />
čemer npr. za tretiranje grebenov na površini 1 ha uporabimo 10 L<br />
herbicida ob porabi vode 300 L. Po preteku najmanj 14 dni se rastline<br />
v celoti izorjejo in s sežigom uničijo na samem mestu izkrčenja ali<br />
na drugem primernem mestu, ki ga odredi fitosanitarni inšpektor.<br />
Na uničenih površinah je potrebno izvesti dvoletno premeno z negostiteljskimi<br />
rastlinami, med katerimi so priporočene predvsem<br />
trave, detelje in žita. Pri tem ne pozabimo na redno zatiranje plevelov.<br />
Hmeljevina in obrezline<br />
• Hmeljevina iz okuženih hmeljišč predstavlja enega od glavnih virov<br />
nadaljnjega širjenja bolezni v nasade. Tako je odvoz hmeljevine ali<br />
drugih ostankov hmeljnih rastlin nazaj v hmeljišča prepovedano.<br />
Sesekljano hmeljevino je potrebno uležati najmanj 2 meseca, preden<br />
jo lahko vračamo na travniške ali poljedelske površine. V primeru nesesekljane<br />
hmeljevine se ta s sežigom uniči na primernem mestu ali<br />
deponira na urejeni deponij, ki jo določi pristojni inšpektor. Prevozi<br />
hmeljevine morajo biti izvedeni tako, da preprečimo raznašanje<br />
rastlinskih ostankov.<br />
Rastline, obolele za viroidno <strong>zakrnelost</strong>jo <strong>hmelja</strong>, spomladi šibkeje, a pravočasno odženejo (še ne zaostajajo<br />
v rasti), pri čemer lahko prihaja tudi do blagega rumenenja listov (levo). Rastline, ki spomladi izražajo<br />
fiziološka znamenja, odganjajo slabše in razvijejo »kržljave« poganjke (desno).<br />
Laboratorijske analize na viruse in viroide na hmelju opravlja:<br />
Diagnostični laboratorij za varstvo rastlin; Inštitut za <strong>hmelja</strong>rstvo in<br />
pivovarstvo Slovenije (Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec, tel.: 03<br />
71 21 600, fax.: 03 71 21 620, tajništvo@ihps.si<br />
KAJ STORITI, ČE OPAZITE SUMLJIVE RASTLINE ?<br />
Če ste opazili v hmeljišču ali v njegovi bližini znamenja viroidne <strong>zakrnelost</strong>i<br />
<strong>hmelja</strong>, takoj obvestite pristojnega fitosanitarnega inšpektorja ali<br />
fitosanitarnega preglednika zdravstvenega varstva rastlin na Inštitutu za<br />
<strong>hmelja</strong>rstvo in pivovarstvo Slovenije. Odvzeli bodo uradni vzorec in opravili<br />
laboratorijsko analizo. V primeru potrditve okužbe vam bodo glede na stanje<br />
okužbe ustrezno svetovali in pomagali z dodatnimi navodili ter pojasnili.<br />
Viroidi na hmelju lahko preživijo na rastlinskih ostankih v tleh le omejen čas,<br />
prav tako se širijo izključno z mehanskim prenosom, zato je možno to bolezen<br />
popolnoma izkoreniniti. Za dosego tega cilja je potrebno čim prej odkriti vsa<br />
okužena hmeljišča in v njih izvesti ustrezne ukrepe.<br />
Pokličite:<br />
(03) 71 21 600 (Inštitut za <strong>hmelja</strong>rstvo in pivovarstvo Slovenije)<br />
(03) 425 27 70 (U<strong>RS</strong>VHVVR, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, OU Celje)<br />
(02) 238 00 00 (U<strong>RS</strong>VHVVR, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, OU Maribor)<br />
(01) 300 13 00 (Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)<br />
Žarišče obolelih rastlin, ki se po obsegu najhitreje širi v smeri obdelave nasada.<br />
Izdaja: Inštitut za <strong>hmelja</strong>rstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2,<br />
3310 Žalec, telefon: 03/ 71 21 600, fax: 03/71 21 620, e-pošta: tajnistvo@ihps.si,<br />
http//www.ihps.si · Zastopa: Martina Zupančič, direktorica · Besedilo: S. Radišek,<br />
M. Rak Cizej, G. Leskošek, U. Kolenc, J. Jakše, B. Javornik, E. Pavlič Nikolić, V. Knapič<br />
· Uredil: S. Radišek · Fotografije: S. Radišek · Oblikovanje, priprava in tisk:<br />
Tiskarna Golc, Vrbje pri Žalcu · Naklada: 2000 izvodov · Žalec, 2013<br />
<strong>Viroidna</strong> <strong>zakrnelost</strong> <strong>hmelja</strong> je v Evropi nova<br />
nevarna bolezen, ki povzroča izrazite motnje<br />
v rasti in razvoju hmeljnih rastlin ter njihovo<br />
odmiranje. Zaradi preprečevanja hitrega<br />
širjenja je pomembno, da bolezenska<br />
žarišča čim prej prepoznamo in uvedemo<br />
ukrepe, saj lahko le na ta način prispevamo<br />
k popolnemu izkoreninjenju te bolezni iz<br />
slovenskih hmeljišč.<br />
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje<br />
Uprava Republike Slovenije za varno<br />
hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin<br />
Inštitut za <strong>hmelja</strong>rstvo in<br />
pivovarstvo Slovenije<br />
Oddelek za varstvo rastlin
Change language