Prenos (12Mb) - Univerza v Ljubljani

Prenos (12Mb) - Univerza v Ljubljani Prenos (12Mb) - Univerza v Ljubljani

drugg.fgg.uni.lj.si
from drugg.fgg.uni.lj.si More from this publisher
22.11.2014 Views

100 Krašna, E. 2006. Stroškovna analiza izbire gradbenih materialov pri gradnji stanovanjskega objekta Dipl. nal.-VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Operativna smer. 4 ZAKLJUČEK V diplomskem delu sem obravnaval stroškovni vidik izbire materialov nosilne konstrukcije ter toplotne izolacije za stanovanjsko pritlično stavbo. Izbral sem več možnih materialov in izvedel analizo izvedbene cene ter pripadajočih stroškov ogrevanja objekta med njegovo uporabo, ki postajajo eden ključnih vidikov projektiranja stavb. Z analizo sem prišel do naslednjih zaključkov: - nosilna konstrukcija Na stroške gradnje vpliva že izbira lege in lokacija izgradnje objekta, saj je nabavna cena materialov odvisna tudi od oddaljenosti lokacije gradnje od proizvajalca gradbenih materialov in izdelkov. Delež nabavne cene materialov, ki so potrebni za izvedbo 1m 2 zidu brez prevoza, je za opečne zidake 36% do 60%, za porobetonske zidake 49% do 64% ter za betonski zid 46%. Cena je odvisna tudi od vrste in načina transporta. Transport z tovornimi avtomobili, ki pripeljejo večjo količino materiala, je cenejši. Upoštevati je potrebno tudi maksimalne dovoljene osne obremenitve dovozne cestne mreže. Na enoto zidu je delež cene transporta do gradbišča za opečni zid od 4% do 9%, za porobetonski zid od 10% do 20% ter za betonski zid 10%. Nosilna obodna konstrukcija je najcenejša iz vgrajenih porobetonskih elementov, kjer je strošek izdelave najmanjši. Nato sledi konstrukcija iz opečnih zidakov, najdražja pa je klasična armiranobetonska izvedba. Vrsta in debeline obodne konstrukcije mora biti usklajena s statičnim izračunom; - toplotna izolacija Gradbeno-fizikalne lastnosti ovoja stavbe, ki bistveno vplivajo na energetsko učinkovitost ter stroške ogrevanja med uporabo objekta, so: - površina toplotnih izgub (strehe, fasade, tloris objekta, oken in vrat), - linijske toplotne izgube (toplotni mostovi ob oknih in vratih, vogali objekta, napušč), - prostornina objekta ( neto in bruto ogrevana prostornina) in - toplotna prevodnost izbranih materialov .

Krašna, E. 2006. Stroškovna analiza izbire gradbenih materialov pri gradnji stanovanjskega objekta Dipl. nal.-VSŠ. Ljubljana. UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Operativna smer 101 Račun prehoda toplote skozi ovoj stavbe, ki sem ga izvedel s pomočjo programa »Gradbena fizika – URSA«, kaže, da toplotna prevodnost betonskega zidu, debeline 20 cm, s 4 cm toplotne izolacije ne ustreza zahtevi iz Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (UL RS 42/2002) (U < 0,60 W/m 2 K). Toplotni primanjkljaj za zidove enake debeline, z izolacijo od 4 cm do 16 cm, je največji pri betonskem zidu, najmanjši pa je opazimo pri zidu iz porobetonskih zidakov; - stroški ogrevanja Za vsako vrsto nosilnih zidov sem določil dobe povrnitve investicije glede na izvedbeno najcenejšo možno rešitev. V analizi sem ugotovil, da nekatere rešitve niso ekonomične, saj sta izvedbena cena in toplotni primanjkljaj večji od ustreznih vrednosti izhodiščne alternativne rešitve. Glede na dobo povrnitve investicije ter pričakovani režim vzdrževanja, v katerem predpostavim, da se prve potrebe po vzdrževanju fasad pojavijo po 30 letih, sem določil: - skupino rešitev, v katerih je doba povrnitve stroškov krajša od 30 let (smotrne rešitve), - skupino alternativnih rešitev, v katerih je doba povrnitve stroškov daljša od 30 let. Pri rešitvah, kjer je doba povračila investicije daljša od 30 let, ugotovimo, da je: - izvedbena cena alternativne rešitve glede na izhodiščno rešitev previsoka, vgrajeni gradbeni material pa je predrag glede na cene uporabljenih energentov, - privarčevanje pri stroških energije je premajhno, saj lahko predpostavimo, da se bodo cene energentov v prihodnosti povečale. V tem primeru ter ob hkratni predpostavki, da se gradbeni material ne podraži, se dobe za povrnitev stroškov začetne investicije v dodatno izolacijo bistveno zmanjšajo.

100<br />

Krašna, E. 2006. Stroškovna analiza izbire gradbenih materialov pri gradnji stanovanjskega objekta<br />

Dipl. nal.-VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Operativna smer.<br />

4 ZAKLJUČEK<br />

V diplomskem delu sem obravnaval stroškovni vidik izbire materialov nosilne konstrukcije<br />

ter toplotne izolacije za stanovanjsko pritlično stavbo. Izbral sem več možnih materialov in<br />

izvedel analizo izvedbene cene ter pripadajočih stroškov ogrevanja objekta med njegovo<br />

uporabo, ki postajajo eden ključnih vidikov projektiranja stavb.<br />

Z analizo sem prišel do naslednjih zaključkov:<br />

- nosilna konstrukcija<br />

Na stroške gradnje vpliva že izbira lege in lokacija izgradnje objekta, saj je nabavna cena<br />

materialov odvisna tudi od oddaljenosti lokacije gradnje od proizvajalca gradbenih materialov<br />

in izdelkov. Delež nabavne cene materialov, ki so potrebni za izvedbo 1m 2 zidu brez prevoza,<br />

je za opečne zidake 36% do 60%, za porobetonske zidake 49% do 64% ter za betonski zid<br />

46%. Cena je odvisna tudi od vrste in načina transporta. Transport z tovornimi avtomobili, ki<br />

pripeljejo večjo količino materiala, je cenejši. Upoštevati je potrebno tudi maksimalne<br />

dovoljene osne obremenitve dovozne cestne mreže. Na enoto zidu je delež cene transporta do<br />

gradbišča za opečni zid od 4% do 9%, za porobetonski zid od 10% do 20% ter za betonski zid<br />

10%.<br />

Nosilna obodna konstrukcija je najcenejša iz vgrajenih porobetonskih elementov, kjer je<br />

strošek izdelave najmanjši. Nato sledi konstrukcija iz opečnih zidakov, najdražja pa je<br />

klasična armiranobetonska izvedba. Vrsta in debeline obodne konstrukcije mora biti usklajena<br />

s statičnim izračunom;<br />

- toplotna izolacija<br />

Gradbeno-fizikalne lastnosti ovoja stavbe, ki bistveno vplivajo na energetsko učinkovitost ter<br />

stroške ogrevanja med uporabo objekta, so:<br />

- površina toplotnih izgub (strehe, fasade, tloris objekta, oken in vrat),<br />

- linijske toplotne izgube (toplotni mostovi ob oknih in vratih, vogali objekta, napušč),<br />

- prostornina objekta ( neto in bruto ogrevana prostornina) in<br />

- toplotna prevodnost izbranih materialov .

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!