Prenos (12Mb) - Univerza v Ljubljani
Prenos (12Mb) - Univerza v Ljubljani Prenos (12Mb) - Univerza v Ljubljani
100 Krašna, E. 2006. Stroškovna analiza izbire gradbenih materialov pri gradnji stanovanjskega objekta Dipl. nal.-VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Operativna smer. 4 ZAKLJUČEK V diplomskem delu sem obravnaval stroškovni vidik izbire materialov nosilne konstrukcije ter toplotne izolacije za stanovanjsko pritlično stavbo. Izbral sem več možnih materialov in izvedel analizo izvedbene cene ter pripadajočih stroškov ogrevanja objekta med njegovo uporabo, ki postajajo eden ključnih vidikov projektiranja stavb. Z analizo sem prišel do naslednjih zaključkov: - nosilna konstrukcija Na stroške gradnje vpliva že izbira lege in lokacija izgradnje objekta, saj je nabavna cena materialov odvisna tudi od oddaljenosti lokacije gradnje od proizvajalca gradbenih materialov in izdelkov. Delež nabavne cene materialov, ki so potrebni za izvedbo 1m 2 zidu brez prevoza, je za opečne zidake 36% do 60%, za porobetonske zidake 49% do 64% ter za betonski zid 46%. Cena je odvisna tudi od vrste in načina transporta. Transport z tovornimi avtomobili, ki pripeljejo večjo količino materiala, je cenejši. Upoštevati je potrebno tudi maksimalne dovoljene osne obremenitve dovozne cestne mreže. Na enoto zidu je delež cene transporta do gradbišča za opečni zid od 4% do 9%, za porobetonski zid od 10% do 20% ter za betonski zid 10%. Nosilna obodna konstrukcija je najcenejša iz vgrajenih porobetonskih elementov, kjer je strošek izdelave najmanjši. Nato sledi konstrukcija iz opečnih zidakov, najdražja pa je klasična armiranobetonska izvedba. Vrsta in debeline obodne konstrukcije mora biti usklajena s statičnim izračunom; - toplotna izolacija Gradbeno-fizikalne lastnosti ovoja stavbe, ki bistveno vplivajo na energetsko učinkovitost ter stroške ogrevanja med uporabo objekta, so: - površina toplotnih izgub (strehe, fasade, tloris objekta, oken in vrat), - linijske toplotne izgube (toplotni mostovi ob oknih in vratih, vogali objekta, napušč), - prostornina objekta ( neto in bruto ogrevana prostornina) in - toplotna prevodnost izbranih materialov .
Krašna, E. 2006. Stroškovna analiza izbire gradbenih materialov pri gradnji stanovanjskega objekta Dipl. nal.-VSŠ. Ljubljana. UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Operativna smer 101 Račun prehoda toplote skozi ovoj stavbe, ki sem ga izvedel s pomočjo programa »Gradbena fizika – URSA«, kaže, da toplotna prevodnost betonskega zidu, debeline 20 cm, s 4 cm toplotne izolacije ne ustreza zahtevi iz Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (UL RS 42/2002) (U < 0,60 W/m 2 K). Toplotni primanjkljaj za zidove enake debeline, z izolacijo od 4 cm do 16 cm, je največji pri betonskem zidu, najmanjši pa je opazimo pri zidu iz porobetonskih zidakov; - stroški ogrevanja Za vsako vrsto nosilnih zidov sem določil dobe povrnitve investicije glede na izvedbeno najcenejšo možno rešitev. V analizi sem ugotovil, da nekatere rešitve niso ekonomične, saj sta izvedbena cena in toplotni primanjkljaj večji od ustreznih vrednosti izhodiščne alternativne rešitve. Glede na dobo povrnitve investicije ter pričakovani režim vzdrževanja, v katerem predpostavim, da se prve potrebe po vzdrževanju fasad pojavijo po 30 letih, sem določil: - skupino rešitev, v katerih je doba povrnitve stroškov krajša od 30 let (smotrne rešitve), - skupino alternativnih rešitev, v katerih je doba povrnitve stroškov daljša od 30 let. Pri rešitvah, kjer je doba povračila investicije daljša od 30 let, ugotovimo, da je: - izvedbena cena alternativne rešitve glede na izhodiščno rešitev previsoka, vgrajeni gradbeni material pa je predrag glede na cene uporabljenih energentov, - privarčevanje pri stroških energije je premajhno, saj lahko predpostavimo, da se bodo cene energentov v prihodnosti povečale. V tem primeru ter ob hkratni predpostavki, da se gradbeni material ne podraži, se dobe za povrnitev stroškov začetne investicije v dodatno izolacijo bistveno zmanjšajo.
- Page 61 and 62: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 63 and 64: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 65 and 66: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 67 and 68: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 69 and 70: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 71 and 72: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 73 and 74: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 75 and 76: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 77 and 78: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 79 and 80: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 81 and 82: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 83 and 84: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 85 and 86: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 87 and 88: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 89 and 90: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 91 and 92: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 93 and 94: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 95 and 96: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 97 and 98: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 99 and 100: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 101 and 102: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 103 and 104: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 105 and 106: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 107 and 108: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 109 and 110: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 111: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 115 and 116: Krašna, E. 2006. Stroškovna anali
- Page 117 and 118: 2 Priloga 1 N8 1,6*(0,12+0,33)/2*0,
- Page 119 and 120: 4 Priloga 1 B8 (1,21+1,21)*(3,72+3,
- Page 121 and 122: 6 Priloga 1 OKNA IN VRATA 1. Dobava
- Page 123 and 124: 8 Priloga 1
- Page 125 and 126: 10 Priloga 1 OPEČNI ZIDOVI, debeli
- Page 127 and 128: 12 Priloga 1 3. Nabava, dobava, rez
- Page 129 and 130: 14 Priloga 1
- Page 131 and 132: 16 Priloga 1 POROBETONSKI ZID, debe
- Page 133 and 134: 18 Priloga 1 2. Nabava, dobava, rez
- Page 135 and 136: 20 Priloga 1 ZIDOVI, DEBELINE 25 CM
- Page 137 and 138: 22 Priloga 1 TESARSKA DELA 1. Nabav
- Page 139 and 140: 24 Priloga 1 Pozicijski načrti
- Page 141 and 142: 26 Priloga 1
- Page 143 and 144: 28 Priloga 1 -1,20*0,25*0,25 -0,08
- Page 145 and 146: 30 Priloga 1 ZIDOVI, DEBELINE 30 CM
- Page 147 and 148: 32 Priloga 1 TESARSKA DELA 1. Nabav
- Page 149 and 150: 34 Priloga 1 Pozicijski načrt
- Page 151 and 152: 36 Priloga 1
- Page 153 and 154: 38 Priloga 1 Op9 -3,99*0,15*0,30 -0
- Page 155 and 156: 40 Priloga 1 ZIDOVI, DEBELINE 36,5
- Page 157 and 158: 42 Priloga 1 10. Dobava in zidanje
- Page 159 and 160: 44 Priloga 1
- Page 161 and 162: 46 Priloga 1 ZIDARSKA DELA 1. Zidan
100<br />
Krašna, E. 2006. Stroškovna analiza izbire gradbenih materialov pri gradnji stanovanjskega objekta<br />
Dipl. nal.-VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Operativna smer.<br />
4 ZAKLJUČEK<br />
V diplomskem delu sem obravnaval stroškovni vidik izbire materialov nosilne konstrukcije<br />
ter toplotne izolacije za stanovanjsko pritlično stavbo. Izbral sem več možnih materialov in<br />
izvedel analizo izvedbene cene ter pripadajočih stroškov ogrevanja objekta med njegovo<br />
uporabo, ki postajajo eden ključnih vidikov projektiranja stavb.<br />
Z analizo sem prišel do naslednjih zaključkov:<br />
- nosilna konstrukcija<br />
Na stroške gradnje vpliva že izbira lege in lokacija izgradnje objekta, saj je nabavna cena<br />
materialov odvisna tudi od oddaljenosti lokacije gradnje od proizvajalca gradbenih materialov<br />
in izdelkov. Delež nabavne cene materialov, ki so potrebni za izvedbo 1m 2 zidu brez prevoza,<br />
je za opečne zidake 36% do 60%, za porobetonske zidake 49% do 64% ter za betonski zid<br />
46%. Cena je odvisna tudi od vrste in načina transporta. Transport z tovornimi avtomobili, ki<br />
pripeljejo večjo količino materiala, je cenejši. Upoštevati je potrebno tudi maksimalne<br />
dovoljene osne obremenitve dovozne cestne mreže. Na enoto zidu je delež cene transporta do<br />
gradbišča za opečni zid od 4% do 9%, za porobetonski zid od 10% do 20% ter za betonski zid<br />
10%.<br />
Nosilna obodna konstrukcija je najcenejša iz vgrajenih porobetonskih elementov, kjer je<br />
strošek izdelave najmanjši. Nato sledi konstrukcija iz opečnih zidakov, najdražja pa je<br />
klasična armiranobetonska izvedba. Vrsta in debeline obodne konstrukcije mora biti usklajena<br />
s statičnim izračunom;<br />
- toplotna izolacija<br />
Gradbeno-fizikalne lastnosti ovoja stavbe, ki bistveno vplivajo na energetsko učinkovitost ter<br />
stroške ogrevanja med uporabo objekta, so:<br />
- površina toplotnih izgub (strehe, fasade, tloris objekta, oken in vrat),<br />
- linijske toplotne izgube (toplotni mostovi ob oknih in vratih, vogali objekta, napušč),<br />
- prostornina objekta ( neto in bruto ogrevana prostornina) in<br />
- toplotna prevodnost izbranih materialov .