Statistično poročilo Direktorata za migracije in integracijo 2011

POROČILO DIREKTORATA ZA
MIGRACIJE IN INTEGRACIJO
ZA LETO 2011

Izdalo: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije
Pripravil: Direktorat za migracije in integracijo, Žiga Tomc
Oblikovanje: Mirsada Dželadini
Tisk: Čukgraf, d. o. o.
Naklada: 700 izvodov
Ljubljana, marec 2012
www.mnz.gov.si
www.infotujci.si

KAZALO
1. Zakonite migracije 7
2. Mednarodna zaščita 29
3. Integracija 45
4. Črpanje sredstev iz evropskih skladov 59

UVODNIK
V Direktoratu za migracije in integracijo (DMI) smo leta 2011 začeli nekaj novih
projektov ter nadaljevali s posodobitvijo zakonodaje s celotnega delovnega področja.
Junija je bil sprejet nov Zakon o tujcih. Poglavitna rešitev, ki jo je uvedel,
je modra karta EU, ki je enotno dovoljenje za delo in prebivanje. Modra karta EU
tujcu omogoča vstop, prebivanje in delo na ozemlju Slovenije. DMI je izvedel tudi
zakonodajo EU o uvedbi nove oblike dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih
držav in začel izdajati dovoljenja za prebivanje v obliki kartice z biometričnimi
zaščitnimi elementi.
5

V tem letu spremenili Uredbo o integraciji tujcev in državljanom tretjih držav
omogočili udeležbo v brezplačnih programih vključevanja takoj po vstopu v Slovenijo.
Leta 2011 se je udeležba v programih vključevanja povečala, k čemur je
bistveno pripomoglo informiranje državljanov tretjih držav. Zadnji uspešen projekt
informiranja je bila kampanja “Učim se slovensko, da bom lahko povedal,
kdo sem”. Pred tem je ministrstvo odprlo spletno stran www.infotujci.si, ki je
zaživela kot stična točka za vse informacije, namenjene tujcem v Sloveniji.
Novembra 2010 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel spremembe in dopolnitve
Zakona o mednarodni zaščiti, s katerim se je razširil obseg pravic prosilcev
in oseb s priznano mednarodno zaščito (OMZ). V letu 2011 so bili kot posledica
teh sprememb in dopolnitev sprejeti podzakonski akti, ki so med drugim omogočili
izplačevanje žepnine prosilcem za mednarodno zaščito in boljšo obravnavo
mladoletnikov brez spremstva ter oseb s pridobljeno mednarodno zaščito.
Nova organiziranost direktorata je razvidna iz spodnje organizacijske sheme:
DIREKTORAT ZA MIGRACIJE
IN INTEGRACIJO
Sektor za migracije
Sektor za mednarodno
zaščito
Sektor za integracijo
6
Oddelek za statusne zadeve
mednarodne zaščite
Azilni dom

1. ZAKONITE MIGRACIJE
Direktorat za migracije je leta 2011 pripravil nov Zakon o tujcih in štiri podzakonske
predpise na njegovi podlagi.
V skladu s pravnim redom EU je Republika Slovenija 18. maja 2011 začela izdajati
nova dovoljenja za prebivanje v kartični obliki. Od vstopa Slovenije v Evropsko
Unijo smo tujcem izdajali dovoljenje za prebivanje v obliki nalepke. DMI je vodil
projekt in zagotovil pravočasno izdajanje dovoljenj za prebivanje v obliki izkaznice,
ki vsebuje nove tehnološke rešitve, je zaščitena s posebnimi zaščitnimi elementi
ter vsebuje brezkontaktni čip z biometričnimi podatki tujca.
Vzorec novega dovoljenja za prebivanje v kartični obliki:
7

1.1 Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje
SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) – izbrisani
Sektor za migracije DMI je pristojen za vodenje in odločanje v že začetih in do objave
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov
drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
50/10) v Uradnem listu Republike Slovenije, to je do 24. 6. 2010 še nedokončanih
upravnih postopkih v zadevah izdaje dovoljenja za stalno prebivanje po Zakonu
o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki
Sloveniji (Ur. l. RS, št. 76/10 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem
besedilu: ZUSDDD). Z dnem objave Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki
Sloveniji (Ur. l. RS, št. 50/10) v Uradnem listu Republike Slovenije, tj. od 24. 6.
2010, so za vodenje upravnih postopkov izdaje dovoljenja za stalno prebivanje
pristojne upravne enote.
Leta 2011 je Sektor za migracije skupaj rešil 57 upravnih zadev, in sicer je bilo 19
zadevam za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji po
ZUSDDD ugodeno, 13 prošenj je bilo zavrnjenih, štiri prošnje za izdajo dovoljenj
za stalno prebivanje so bile zavržene, v 19 primerih je bil postopek za izdajo dovoljenja
za stalno prebivanje s sklepom ustavljen. Dne 31. 12. 2011 je bilo nerešenih
še 53 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki
Sloveniji po ZUSDDD.
8

Tabela prikazuje število rešenih prošenj ter način rešitve prošnje za izdajo dovoljenja
za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi ZUSDDD v obdobju
od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011. Podatki v oklepajih so za leti 2010 in 2009.
I. STOPNJA ZUSDDD 2011 (2010, 2009)
REŠENIH 57 (40, 47)
ugodeno 19 (20, 17)
zavrnjeno 13 (0, 8)
zavrženo 4 (3, 14)
ustavljeno 19 (17, 6)
prekinitev postopka 2 (0, 2)
Od 24. 6. 2010 do 31. 12. 2011 je bilo na upravnih enotah evidentiranih 211
prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B (od tega so 152
prošenj vložili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljnjem besedilu:
RSP), 17 prošenj so vložili otroci izbrisanih iz RSP, 42 prošenj pa so vložili tujci
z razlogom “drugo/ni izbrisan iz RSP”). Izdanih je bilo 55 dovoljenj za stalno
prebivanje, 80 pa je bilo zavrnjenih ali zavrženih prošenj ali ustavljenih postopkov.
Nerešenih je ostalo 76 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po
ZUSDDD-B.
Od 24. 6. 2010 do 31. 12. 2011 je bila na vseh upravnih enotah evidentirana 101
prošnja za izdajo posebne odločbe, od tega je za izdajo posebne odločbe zapro-
9

silo 24 izbrisanih iz RSP, štirje otroci izbrisanega iz RSP in 73 državljanov RS.
Izdanih je bilo 74 posebnih odločb, od tega 10 izbrisanim iz RSP, dvema otrokoma
izbrisanega iz RSP in 62 državljanom RS. Izdanih je bilo tudi 49 posebnih
odločb po uradni dolžnosti. Število zavrnjenih, zavrženih prošenj in ustavljenih
postopkov je skupaj 10. Nerešenih je ostalo 17 prošenj za izdajo posebne odločbe
na prošnjo stranke.
1.2 Statistika upravnega odločanja na drugi stopnji
Sektor za migracije kot drugostopenjski organ rešuje pritožbe v postopkih izdaje
dovoljenj za prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o tujcih in
ZUSDDD.
Tabela prikazuje število prispelih in rešenih pritožb ter način rešitve pritožbe
v zadevah izdaje dovoljenja za začasno in stalno prebivanje tujca v Republiki
Sloveniji ter potrdila o prijavi prebivanja za državljana države članice EGP za
obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 (številke v oklepajih so podatki za leti
2010 in 2009).
10

II. STOPNJA
PRITOŽBE DOV. ZA
ZAČASNO P.
2011 (2010, 2009)
PRITOŽBE DOV. ZA
STALNO P.
2011 (2010, 2009)
ZUSDDD
2011 (2010*)
POSEBNE
ODLOČBE
2011
PRISPELIH* 126 (152, 180) 6 (13,17) 19 (7) 7
REŠENIH 178 (114, 70) 6 (5,9) 13 (1) 1
ugodeno 30 (27, 14) 0 (1,4) 6 (1) 0
zavrnjeno 132 (65, 41) 5 (4,5) 6 (0) 1
zavrženo 1 (0, 2) 1 (0,0) 0 (0) 0
ustavljeno 15 (22, 13) 0 (0,0) 1 (0) 0
* prispele pritožbe po 24. 7. 2010
V letu 2011 je Sektor za migracije prejel 126 pritožb, povezanih z izdajo dovoljenja
za začasno prebivanje, in šest zaradi dovoljenja za stalno prebivanje. Sektor
za migracije je prav tako prejel 19 pritožb v zadevah izdaje dovoljenja za stalno
prebivanje na podlagi ZUSDDD in sedem pritožb v postopkih izdaje posebne odločbe.
Od obravnavanih zadev je bilo rešenih skupaj 198 pritožb, od tega je bilo 36 pritožbam
ugodeno, 144 pritožb je bilo zavrnjenih, zavrženi sta bili dve pritožbi, v
16 primerih pa je bil postopek ustavljen. Na dan 31. 12. 2011 je bilo nerešenih 8
pritožb v zadevah izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, 123 pritožb v zadevah
izdaje dovoljenja za začasno prebivanje ter 5 pritožb v postopkih izdaje posebne
odločbe.
11

Spodnji graf prikazuje skupaj prispele in rešene upravne zadeve na podlagi Zakona
o tujcih in ZUSDDD.
Prispele in rešene upravne zadeve v obdobju 2009-2011
350
300
250
200
150
100
309
126
217
159 158
257
Prispele
Rešene
50
0
2009 2010 2011
1.2 Število dovoljenj za prebivanje, veljavnih 31. 12. 2011
Dne 31. 12. 2011 je imelo v Republiki Sloveniji 100.910 tujcev veljavno dovoljenje
za prebivanje, od tega je:
−
imelo 48.228 tujcev veljavno dovoljenje za stalno prebivanje (1.258 državljanov
držav članic EGP in 46.970 državljanov tretjih držav),
12

− imelo 52.682 tujcev veljavno dovoljenje za začasno prebivanje oziroma potrdilo
o prijavi prebivanja (44.253 državljanov tretjih držav in 8.429 državljanov
držav članic EGP).
Na dan 31. 12. 2011 je imel 27.001 državljan tretje države veljavno dovoljenje
za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, en državljan tretje države zaradi
sezonskega dela, 170 zaradi izvajanja storitev z napotenimi delavci, 1.196 je bilo
dnevnih delovnih migrantov, 13.012 zaradi združitve družine, 1.753 zaradi študija,
348 iz drugih utemeljenih razlogov, 705 državljanov tretjih držav je imelo
veljavno dovoljenje za začasno prebivanje izdano kot otroku tujca, rojenemu v
Republiki Sloveniji, 67 državljanov tretjih držav pa je imelo veljavno dovoljenje
za začasno prebivanje, izdano iz drugih razlogov (slovensko poreklo, raziskovalci,
tujci s statusom rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU).
V letu 2011 se je zmanjšalo število veljavnih dovoljenj za začasno prebivanje tujca
v Republiki Sloveniji, in sicer za 2,1 % v primerjavi z letom 2010.
13

Graf 1: Število dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja, veljavnih
31. 12. 2007, 31. 12. 2008, 31. 12. 2009, 31. 12. 2010 in 31. 12. 2011
Število veljavnih dovoljenj/potrdil
70.000
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
0
2007 2008 2009 20100 2011
EGP 4.464 6.627 6.1811 7.498 8.429
TRETJE DRŽAVE 39.261 59.174 55.359 46.308 44.253
SKUPAJ 43.725 65.801 61.540 53.806 52.682
EGP
TRETJE DRŽAVE
SKUPAJ
L e to
Graf 2: Število dovoljenj za stalno prebivanje, veljavnih 31. 12. 2009, 31. 12. 2010
in 31. 12. 2011
Število veljavnih
dovoljenj/potrdil
60.000
40.000
20.000
0
2009 2010 2011
EGP
TRETJE DRŽAVE
SKUPAJ
EGP 1.059 1.262 1.258
TRETJE DRŽAVE 37.656 41.812 46.970
SKUPAJ 38.715 43.074 48.228
Leto
14

V letu 2011 se je povečalo število veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje tujca v
Republiki Sloveniji, in sicer za 12 % v primerjavi s preteklim letom.
1.3 Število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi
prebivanja
Upravne enote so leta 2011 izdale skupaj 50.143 dovoljenj za začasno prebivanje
tujca v Republiki Sloveniji/potrdil o prijavi prebivanja, od tega 11.471 prvih
dovoljenj za začasno prebivanje, podaljšanih je bilo 29.255 dovoljenj za začasno
prebivanje, 713 dovoljenj za začasno prebivanje je bilo izdanih kot nadaljnje
dovoljenje, 1.676 dovoljenj za začasno prebivanje je bilo izdanih družinskim
članom državljanov držav članic EGP ali slovenskih državljanov, 215 dovoljenj za
začasno prebivanje je bilo podaljšanih družinskim članom državljanov držav članic
EGP ali slovenskih državljanov, eno dovoljenje za začasno prebivanje je bilo
izdano za izvajalca storitev iz Švicarske konfederacije, ki ni državljan Švicarske
konfederacije, državljanom Švicarske konfederacije je bilo izdanih 13 dovoljenj
za začasno prebivanje, tri dovoljenja za začasno prebivanje so bila državljanom
Švicarske konfederacije podaljšana, državljanom držav članic EGP pa je bilo izdanih
5.414 potrdil o prijavi prebivanja, 1.382 potrdil o prijavi prebivanja pa je
bilo obnovljenih.
V letu 2011 se je povečalo število izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje
(11.471), in sicer za 18,1 % glede na leto 2010 (9.717), za 20,9 % pa se je v
15

primerjavi s preteklim letom zmanjšalo število podaljšanj dovoljenj za začasno
prebivanje državljanom tretjih držav.
Spodnji graf prikazuje gibanje izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje v
obdobju od leta 2009 do 2011 glede na razlog prebivanja državljanov tretjih držav
v Republiki Sloveniji. Število izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje
na podlagi zaposlitve ali dela v letu 2011 (6.589) je bilo za 10,7 % višje kot leta
2010 (5.951), prav tako se je glede na preteklo leto v 2011 povečalo število izdanih
prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi študija (za 58 %), združitve
družine (za 21 %) in iz ostalih razlogov (za 44 %).
16

Graf 3: Število izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje v obdobju 2007–2011 glede
na razlog prebivanja
17

Graf 4: Prikaz števila izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali
dela v letih 2009, 2010 in 2011 – prvih sedem držav
7.000
Število izdanih dovoljenj
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
2009
2010
2011
1.000
0
Kosovo
BIH
Srbija
Makedonija
Hrvaška
Kitajska
Ukrajina
Država
Državljanom Republike Kosovo je bilo v letu 2011 izdanih za 43,1 % manj prvih
dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela kot v letu 2010. V letu
2011 se je zmanjšalo tudi število izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje
zaradi zaposlitve ali dela državljanom Republike Makedonije, in sicer za 19,4 %
v primerjavi s preteklim letom, prav tako se je zmanjšalo število prvih dovoljenj
za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, izdanih državljanom Republike
Hrvaške, in sicer za 7,7 % glede na preteklo leto.
18

Državljani Bosne in Hercegovine so imeli glede na leto 2010 v letu 2011 za 34,6
% več izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela,
državljani Republike Srbije za 24,3 %, državljani Ljudske republike Kitajske za
26,5 % in državljani Ukrajine za 37,9 %.
Graf 5: Struktura izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanom tretjih držav v letu
2011 glede na razlog/namen prebivanja
Glede na razlog oziroma namen prebivanja tujca v Republiki Sloveniji je bilo od
vseh izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanom tretjih držav v letu
2011 največ dovoljenj za začasno prebivanje izdanih iz razloga zaposlitve ali dela
(67 %), 26 % dovoljenj za začasno prebivanje je bilo izdanih zaradi združitve
družine, 6 % zaradi študija in 1 % iz drugih razlogov.
19

Graf 6: Struktura dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja, izdanih zaradi
zaposlitve ali dela v letu 2011, glede na državljanstvo oseb, ki so jim bila izdana
V letu 2011 je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje izdanih za zaposlitev
ali delo, in sicer državljanom Bosne in Hercegovine (15.332), Republike Srbije
(3.708), Republike Hrvaške (3.480), Republike Kosovo (2.725), Republike Makedonije
(1.869), Ukrajine (651) in Ljudske republike Kitajske (345). Med državljani
držav članic EGP so prevladovali državljani Republike Bolgarije, ki jim je bilo
zaradi zaposlitve ali dela izdanih 3.035 potrdil o prijavi prebivanja, državljani
Slovaške republike, ki jim je bilo iz omenjenega razloga izdanih 463 potrdil o
prijavi prebivanja, ter državljani Romunije, ki jim je bilo zaradi zaposlitve ali dela
izdanih 358 potrdil o prijavi prebivanja.
20

Graf 7: Skupno število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja
v obdobju 2007–2011 glede na namen prebivanja
80.000
70.000
Število izdanih dovoljenj/potrdil
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
0
zaposlitev ali
delo
združitev
družine
študij
2007 56.352 7.242 2 1.560 873
2008 75.829 9.957 2.242 703
2009 57.893 10.096 2.712 898
2010 40.486 10.347 2.886 885
2011 33.866 11.592 3.569 1.116
Razlog/namen prebivanja
ostali razlogi
2007
2008
2009
2010
2011
V letu 2011 je bilo skupaj izdanih 50.143 dovoljenj za začasno prebivanje tujca v
Republiki Sloveniji oziroma potrdil o prijavi prebivanja za državljane držav članic
EGP, kar je za 4.461 oziroma 8,2 % manj kot v 2010 (54.604).
21

Glede na namen prebivanja tujca v Republiki Sloveniji je bilo največ dovoljenj za
začasno prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebivanja (33.866) izdanih zaradi
zaposlitve ali dela, tem sledijo dovoljenja za začasno prebivanje, izdana zaradi
združitve družine (11.592) in študija (3.569), ter dovoljenja za začasno prebivanje,
izdana iz drugih razlogov (1.116). V primerjavi z letom 2010 se je zmanjšalo
število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebivanja
zaradi zaposlitve ali dela, in sicer za 16,4 %. Izdaja dovoljenj za začasno prebivanje
iz razloga združitve družine, študija in iz drugih razlogov pa se je glede
na leto 2010 povečala, in sicer zaradi združitve družine za 12 %, zaradi študija za
23,7 %, iz drugih razlogov pa za 26,1 %.
Graf 8: Struktura dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja v letu 2011
glede na državljanstvo oseb, ki so jim bila izdana
Ostale države
21%
Makedonija
8%
Srbija
10%
Hrvaška
10%
Kosovo
10%
Bosna in
Hercegovina
41%
Bosna in Hercegovina
Kosovo
Hrvaška
Srbija
Makedonija
Ostale države
22

V letu 2011 je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji
izdanih državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, in sicer državljanom
Bosne in Hercegovine (20.891), Republike Kosovo (4.985), Republike Hrvaške
(4.974), Republike Srbije (4.915) in Republike Makedonije (3.904). Med drugimi
državljani tretjih držav je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje v letu 2011
izdanih državljanom Ukrajine (799), Ruske federacije (516), Ljudske republike
Kitajske (501), Črne gore (233), Turčije (218), Združenih držav Amerike (171) in
Dominikanske republike (134). Med državljani držav članic EGP je bilo največ potrdil
o prijavi prebivanja izdanih državljanom Republike Bolgarije (3.260) in Slovaške
republike (584), tem sledijo državljani Italijanske republike (430), Romunije
(415), Španije (281), Zvezne republike Nemčije (279) ter Madžarske (227).
1.4 Število izdanih dovoljenj za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji
V letu 2011 je bilo izdanih tudi 6.847 dovoljenj za stalno prebivanje, od tega
je bilo državljanom tretjih držav izdanih 5.569 dovoljenj za stalno prebivanje,
družinskim članom državljanov držav članic EGP ali slovenskih državljanov je bilo
izdanih 1.035 dovoljenj za stalno prebivanje, 243 dovoljenj za stalno prebivanje
pa je bilo izdanih državljanom držav članic EGP.
V primerjavi z letom 2010 (5.560) je bilo v letu 2011 za 23,1 % več izdanih dovoljenj
za stalno prebivanje.
23

Graf 9: Število izdanih dovoljenj za stalno prebivanje v obdobju 2007–2011
8000
7000
6000
5000
4000
3000
2000
1000
DSP za drž. EGP
DSP za druž. člana državljana
EGP ali slo. državljana
DSP za državljana tretje dr
žave
Skupaj
0
2007 2008 2009 2010 2011
DSP za drž. EGP
DSP za druž. člana
državljana EGP ali
slo. državljana
DSP za državljana
tretje države
2007 2008 2009 2010 2011
62 79 107 217 243
471 625 732 962 1.035
1.986 2.4122 3.096 4.381 5.569
Skupaj 2.519 3.116 3.935 5.560 6.847
1.5 Število neizdanih dovoljenj za prebivanje
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo leta 2011 zavrnjenih 819 prošenj
za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja zavrnjenih,
110 prošenj zavrženih ter 1.391 postopkov za izdajo dovoljenj za začasno prebi-
24

vanje/potrdil o prijavi prebivanja ustavljenih. Pri izdaji dovoljenj za stalno prebivanje
je bilo zavrnjenih 172 prošenj, 17 prošenj je bilo zavrženih, 210 postopkov
za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje pa je bilo ustavljenih.
Državljanom tretjih držav je bilo zavrnjenih 631 prošenj za izdajo dovoljenj za
začasno prebivanje in 168 prošenj za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje, zavrženih
je bilo 98 prošenj za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje in 17 prošenj
za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje, 1.031 postopkov za izdajo dovoljenj za
začasno prebivanje in 205 postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje državljanom
tretjih držav pa je bilo ustavljenih.
Državljanom držav članic EGP je bilo leta 2011 zavrnjenih 188 prošenj za izdajo
oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja in štiri prošnje za izdajo dovoljenja
za stalno prebivanje, 12 prošenj za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi
prebivanja je bilo zavrženih, 360 postopkov za izdajo oziroma obnovo potrdila o
prijavi prebivanja, pet postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje državljanom
držav članic EGP pa je bilo ustavljenih.
1.6 Število razveljavitev dovoljenj za prebivanje ter odpovedi prebivanja
Upravne enote so leta 2011 razveljavile 922 dovoljenj za začasno prebivanje, od
tega 422 prvih dovoljenj za začasno prebivanje in dve dovoljenji za stalno prebivanje.
Podatki za leto 2011 kažejo, da je število razveljavljenih dovoljenj za začasno
prebivanje glede na leto 2010 (2.655) upadlo, in sicer za 65,3 %.
25

Graf 10: Razveljavljena dovoljenja za začasno prebivanje v obdobju 2008–2011
Število razveljavljenih
dovoljenj
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
8.813
2.001
2.655
922
2008 2009 2010 2011
Leto
DZP
1.7 Število izdanih potnih listov za tujca
Leta 2011 je bilo tujcem izdanih 70 potnih listov, opravljene so bili tudi trije vpisi
sprememb naslova stalnega prebivališča v veljavni potni list za tujca.
26

2 MEDNARODNA ZAŠČITA
Sektor za mednarodno zaščito DMI je pristojen predvsem za sodelovanje pri pripravi
politike Republike Slovenije na področju mednarodne zaščite ter za njeno izvajanje.
Prikazani statistični podatki se nanašajo na posamezne dejavnosti, ki jih
sektor izvaja skladno s pristojnostmi, določenimi z Zakonom o mednarodni zaščiti.
2.1 Nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v letu 2011
Azilni dom je v letu 2011 sprejel 358 novih prošenj za mednarodno zaščito iz 36
držav. Največ (67) je bilo državljanov Afganistana, sledijo državljani Turčije (51),
Pakistana (28), Tunizije (25), Somalije (20), Kosova (19), Srbije (17), Alžirije
(13), Maroka (po 12) in Sirije ter Irana (11).
Tabela 1: Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito po državljanstvu
DRŽAVA ŠTEVILO %
Afganistan 67 19
Turčija 51 14
Pakistan 28 8
Tunizija 25 7
Somalija 20 6
Kosovo 19 5
Srbija 17 5
Alžirija 13 4
Maroko 12 3
29

30
DRŽAVA ŠTEVILO %
Sirija 11 3
Iran 11 3
Irak 8 2
Palestina 7 2
BiH 6 2
Nigerija 6 2
Egipt 6 2
Libija 6 2
Ukrajina 5 1
Sudan 5 1
Gambija 4 1
Zahodna Sahara 4 1
Rusija 4 1
Moldavija 3 1
Indija 3 1
Kazahstan 3 1
Hrvaška 2 1
Črna Gora 2 1
Kongo, DR 2 1
Albanija 1 0
Belorusija 1 0
Gruzija 1 0
Eritreja 1 0
Kamerun 1 0
brez državljanstva 1 0
Jemen 1 0
Sierra Leone 1 0
SKUPAJ 358 100

Glede na starost je bilo največ nastanjenih prosilcev iz starostne skupine od 18
do 34 let (179), sledijo prosilci, stari od 35 do 64 let (49), en prosilec pa je bil
starejši od 65 let. Otrok in mladoletnih prosilcev je bilo 93, od tega 54 mladoletnikov
brez spremstva.
Po spolu so prevladovali moški (285 ali 89 %), žensk pa je bilo 37 (11 %).
Tabela 2: Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito po starosti
STAROST ŠTEVILO %
0 do 13 let 38 12
14 do 17 let 55 17
18 do 34 let 179 56
35 do 64 let 49 15
nad 65 let 1 0
SKUPAJ 322 100
Graf 11: Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito po starosti
15%
0%
12%
17%
0 do 13 let
14 do 17 let
18 do 34 let
35 do 64 let
nad 65 let
56%
31

Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito se je leta 2011 glede
na leto 2010, ko je bilo na novo nastanjenih 246 prosilcev, povečalo za 76,3
%. Upoštevajoč trajanje nastanitve prosilcev v Azilnem domu je bilo leta 2011
skupaj 29.144 nastanitvenih dni, kar je 39,3 % več v primerjavi z letom 2010
(20.920 nastanitvenih dni).
Na podlagi 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti 37 prosilcem za mednarodno
zaščito omejeno gibanje. 34 prosilcem je bilo gibanje omejeno na prostore Centra
za tujce Veliki Otok, trem pa na prostore Azilnega doma. Največkrat je bilo gibanje
omejeno državljanom Pakistana in Turčije (5), Afganistana, Gambije in Maroka
(4), Moldavije (3), Indije (2) ter Alžirije, Bosne in Hercegovine, Gruzije, Iraka,
Irana, Kosova, Nigerije, Sirije, Somalije in Ukrajine (po 1).
2.2 Odločanje o prošnjah za mednarodno zaščito v letu 2010
Sektor za mednarodno zaščito je dne 1. 1. 2011 reševal še 118 prošenj za mednarodno
zaščito iz preteklega obdobja. Leta 2011 je bilo vloženih 358 prošenj za
mednarodno zaščito (od tega 51 vnovičnih prošenj), 19 zadev pa je bilo med letom
2011 vrnjenih v ponovni postopek. Glede na navedeno je bilo do 31. 12. 2011 v
reševanju 476 prošenj, od katerih je bilo rešenih 392, kar pomeni, da so na ta dan
ostale nerešene še 103 prošnje za mednarodno zaščito.
32

Tabela 3: Primerjalni pregled vloženih prošenj za mednarodno zaščito
LETO
ŠTEVILO NOVIH
PROŠENJ
PRENOS IZ
PREDHODNEGA
LETA
PONOVNA
VLOGA
VRNJENO
V PONOVNI
POSTOPEK
SKUPAJ
1995 6 12 / / 18
1996 35 1 / / 36
1997 72 10 / / 82
1998 337 31 / / 368
1999 744 286 / / 1030
2000 9244 589 / / 9833
2001 1511* 8864 / / 10375*
2002 640 305 / 60 1005
2003 1066 195 35 45 1341
2004 1173 170 35 70 1448
2005 1597 323 77 160 2157
2006 518 309 61 339 1227
2007 395 183 39 56 673
2008 242 97 18 52 409
2009 187 84 15 22 308
2010 211 80 35 31 357
2011 307 118 51 19 495
33

Graf 12: Primerjalni pregled vloženih prošenj za mednarodno zaščito
2500
2000
1500
1000
ŠTEVILO NOVIH
PROŠENJ
PRENOS IZ
PREDHODNEGA LETA
PONOVNA VLOGA
VRNJENO V PONOVNI
POSTOPEK
SKUPAJ
500
0
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Tabela 4: Primerjalni pregled odločanja o prošnjah za priznanje mednarodne zaščite
LETO
ŠTEVILO
VLOG V
ODLOČANJU
PRIZNAN
STATUS
ZAVRNJENE
PROŠNJE
USTAVITEV
POSTOPKA ZAVRŽENE VARNA
TRETJA
REŠENE
VLOGE
PRENOS V
NASLEDNJE
LETO
1995 18 2 4 10 1 / 17 1
1996 36 0 0 5 21 / 26 10
1997 82 0 8 15 28 / 51 31
1998 368 1 27 13 41 / 82 286
1999 1030 0 87 237 117 / 441 589
34

2000 9833 11 46 831 0 81 969 8864
2001 10375* 25 97 9911 9 0 10042 333
2002 1005 3 105 619 12 0 739 266
2003 1341 37 123 964 17 25 1166 175
2004 1448 39 317 737 20 12 1125 323
2005 2157 26 661 1120 38 3 1848 309
2006 1227 9 561 288 43 0 901 326
2007 673 9 276 238 53 0 576 97
2008 409 4 145 164 12 0 325 84
2009 308 20 89 96 23 0 228 80
2010 357 23 55 120 27 14 239 118
2011 495 24 78 177 40 73 392 103
Graf 13: Primerjalni pregled odločanja o prošnjah za priznanje mednarodne zaščite
v letu 2010
11%
6%
10%
23%
PRIZNAN STATUS
ZAVRNJENE PROŠNJE
USTAVITEV POSTOPKA
ZAVRŽENE
50%
VARNA TRETJA
Zgornja tabela prikazuje, da se je leta 2011 v primerjavi z letom 2010 povečalo
število vloženih prošenj za mednarodno zaščito. Nekoliko več (36 % glede na
število vseh postopkov v reševanju) – v primerjavi z letom 2010 – je bilo v letu
35

2011 postopkov, ki so bili ustavljeni, v veliki večini primerov zaradi samovoljne
zapustitve Azilnega doma. Leta 2011 je bilo približno enako število vsebinskih
odločitev oz. prošenj, ki so bile zavrnjene, trend iz leta 2010 pa se je ohranil tudi
pri številu priznanih statusov mednarodne zaščite. V primerjavi z letom 2010 se
je leta 2011 bistveno povečalo število rednih postopkov za priznanje mednarodne
zaščite. V letu 2010 je bilo v rednem postopku rešenih 46 % vseh vsebinsko
rešenih zadev, leta 2011 pa se je število tako rešenih zadev povečalo na 70 %.
Do 31. 12. 2011 je bilo 73 prošenj obravnavanih na podlagi instituta varne tretje
države, kar predstavlja nekaj manj kot 15 % vseh obravnavanih zadev.
Leta 2011 je bilo izdanih tudi 11 odločb o prenehanju statusa mednarodne zaščite.
V vseh 11 primerih je mednarodna zaščita prenehala zaradi sprejema v državljanstvo
Republike Slovenije.
2.3 Sodna praksa na področju mednarodne zaščite
Do 31. 12. 2011 je bilo zoper 392 odločitev v postopkih za priznanje mednarodne
zaščite vloženih 78 tožb na Upravno sodišče Republike Slovenije. V 20 primerih je
sodišče tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V 25 1 primerih je ministrstvo
vložilo pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je v 13 2 prime-
36
1
V statistiko pravnih sredstev so štete tudi pritožbe, zoper odločitve Upravnega sodišč
šča Republika Slovenije, iz-
dane v letu 2010, ki so bile vložene v letu 2011.
2 V statistiko za leto 2011 so štete tudi odločitve Vrhovnega sodišč
šča Republike Slovenije, izdane v letu 2011, za
pritožbe, vložene v letu 2010. Do 31. 12. 2011 Vrhovno sodišč
šče Republike Slovenije še ni odločilo o vseh pri-
tožbah, ki so bile vložene v letu 2011.

ih pritožbi ministrstva ugodilo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je do 31. 12.
2011 skupno obravnavalo 63 pritožb v postopkih za priznanje mednarodne zaščite,
skupno 47 jih je zavrnilo.
Do 31. 12. 2011 je bilo vsebinsko odločeno o 102 prošnjah za mednarodno zaščito,
od tega je bilo 24 prošnjam ugodeno, pravna sredstva zoper odločitve v teh
postopkih pa so bila vložena v enem samem primeru, iz statistike pravnih sredstev
izhaja, da je zoper odločbe ministrstva, s katerimi so bile prošnje za mednarodno
zaščito zavrnjene, v 80 % vseh primerov sprožen upravni spor.
V zadevah omejitve gibanja je bilo do 31. 12. 2011 zoper 45 odločitev ministrstva
vloženih 25 tožb na Upravno sodišče Republike Slovenije. Sodišče je v treh
primerih tožbam ugodilo, zoper tri pa je ministrstvo vložilo pritožbo na Vrhovno
sodišče Republike Slovenije. V dveh primerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije
ugodilo pritožbi ministrstva in potrdilo sklep o omejitvi gibanja.
2.4 Osebe, ki so za mednarodno zaščito zaprosile tudi v drugi državi članici EU
Po t. i. Uredbi EURODAC se od leta 2004 v centralno zbirko prstnih odtisov (zbirka
EURODAC) v Luksemburgu vnašajo prstni odtisi naslednjih kategorij tujcev:
I. kategorija – tujci, ki v državi članici zaprosijo za mednarodno zaščito;
II. kategorija – tujci, ki so prijeti zaradi nezakonitega prehoda državne meje in
niso bili vrnjeni v drugo državo;
37

III. kategorija – tujci, ki so nezakonito na ozemlju države članice EU, pa se država
odloči preveriti, ali so morda kdaj prej v drugi državi zaprosili za
mednarodno zaščito. Vnos ni obvezen, prstni odtisi pa ne ostanejo
v zbirki in niso podlaga za določitev odgovornosti za obravnavanje
njihove morebitne prošnje za mednarodno zaščito.
Na podlagi prstnih odtisov iz zbirke EURODAC se ugotovi, katera država je pristojna
za obravnavanje prošnje prosilca za mednarodno zaščito, in sicer je to tista
država članica EU, v kateri je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito
ali tista država članica EU, preko katere je prosilec prišel v državo, v kateri prosi
za mednarodno zaščito, pri čemer pa mora biti pot prosilca dokazljiva (npr. slovenski
vizum ali dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji).
V letu 2011 je bilo iz “dublinske enote” v centralno zbirko EURODAC posredovanih
554 prstnih odtisov tujcev vseh kategorij, in sicer:
I. kategorija
Nadgradnja
I. kategorije
II. kategorija
III.
kategorija
Skupaj
2009 176 27 362 565
2010 231 36 28 301 596
2011 267 37 32 218 554
Iz tabele je razvidno, da je skupno število vnosov prstnih odtisov v letu 2011 v
primerjavi z letom 2010 v porastu samo pri kategoriji prosilcev za mednarodno
38

zaščito in kategoriji tujcev, ki so bili prijeti zaradi nezakonitega prečkanja državne
meje in niso bili vrnjeni v drugo državo, transakcij pa je bilo manj kot leta
2010.
V letu 2011 smo v Sloveniji vnesli 267 novih prstnih odtisov prosilcev v centralno
zbirko EURODAC, nadgradili pa smo 37 obstoječih (starih – ponovne vloge) prstnih
odtisov prosilcev. V zbirko se vnašajo odtisi prosilcev, starejših od 14 let.
Iz zbirke podatkov smo v 61 primerih prejeli odgovor, da je tujec že zaprosil za
mednarodno zaščito v eni ali več državah članicah Evropske unije, 37 obstoječih
odtisov prosilcev, ki so bili v bazo vneseni s strani RS že v prejšnjih letih, pa smo
nadgradili s podatki o novi prošnji.
To pomeni, da je malo manj kakor 23 % tujcev, starejših od 14 let, po vložitvi
prošnje v eni od držav članic Evropske unije, za mednarodno zaščito zaprosilo še
v Republiki Sloveniji.
22,85 %
zadetek
brez zadetka
77,15 %
39

V letu 2011 smo prejeli 168 zahtevkov drugih držav za prevzem odgovornosti za
obravnavanje tujcev v postopku za priznanje mednarodne zaščite. Od tega jih je
137 temeljilo na prstnih odtisih tujca, ki so bili v zbirko vneseni v Sloveniji.
Slovenija je odgovornost za obravnavanje prošnje sprejela v 100 primerih: v 88
primerih, v katerih je bila pravna podlaga za prevzem odgovornosti obstoj prstnih
odtisov, in v 12 primerih, v katerih je bila pravna podlaga za zaprosilo drug dokaz
ali okoliščina (izdani vizum, začasno bivanje, prosilec na podlagi dokumenta).
SPREJEM
OSEB 2010
SPREJEM
OSEB 2011
PREDAJA
OSEB 2010
PREDAJA
OSEB 2011
POZITIVNI ODGOVORI 177 100 22 44
IZVEDBA 87 (49,15 %) 49 (49 %) 24 (109,1 %)* 17 (41,46 %)*
* Leta 2010 je izvedba presegla 100 %, ker so v transferje vključeni tudi primeri, za katere smo
pozitivne odgovore prejeli proti koncu leta 2009.
Leta 2011 je realizacija predaj oseb upadla predvsem zaradi razmer v Grčiji in
z njimi povezane uvedbe začasnega suspenza transferjev (začasne nezmožnosti
vračanja).
40

2.5 Podatki o številu oseb s priznano mednarodno zaščito
Od leta 1995 do 31. 12. 2011 je bila v Sloveniji 233 osebam priznana mednarodna
zaščita. Spodnje tabele prikazujejo osebe s priznano mednarodno zaščito, njihov
spol in izvorno državo ter status, ki jim je bil priznan.
PRIZNAN STATUS
status begunca po
Ženevski konvenciji
azil iz humanitarnih
razlogov
subsidiarna
zaščita
SKUPAJ
SKUPAJ
M Ž
71 39
110
57 35
92
23 8
31
151 82
233
DRŽAVA SKUPAJ
AFGANISTAN 8
ALBANIJA 1
BELORUSIJA 4
BOSNA IN HERCEGOVINA 22
BURUNDI 1
41

DRŽAVA SKUPAJ
HRVAŠKA 1
DR KONGO 7
ETIOPIJA 1
ERITREJA 1
GRUZIJA 4
IRAN 15
IRAK 6
KAMERUN 3
KAZAHSTAN 16
KOSOVO 13
LIBERIJA 2
MAKEDONIA 3
NIGERIJA 3
RUSIJA 10
SRBIJA 6
SRBIJA IN ČRNA GORA 49
SIERRA LEONE 8
SOMALIJA 11
SUDAN 5
ŠRILANKA 2
NEZNANO 2
UZBEKISTAN 1
ZAIRE 1
ZIMBABVE 1
ZR JUGOSLAVIJA 26
SKUPAJ 233
42

3 INTEGRACIJA
3.1 Integracija tujcev
Ministrstvo za notranje zadeve zagotavlja izvajanje brezplačnih tečajev slovenskega
jezika in programe seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno
ureditvijo za vse državljane tretjih držav, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in
izpolnjujejo pogoje, določene v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
integraciji tujcev, ki je začela veljati 1. januarja 2011. Novi pogoji so bili določeni
na podlagi spremljajočih analiz, ugotovljenih potreb ter finančnih možnosti in so
se nanašali na širitev kroga upravičencev do brezplačnih integracijskih programov,
med katerimi so tudi družinski člani slovenskih državljanov in državljanov
EGP ter novo prispeli državljani tretjih držav. Ukinjen je bil razvrstitveni test kot
pogoj za določitev števila ur učenja slovenščine, spremenili pa so se tudi pogoji
za opravljanje brezplačnega izpita iz slovenskega jezika na osnovni ravni.
Za neprekinjeno izvajanje programov vključevanja (tečaj slovenskega jezika, program
seznanjanja z zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo, izpit iz slovenskega
jezika) je bil izveden razpis za 11 sklopov programov vključevanja, ki pokrivajo
geografska območja z največ tujci v Sloveniji. Bistvena razlika pri izvajanju programov
leta 2011 je bila, da so se tečaji izvajali tudi v okoliških krajih večjih mest,
če je bilo dovolj zainteresiranih. S tem je ministrstvo programe lokalno približalo
ciljni populaciji.
45

Ob začetku izvajanja programov vključevanja v letu 2011 je ministrstvo skupaj
z izbranim izvajalcem izvedlo program informiranja državljanov tretjih držav o
možnostih udeležbe v programih vključevanja v slovensko družbo. Program se je
kot medijska kampanja izvajal januarja 2011, njegov namen pa je bil informirati,
promovirati in obveščati o možnostih udeležbe v programih vključevanja. Kampanja
je zajemala oglaševanje s plakati, zloženkami, promocijskim materialom, radijskimi
in televizijskimi oglasi ter preko interneta. Hkrati je bilo na stične točke
med tujci in različnimi institucijami (upravne enote, šole, enote Zavoda za zaposlovanje
RS, infotočka za tujce, enote centra za socialno delo, društva, nevladne
organizacije) poslanih 75.000 zloženk, prevedenih v devet jezikov, s podrobnimi
opisi novih pogojev ter načinov udeležbe v programih integracije za tujce.
Spodnji grafični prikaz kaže zanimanje tujcev za tečaje slovenskega jezika, program
seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo ter izpit iz
slovenskega jezika po mesecih, iz katerega je razvidno, da je omenjena kampanja
dosegla namen, saj je bilo število izdanih potrdil za udeležbo v programih integracije
v času njenega izvajanja najvišje.
46

700
600
500
400
300
200
100
0
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
Izpit Tečaj slo. Tečaj kultura ...
47

IZPIT SLO. JEZIK KULTURA*
JANUAR 14 585 4
FEBRUAR 1 565 4
MAREC 2 406 3
APRIL 1 172 0
MAJ 123 188 0
JUNIJ 92 151 0
JULIJ 18 84 2
AVGUST 73 119 0
SEPTEMBER 42 187 1
OKTOBER 100 121 3
NOVEMBER 262 129 2
DECEMBER 122 139 2
SKUPAJ 850 2846 21 3717
* Seznanjanje s kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo v RS
Uspešnost programa informiranja državljanov tretjih držav dokazuje tudi primerjava
števila izdanih potrdil za udeležbo v programih integracije za leti 2010 in
2011. V letu 2010 je bilo skupno izdanih 2.266 potrdil, v 2011 pa 3.717; gre za
64-odstotno rast.
Aprila 2010 je ministrstvo oblikovalo samostojno spletno stran www.infotujci.si,
namenjeno informiranju tujcev. Stran deluje v slovenskem in šestih tujih jezikih.
48

Do 30. 11. 2011 je bilo zabeleženih 61.847 obiskov, povprečno 5.154 na mesec,
kar v primerjavi z letom 2010 predstavlja povprečno 66 % višjo mesečno obiskanost.
V primerjavi z letom 2010 je zabeležen tudi povečan obisk tistih obiskovalcev
spletnega portala, ki se na to mesto vračajo drugič ali tretjič.
Vrsta obiskovalcev spletne strani
29 %
novi obiskovalci
ponovni obiskovalci
71 %
Med izvajanjem programov vključevanja za tujce ministrstvo z anketnim vprašalnikom
redno zbira informacije o podatkih udeležencev, njihovem informiranju o
možnostih udeležbe v programih ter ugotavlja, v kolikšni meri tujci pripisujejo
pomen programom. Prva analiza podatkov je bila kot Analiza učinkovitosti dosedanjega
izvajanja integracijskih ukrepov ministrstva za notranje zadeve na podlagi
Zakona o tujcih in Uredbe o integraciji tujcev izdelana februarja 2010, druga
pa januarja 2011. Slednja je poleg velike zavzetosti izvajalcev programov ter dobrega
sodelovanja med upravnimi enotami in ministrstvom ponovno poudarila
velik pomen ozaveščanja javnih uslužbencev o pomenu in procesu integracije.
49

Že leta 2010, dejavneje pa v 2011, so med ministrstvom za notranje zadeve in
ministrstvom za šolstvo in šport potekale dejavnosti za pripravo enotnega programa,
v katerem bi združili vsebine učenja slovenščine in spoznavanja slovenske
zgodovine, kulture in ustavne ureditve. Tako je 16. 7. 2011 začela veljati Odredba
o sprejetju izobraževalnega programa za odrasle Začetna integracija priseljencev,
ki bo podlaga za izvajanje enotnega integracijskega programa v prihodnje.
Ob izvajanju integracijskih programov so bile izražene specifične potrebe albansko
govorečega prebivalstva, kar je privedlo do skupnega projekta s Filozofsko
fakulteto v Ljubljani. Konec leta 2011 je DMI dal ponatisniti 500 izvodov učbenika
za albansko govoreče udeležence tečajev slovenskega jezika.
Za informiranje delodajalcev o možnostih vključevanja zaposlenih državljanov
tretjih držav v programe integracije, o dodanih vrednostih, ki jih ti programi za
zaposlene prinašajo, in preučitvi možnosti sodelovanja delodajalcev v procesu
vključevanja državljanov tretjih držav v slovensko družbo, je ministrstvo leta 2011
podpisalo pogodbo z izvajalcem pilotnega projekta “Ozaveščanje delodajalcev o
pomenu vključevanja državljanov tretjih držav v slovensko družbo”, ki je v začetni
fazi izvajanja, končal pa se bo 30. 11. 2012. Rezultati in ugotovitve bodo strnjeni
v evalvacijo, ki bo pokazala, kakšni so doseženi cilji projekta, na njeni podlagi
pa bo ministrstvo načrtovalo nadaljnje izvajanje podobnih projektov. Projekt pomeni
nov in aktualen pristop k spodbujanju državljanov tretjih držav za dejavno
vključevanje v slovensko družbo, tj. preko delodajalcev, hkrati pa spodbuja delo-
50

dajalce, da tudi sami prepoznajo pozitivne vidike vključevanja državljanov tretjih
držav v slovensko družbo in jih spodbudijo k vključitvi v programe integracije.
Pri integraciji tujcev je bil dejaven tudi Svet za integracijo tujcev, ki se je leta
2011 sestal štirikrat. Svet je spremljal področne integracijske programe in ukrepe,
seznanil se je s področnimi zakonskimi spremembami ter drugimi dejavnostmi,
vezanimi na integracijo tujcev.
3.2 Integracija oseb s priznano mednarodno zaščito
Konec leta 2010 je bil sprejet Zakon o mednarodni zaščiti (Ur. l. RS, št. 11/11-
UPB2), na podlagi katerega so bili leta 2011 sprejeti naslednji podzakonski predpisi:
Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno
zaščito (Ur. l. RS, št. 55/11), Pravilnik o organizaciji in pravilih bivanja v integracijski
hiši (Ur. l. RS, št. 48/11) ter Pravilnik o vsebini, obliki in načinu izdaje
potnega lista za begunca (Ur. l. RS, št. 55/11). Glavne novosti na področju pravic
oseb z mednarodno zaščito so enkratna denarna pomoč ob izselitvi iz azilnega
doma, učenje slovenskega jezika na različnih ravneh, izdaja biometričnih potnih
listov za begunce ter izdaja biometričnih dovoljenj za prebivanje za OMZ, ki so
nadomestila stare identifikacijske izkaznice. Nova dovoljenja za prebivanje kot
samostojne listine so bila določena z novim Zakonom o tujcih (Ur. l. RS, št. 50/
11), z njihovo izdajo pa je ministrstvo začelo v mesecu maju 2011.
51

OMZ začne po prejemu statusa in izselitvi iz azilnega doma teči triletno obdobje
intenzivnega vključevanja v družbo. Deležni so individualne pomoči svetovalca
za begunce, s katerim sledijo osebnemu integracijskemu načrtu, ki se pripravi na
podlagi potreb, znanj, zmožnosti in sposobnosti osebe z mednarodno zaščito.
Na dan 31. 12. 2011 je imelo 142 oseb priznan status mednarodne zaščite, od teh
je v triletnem integracijskem obdobju 64 oseb, ki so dejavni udeleženci programov
vključevanja. OMZ, ki jim je poteklo 3-letno integracijsko obdobje, se vključujejo
v programe glede na svoje potrebe. Trije svetovalci zagotavljajo pomoč pri
uveljavljanju pravic, informiranju in reševanju individualnih težav.
Za OMZ se tečaj slovenskega jezika izvede v najkrajšem možnem času po pridobitvi
statusa. Po končanem tečaju opravljajo preskus znanja slovenskega jezika.
Ministrstvo zagotavlja plačilo stroškov izvedbe tečaja slovenskega jezika v obsegu
največ 300 ur, izjemoma še dodatnih 100 ur, enkratno opravljanje preizkusa
znanja slovenskega jezika ter plačilo s tem povezanih stroškov prevoza. Leta
2011 je ministrstvo krilo stroške učenja slovenskega jezika za 23 oseb ter stroške
opravljanja prvega opravljanja izpita iz slovenskega jezika za 8 oseb.
52
Mladoletne osebe z mednarodno zaščito so v osnovnošolskem in srednješolskem
izobraževanju izenačene s slovenskimi državljani. V letu 2011 je bilo v predšolsko
varstvo vključenih devet otrok, v osnovno šolo 14 učencev, v srednješolsko izobraževanje
11 dijakov, tri osebe so vpisane na fakulteto, osem jih je vključenih v
osnovnošolski program izobraževanja za odrasle.

Število oseb z mednarodno zaščito, vključenih v sistem izobraževanja
14 %
9 %
3 %
11 %
predšolska vzgoja
osnovna šola
srednja šola
fakulteta
osnovna šola – odrasli
8 %
Za pomoč na področju šolanja in izobraževanja (pomoč pri nakupu nujnih šolskih
potrebščin za osebe vključene v redno izobraževanje, stroški priznavanja dokazil
o formalni izobrazbi, stroški prevoza do izvajalca tečaja slovenskega jezika in
stroški prevoza do izobraževalne institucije za mladoletne osebe brez spremstva)
je ministrstvo osebam, ki so brez lastnih sredstev za preživljanje, leta 2011 zagotovilo
sredstva v višini 3.745,71 evrov.
Ministrstvo za notranje zadeve je za lažje vključevanje oseb z mednarodno zaščito
leta 2011 izvedlo sedem programov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za
begunce. V spodnjih tabelah je prikazana mesečna prisotnost oseb z mednarodno
zaščito v programih.
53

Pomoč pri urejanju življenjskih situacij
število udeležencev/
mesec
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
5 11 19 29 28 26 29 13 27 21 24 11
Program psihosocialne pomoči mladoletnim OMZ in drugim ranljivim osebam
število udeležencev/
mesec
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
10 7 18 25 17 17 22 35 18 26 29 29
Program izobraževanja za izboljšanje zaposlitvenih možnosti OMZ
število udeležencev/
mesec
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
/ / 19 10 9 8 10 13 14 15 16 13
Tečaj slovenskega jezika v Mariboru
število udeležencev/
mesec
Tečaj slovenskega jezika v Ljubljani
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
/ / / / / 11 8 9 9 9 9 7
število udeležencev/
mesec
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
/ / / / / 8 10 12 9 5 4 5
54
Za ozaveščanje širše javnosti o begunski problematiki s poudarkom na vzpodbujanju
medkulturnega dialoga, je ministrstvo preko javnega razpisa izbralo izvajalca,
ki je preko sodobnih informacijskih poti (spletna stran www.begunec.si, upora-

a Oktobra je bil izveden program Spoznavanje slovenske zgodovine, kulture in
ustavne ureditve, v katerega se je vključilo devet oseb.
Takoj po izselitvi iz Azilnega doma so OMZ upravičene do enkratne denarne pomoči.
Ta je bila do 31. 12. 2011 v višini 3.611,53 evrov izplačana 16 osebam. OMZ
so upravičene do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev največ dve leti po
poteku nastanitve v integracijski hiši ali tri leta po pridobitvi statusa, če bivajo na
zasebnem naslovu. Upravičenci zaprosijo za denarno nadomestilo vsake tri mesece.
Tako je ministrstvo v letu 2011 izdalo 56 odločb in z izplačili v višini 50.815,08
evrov pomagalo pri nastanitvi 39 osebam.
Do 31. 12. 2011 je bilo izdanih oziroma podaljšanih 116 potnih listov za begunce.
V letu 2011 je bila izvedena nadgradnja registra Evidence potnih listin, tako da
omogoča izdajo novega podtipa biometričnega potnega lista, prav tako pa je bil
na testnem okolju izveden test nadgradnje. Izveden je bil tudi razpis in podpisana
pogodba s proizvajalcem potnih listin.
Leta 2011 je ministrstvo začelo izdajati biometričnega dovoljenja za prebivanje
kot samostojne listine za osebe z mednarodno zaščito; izdanih je bilo 115 dovoljenj.
Posebna skrb je bila namenjena tudi mladoletnim osebam brez spremstva. Po
prenovi pritličja integracijske hiše v Ljubljani so bile omogočene bivalne razme-
re za skupino mladoletnih oseb. Objavljen bil razpis za projekt celostne oskrbe
55

mladoletnih oseb brez spremstva, ki so nastanjene v integracijski hiši Ljubljana,
vendar ni prispela nobena ponudba. Na pobudo ministrstva je bila oktobra 2010
ustanovljena medresorska delovna skupina za problematiko mladoletnikov brez
spremstva, ki se je leta 2011 sestala šestkrat in se na sejah seznanjala s stanjem
in pripravljala smernice in predloge za celovito in sistemsko zaščito, oskrbo in pomoč
mladoletnikom brez spremstva.
3.3 Nastanitvene zmogljivosti
Za uspešno integracijo OMZ je bistveno, da se zagotovi ustrezna in finančno dostopna
nastanitev, zlasti takoj po pridobitvi mednarodne zaščite. Ministrstvo je
v ta namen leta 2007 ustanovilo dve integracijski hiši kot obliko začasne nastanitve;
eno v Ljubljani in drugo v Mariboru. Leta 2011 je bilo v integracijskih hišah
nastanjenih 30 oseb z mednarodno zaščito, po 15 v vsaki. Izdanih je bilo osem
odločb o nastanitvi v integracijski hiši.
56
Nastanitvene centre je kot obliko nastanitve oseb z začasnim zatočiščem določil
Zakon o začasnem zatočišču (Ur. l. RS, št. 20/1997, 94/2000). Novela tega zakona
(Ur. l. RS, št. 65/2005) določa, da imajo ranljive skupine oseb, ki so pridobile
dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi novele Zakona o začasnem zatočišču,
pravico do nadaljnjega bivanja v nastanitvenih centrih. Danes kot oblika nastanitve
za bivše osebe z začasnim zatočiščem delujeta dva nastanitvena centra, in
sicer v Mariboru in Celju. Dne 31. 12. 2011 je bilo v nastanitvenih centrih nastanjenih
še 22 oseb, od tega štiri v Mariboru in 18 v Celju.

Januarja 2011 je Vlada RS sprejela sklep o določitvi denarnega nadomestila za
nastanitev v skladu z Zakonom o dopolnitvah Zakona o začasnem zatočišču (Ur. l.
RS, št. 21400-1/2011/3). Na podlagi tega sklepa je ministrstvo leta 2011 izplačalo
še preostanek denarnega namestila v višini 4.295,87 evrov, in sicer 14 nekdanjim
osebam z začasnim zatočiščem, ki so se iz nastanitvenih centrov izselile
v zasebno nastanitev že leta 2010.
57

4 ČRPANJE SREDSTEV IZ EVROPSKIH SKLADOV
4.1 Evropski sklad za begunce
V letu 2010 je sedem izvajalcev podpisalo pogodbe za izvajanje osem programov
pomoči pri vključevanju v slovensko družbo obdobje do konca meseca julija 2012.
Programi so namenjeni osebam, ki so v Sloveniji že pridobile mednarodno zaščito.
Financiranje projektov se deli tako, da EU krije 75 %, Slovenija pa 25 % stroškov
programa.
PROGRAM
Program pomoči pri urejanju
življenjskih situacij
Program psihosocialne pomoči
mladoletnim osebam z mednarodno
zaščito in drugim ranljivim osebam
Tečaj slovenskega jezika za osebe z
mednarodno zaščito v Ljubljani
Tečaj slovenskega jezika za osebe z
mednarodno zaščito v Mariboru
IZBRANI IZVAJALEC
VREDNOST
PROGRAMA V EUR
SLOVENSKA FILANTROPIJA 34.000,00*
SLOVENSKA FILANTROPIJA 43.999,00*
MITRA d.o.o. 45.000,00*
ANDRAGOŠKI ZAVOD
MARIBOR – LJUDSKA
UNIVERZA
50.000,00*
59

PROGRAM
Izobraževanja za izboljšanje
zaposlitvenih možnosti oseb z
mednarodno zaščito
Spoznavanje slovenske zgodovine,
kulture in ustavne ureditve
Osveščanje širše javnosti o pomenu
vključevanja oseb z mednarodno
zaščito v slovensko družbo s
poudarkom na vzpodbujanju
medkulturnega dialoga
IZBRANI IZVAJALEC
VREDNOST
PROGRAMA V EUR
RACIO SOCIAL 33.996,98*
CENE ŠTUPAR – CENTER
ZA PERMANENTNO
IZOBRAŽEVANJE
7.300,00
MAKROSKOP d.o.o. 47.000,00*
SKUPAJ 261.296,00
* vrednost programa od podpisa pogodbe do 30. 6. 2012
Na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito so se v letu 2011 s pomočjo
sredstev Evropskega sklada za begunce (ERF LP 2010) izvajali naslednji
programi:
PROGRAM
Ugotavljanje posebnih potreb ter nudenja
posebne obravnave ranljivim skupinam, s
poudarkom na mladoletnikih brez spremstva
JRS
IZVAJALEC
VREDNOST LETNEGA
PROGRAMA ERF LP
2010
70.000 EUR
60

PATS – informiranje prosilcev z namenom
zaznavanja potencialnih žrtev trgovine z ljudmi
– pogodba podpisana
Program izvajanja pomoči pri nastanitvi in oskrbi
prosilcev za mednarodno zaščito v Azilnem domu
Zagotavljanje brezplačne pravne pomoči
Zagotavljanje tolmačenja in prevajanja v azilnih
postopkih
JRS
Inštitut za afriške
študije
svetovalci za
begunce
individualne
pogodbe s
prevajalci
7.800 EUR
115.000 EUR
70.000 EUR
65.000 EUR
Tečaj slovenskega jezika v Azilnem domu CPI Cene Štupar 21.988 EUR
Informiranje tujcev, ki izrazijo namen vložiti
prošnjo za mednarodno zaščito, in prosilcev za
mednarodno zaščito v postopkih za priznanje
mednarodne zaščite ter o njihovih pravicah in
dolžnostih
Pravno
informacijski
center
59.554 EUR
Vzpostavitev registra sodne prakse Lucis d.o.o. 50.000 EUR
SKUPAJ
459.342 EUR
Za izvajanje projektov na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito v
letu 2011, ki so se črpali iz LP ERF 2010, je bilo zagotovljenih 459.342,00 evrov.
4.1.1 Projekt Intra – premestitve v EU (EUREMA)
Decembra 2009 je ministrica za notranje zadeve podpisala Deklaracijo o partnerstvu,
po kateri je Slovenija decembra 2010 sprejela osem beguncev z Malte. Osebe
so bile nastanjene v Integracijski hiši Maribor, za potrebe njihove vključitve v
61

slovensko družbo pa sta bila izvedena 210-urni orientacijski program in 90-urni
uvajalni tečaj slovenskega jezika v pogodbeni vrednosti 12.084,00 evrov, ki sta se
končala aprila 2011. Financiranje projektov se je delilo tako, da je EU krila 90 %,
Slovenija pa 10 % vrednosti programa. Po uvajalnih programih so se osebe vključile
v ostale projekte pomoči, namenjene osebam z mednarodno zaščito.
V okviru izvedbe pilotnega projekta je ministrstvo pridobilo koristne izkušnje, ki
bodo vplivale na morebitne nadaljnje dejavnosti v okviru projektov preselitev.
Orientacijski program, ki je zajemal pomoč tako pri socialni kot tudi ekonomski
integraciji, je zahteval dejaven pristop oseb z mednarodno zaščito z Malte.
4.2 Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav
Leta 2011 je bilo izbranih enajst izvajalcev za izvajanje tečajev slovenskega jezika
in programov seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo
za tujce, državljane tretjih držav.
Financiranje projektov se deli tako, da EU krije 75 %, Slovenija pa 25 % vrednosti
programa.
62

PROGRAM
Tečaj slovenskega jezika v Ljubljani,
Grosupljem, Kamniku, Vrhniki in
Domžalah
Tečaj slovenskega jezika v Mariboru,
Ptuju in Slov. Bistrici
Tečaj slovenskega jezika v Velenju in
Žalcu
Tečaj slovenskega jezika v Kranju,
Jesenicah in Škofji Loki
Tečaj slovenskega jezika v Kopru,
Izoli, Piranu in Sežani
Tečaj slovenskega jezika v Celju,
Zagorju, Trbovljah in Slov. Konjicah
Tečaj slovenskega jezika v Novi Gorici,
Ajdovščini, Postojni, Idriji in Tolminu
Tečaj slovenskega jezika v Novem
mestu
IZVAJALEC
VREDNOST
PROGRAMA V EUR
Cene Štupar 324.141,67
Ljudska univerza Ormož 100.750,00
Mocis 42.625,00
Ljudska univerza Škofja
Loka
66.650,00
Ljudska univerza Koper 62.775,00
Ljudska univerza Celje 56.575,00
Ljudska univerza
Ajdovščina
Razvojno-izobraževalni
center Novo mesto
46.500,00
41.850,00
Tečaj slovenskega jezika v Krškem Ljudska univerza Krško 24.800,00
Zgodovina, kultura in ustavna
ureditev v Ljubljani
Zgodovina, kultura in ustavna
ureditev v Mariboru
Ljudska univerza Kočevje 4.166,67
Ljudska univerza Ptuj 4.166,67
SKUPAJ 775.000,01
63

V letu 2011 je ministrstvo poleg tečajev jezika in zgodovine ob sofinanciranju
Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav izvedlo še šest dodatnih
projektov, in sicer so bile sklenjene tri pogodbe za izvajanje medkulturnega
dialoga na lokalni ravni (v Celju, Ljubljani in Novem mestu), ena pogodba, ki
je nagovarjala prvenstveno državljane tretjih držav k udeležbi v programih, ena
pogodba za tisk učbenika za albansko govoreče udeležence tečaja slovenskega
jezika ter pilotni projekt informiranja delodajalcev o možnostih vključevanja zaposlenih
državljanov tretjih držav v programe integracije.
PROGRAMI
Spodbujanje medkulturnega dialoga v
Celju
Spodbujanje medkulturnega dialoga v
Ljubljani
Spodbujanje medkulturnega dialoga v
Novem mestu
Informiranje državljanov tretjih držav
o možnostih udeležbe v programih
vključevanja v slovensko družbo
Pilotni projekt Osveščanje in
informiranje delodajalcev o pomenu
vključevanja državljanov tretjih držav
Reprodukcija in distribucija učbenika
“ABC ... 123 ... gremo”
IZVAJALEC
VREDNOST PROGRAMA
V EUR
Racio social 23.301,88*
Slovenska filantropija 27.000,00*
Društvo za razvijanje
prostovoljnega dela
Novo mesto
23.500,00*
Mens Mentis 57.901,20
Gospodarska zbornica
Slovenije – Center za
poklicno usposabljanje
29.272,00**
Čuk graf, K2 print 5.879,20
SKUPAJ 161.564,28
** vrednost programa do 15. 12. 2012, * vrednost programa do 30. 6. 2012.
64