ANATOMIJA LESA - Univerza v Ljubljani
ANATOMIJA LESA - Univerza v Ljubljani
ANATOMIJA LESA - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong><br />
Univerzitetni študij 2007 / 2008<br />
Katarina Čufar
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> 2007 / 2008 - univerzitetna smer<br />
II<br />
VSEBINE<br />
OPIS PREDMETA................................................................................................................... III<br />
IZPITNE TEME....................................................................................................................... IV<br />
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong>, LES SPLOŠNO ..................................................................................... 1<br />
LES IGLAVCEV ....................................................................................................................... 4<br />
CELICA IN CELIČNA STENA ............................................................................................. 24<br />
MIKROSKOP .......................................................................................................................... 32<br />
EVOLUCIJA LESNEGA TKIVA .......................................................................................... 40<br />
LISTAVCI................................................................................................................................ 43<br />
MERISTEMI ........................................................................................................................... 73<br />
KAMBIJ................................................................................................................................... 77<br />
SKORJA .................................................................................................................................. 92<br />
LESNATE RASTLINE V RASTLINSKEM SISTEMU....................................................... 103
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> 2007 / 2008 - univerzitetna smer<br />
LE Anatomija lesa UNI<br />
Univerzitetni študij 2007 / 2008<br />
III<br />
Predavanja: prof. dr. Katarina Čufar<br />
E-pošta katarina.cufar@bf.uni-lj.si, Spletne strani. http://les.bf.uni-lj.si/?id=201<br />
Telefon: 01-423-11-61 centrala BF (int. 410)<br />
Govorilne ure: pisarna v stavbi Gozdarskega inštituta, Večna pot 2, Ljubljana, ob sredah od 11-12h<br />
Vaje: prof. dr. Katarina Čufar, asist. Martin Zupančič<br />
Urnik. Predmet v obsegu 45 ur predavanj in 45 ur vaj bo potekal v blokih, do izpolnitve obsega ur. Po zaključku<br />
predmeta se v terminih predvidenih za LE Anatomija lesa UNI se nadaljuje LE Tehnologija lesa UNI Čufar.<br />
Predmet se zadnjikrat izvaja na 4-letnem univerzitetnem študiju lesarstva.<br />
Obisk predavanj in vaj je obvezen. Če študent predloži opravičilo se lahko opraviči do 20% izostanka. Frekvenco<br />
pridobi študent, ki je redno obiskoval predavanja in vaje.<br />
Preverjanje znanja:<br />
Kolokviji iz vaj:<br />
ustni kolokvij - poznavanje lesa pri asist. Zupančiču/ po dogovoru ob zaključku vaj v decembru<br />
pisni kolokvij - mikroskopiranje / po dogovoru ob zaključku vaj v decembru<br />
Pisni izpit iz predavanj in po potrebi ustni zagovor iz predavanj pri prof. Čufarjevi na razpisanih izpitnih rokih<br />
Pisni izpit iz predavanj: so objavljeni v študijskem vodniku in v ŠIS (študentskem informacijskem sistemu)<br />
Izredni izpitni rok: možen po predhodnem dogovoru, predvidoma v decembru 2007<br />
Ocena vaj: ustni kolokvij poznavanje lesa (50 % ocene vaj), pisni kolokvij mikroskopiranje (50 % ocene vaj)<br />
Opravljen izpit iz Anatomije lesa je pogoj za prehod v 3. letnik. Izpit iz Anatomije lesa mora študent opraviti pred<br />
izpitom iz Tehnologije lesa.<br />
Izpitna vprašanja<br />
Tekom leta so na voljo izpitna vprašanja preteklega leta. Ob zaključku predavanj in vaj se določijo morebitne<br />
spremembe za tekoče leto.<br />
Študijska literatura:<br />
Čufar K., 2006. Anatomija lesa. Učbenik.<br />
Izposoja v knjižnjici na Oddelku za lesarstvo ali nakup.<br />
Cena 18 EUR. Plačilo s položnico, dvig v knjižnici na Oddelku za lesarstvo.<br />
Žiro račun 01100-6030707410,(<strong>Univerza</strong> v <strong>Ljubljani</strong>, Biotehniška fakulteta),<br />
referenca 00 39121200340<br />
V fotokopirnici lahko naročite študijsko literaturo:<br />
Čufar K., Zupančič M. 2005, Anatomija lesa - navodila za vaje - v obsegu 64 strani - obvezna pri vajah<br />
Informacije o poteku predmeta so dostopne na spletu preko naslova: http://les.bf.uni-lj.si/?id=201<br />
Delno so objavljene na ŠIS (študentskem informacijskem sistemu).<br />
Vsebina predmeta (glavna poglavja)<br />
LES, LESNATE RASTLINE<br />
CELICA IN CELIČNA STENA<br />
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> IGLAVCEV<br />
EVOLUCIJA LESNEGA TKIVA<br />
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> LISTAVCEV<br />
IDENTIFIKACIJA LESNIH VRST<br />
MERISTEMI<br />
KAMBIJ IN SEKUNDARNA RAST<br />
SKORJA<br />
MIKROSKOPSKE TEHNIKE ZA RAZISKAVO <strong>LESA</strong><br />
SISTEMATIKA IN POIMENOVANJE LESNATIH RASTLIN
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> 2007 / 2008 - univerzitetna smer<br />
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> 2007 / 2008<br />
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ <strong>LESA</strong>RSTVA<br />
IV<br />
IZPITNE TEME IZ PREDAVANJ<br />
1. LES, LESNATE RASTLINE<br />
1. Definirajte prirastno plast, prirastni kolobar, braniko in letnico.<br />
2. Poznavanje pojma anizotropija lesa. Pomen različnih anatomskih ravnin v lesu. Orientirani in<br />
neorientirani vzorci lesa.<br />
2. CELIČNA STENA<br />
1. Kako je zgrajena rastlinska celica.<br />
2. Poznavanje in opis plasti celične stene pri traheidah iglavcev in vlaknih listavcev.<br />
3. Kako nastane celična stena (na primeru traheid iglavca).<br />
4. Kakšna je kemijska zgradba celične stene. Razlike v kemijski zgradbi različnih plasti celične stene.<br />
5. Orientacija celuloznih mikrofibril in njen pomen.<br />
6. Kako z različnimi mikroskopskimi tehnikami vidimo zgradbo celične stene (svetlobni mikroskop, vrstični<br />
elektronski mikroskop, transmisijksi elektronski mikroskop).<br />
7. Definirajte piknjo in pikenjski par.<br />
8. Definirajte in opišite pikenjske pare: enostaven, pol-obokan in obokan. Med katerimi celicami nastajajo in<br />
kakšne so njihove posebnosti ter pomen.<br />
9. Opišite obokan pikenjski par med dvema aksialnima traheidama iglavcev in njegovo funkcijo.<br />
3. <strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> IGLAVCEV<br />
1. Kakšni so deleži, približne dimenzije in vloga posameznih tipov tkiv oz. celic v lesu iglavcev.<br />
2. Zgradba aksialnih traheid, njihove posebnosti in njihova vloga v lesu iglavcev.<br />
3. Poznavanje posebnosti katerekoli celice lesnega tkiva iglavcev.<br />
4. Kakšni smolni kanali se lahko nahajajo v lesu iglavcev. Nastanek in vloga smolnih kanalov.<br />
5. Tipi trakovnega tkiva pri iglavcih. Vloga in pomen trakovnega tkiva.<br />
6. Piknje v križnih poljih pri iglavcih in njihov pomen.<br />
7. Naloge lesnega tkiva v drevesih iglavcev (posamezne naloge, vloga različnih celic in tkiv pri tem).<br />
8. Opišite transportne poti (za vodo) v lesu iglavcev (smeri transporta, celice, ki prevajajo vodo in povezave<br />
med njimi).<br />
9. Opišite mikroskopsko sliko lesa bora.<br />
10. Opišite dihotomni ključ za mikroskopsko identifikacijo lesa srednje-evropskih iglavcev po Grosserju.<br />
11. Kateri so glavni anatomski znaki za razlikovanje naših domačih iglavcev.<br />
12. Kakšne so evolucijske razlike v zgradbi lesa iglavcev in listavcev.<br />
13. Opišite evolucijo trahejnega člena.<br />
14. Opišite evolucijo libriformskega vlakna. Opišite redukcijo obokane piknje.<br />
4. <strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> LISTAVCEV<br />
1. Kakšni so deleži, približne dimenzije in vloga posameznih tipov tkiv oz. celic v lesu listavcev.<br />
2. Kaj je traheja, kaj je trahejni člen. Naštejte in opišite nekaj najznačilnejših razporedov trahej.<br />
3. Definirajte perforirane ploščice in intervaskularne piknje. Naštejete in opišite tipe perforiranih ploščic in<br />
intervaskularnih pikenj.<br />
4. Razložite kako so dolžine in premeri trahej pri listavcih odvisni od evolucije in ekološke adaptacije.<br />
5. Kaj so tile in kaj gumozni depoziti v trahejah. Kakšna je njihova vloga in pomen v živem drevesu in za<br />
uporabo lesa.
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> 2007 / 2008 - univerzitetna smer<br />
V<br />
6. Medcelični kanali v lesu listavcev, njihova vloga in pomen.<br />
7. Definirajte in opišite tipe vlaken pri listavcih: traheide, vlaknaste traheide, libriformska vlakna. Kakšne so<br />
razlike med njimi in kakšna je njihova vloga.<br />
8. Značilnosti trakovnega tkiva listavcev – velikost, tipi trakov itd.<br />
9. Aksialni parenhim pri listavcih. Tipi in vloga.<br />
10. Tipi kristalov in anorganskih vključkov v lesu listavcev in njihov pomen. Pomen silikatov v lesu<br />
listavcev.<br />
11. Poznavanje zgradbe lesa bukve, hrasta in jesena.<br />
12. Posebnosti lesa albicije in manilkare - anatomski znaki.<br />
13. Na primeru nekaj drevesnih vrst razložite evolucijske razlike v zgradbi lesnega tkiva.<br />
15. Kako je zgrajen les evolucijsko naprednih listavcev. Kako bi razložili, da je les listavcev bolj specializiran<br />
kot les iglavcev<br />
16. .Opišite transport vode v lesu listavcev. Kateri anatomski elementi so udeleženi pri transportu vode.<br />
Kakšne so povezave med njimi. Kako razumete problem učinkovitosti in varnosti prevodnih elementov.<br />
Kako je pri evolucijsko naprednih listavcih rešen problem učinkovitosti in varnosti.<br />
17. Naštejte ključe za identifikacijo lesa, ki ste jih spoznali na vajah, predavanjih ali so opisani v študijskem<br />
gradivu. Opišite glavne značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti posameznega od naštetih ključev.<br />
18. Dihotomni ključi za mikroskopsko identifikacijo lesnih vrst (iglavcev in listavcev). Njihove prednosti in<br />
pomanjkljivosti.<br />
19. Kombinacijski ključi za mikroskopsko identifikacijo listavcev – ključ po Brazierju in Franklinu, IAWA<br />
ključ, Intkey. Značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti posameznega ključa.<br />
20. Interaktivni ključ za identifikacijo lesa Intkey. Značilnosti omenjenega ključa. Delo s ključem. Možne<br />
uporabe ključa.<br />
5. MERISTEMI<br />
1. Kaj je meristem. Naštejte meristeme glede na mesto v drevesu in glede na čas delovanja. Katera rast se<br />
realizira z njihovim delovanjem in katera tkiva nastanejo pri tem.<br />
6. KAMBIJ IN SEKUNDRANA RAST<br />
1. Definirajte kambij in kambijevo cono.<br />
2. Kako je zgrajen kambij (celični nivo).<br />
3. Opišite razlike med vretenasto kambijevo inicialko in tipično celico lesnega tkiva (npr. zrelo traheido,<br />
vlaknom, trahejnim členom, parenhimsko celico).<br />
4. Kateri so derivati kambija v lesu in skorji iglavcev (ločeno opisati kaj nastane iz vretenastih in kaj iz<br />
trakovnih inicialk).<br />
5. Kateri so derivati kambija v lesu in skorji listavcev (ločeno opisati kaj nastane iz vretenastih in kaj iz<br />
trakovnih inicialk).<br />
6. Kaj so aditivne in multiplikativne delitve v kambiju. Kaj nastane pri teh delitvah.<br />
7. Kaj so tangencialne (perikline) delitve v kambiju. Kaj nastane pri teh delitvah.<br />
8. Razložite tangencialno (periklino) delitev kambijeve inicialke in nastanek zrele celice lesa (npr. aksialne<br />
traheide iglavca, vlakna listavca, trahejnega člena, aksialne parenhimske celice).<br />
9. Kaj je postkambialna rast. Kaj je apikalna intruzivna rast.<br />
10. Ločeno opišite potek antikline in psevdotransverzalne delitve v kambiju. Kaj nastane pri teh delitvah.<br />
11. Kako nastajata sekundarni ksilem in sekundarni floem.<br />
12. Kaj veste o sezonski aktivnosti kambija. Kako izgleda kambijeva cona in les ob kambiju v obdobju<br />
mirovanja (npr. v oktobru). Kako izgleda kambijeva cona in novo nastajajoči les na višku vegetacijske<br />
dobe (npr. v juliju).<br />
1. SKORJA<br />
1. Navedite primarno, sekundarno in terciarno krovno tkivo in vloge naštetih tkiv različnih življenjskih<br />
obdobjih drevesa.<br />
2. Kaj je skorja. Kaj je lubje. Kaj je skundarni floem.
<strong>ANATOMIJA</strong> <strong>LESA</strong> 2007 / 2008 - univerzitetna smer<br />
VI<br />
3. Naštejte celice sekundarnega floema pri iglavcih in opišite njihovo vlogo.<br />
4. Naštejte celice sekundarnega floema pri listavcih in opišite njihovo vlogo.<br />
5. Definirajte periderm. Kakšna je njegova zgradba in vloga.<br />
6. Kdaj nastanejo in kje se nahajajo prvi periderm in globinski peridermi. Katere tipe lubja razlikujemo oz.<br />
kako oblika in število peridermov vpliva na izgled lubja.<br />
7. Opišite zgradbo skorje iglavcev na primeru jelke. Makroskopski in celični nivo.<br />
8. Opišite zgradbo skorje bukve. Makroskopski in celični nivo.<br />
9. Opišite zgradbo skorje listavcev na primeru lipe. Makroskopski in celični nivo.<br />
10. Kakšne so razlike v zgradbi skorje iglavcev in listavcev.<br />
11. MIKROSKOPSKE TEHNIKE<br />
1. Opišite pripravo preparatov lesa za opazovanje s svetlobnim mikroskopom.<br />
2. Podajte glavne značilnosti svetlobnega, elektronskega rasterskega (vrstičnega) in elektronskega<br />
transmisijskega mikroskopa.<br />
3. Navedite nekaj značilnosti (in razlik) priprave preparatov za mikroskopiranje s svetlobnim, elektronskim<br />
rasterskim (vrstičnim) in elektronskim transmisijskim mikroskopom.<br />
4. Kako vidimo celično steno z navadnim svetlobnim mikroskopom. Katere mikroskopske tehnike<br />
omogočajo natančnejše proučevanje celične stene.<br />
5. Kaj je postopek maceracije. Opišite macerat lesnega tkiva (na primeru jelke in bukve). Kdaj in zakaj<br />
uporabimo postopek maceracije.<br />
12. SISTEMATIKA IN POIMENOVANJE LESNATIH RASTLIN<br />
1. S kakšnimi vprašanji se srečujejo tisti, ki urejajo kataloge živih organizmov ( npr. rastlinski sistem).<br />
2. Na primeru lesne vrste opišite problem poimenovanja z domačinskim, domačim strokovnim,<br />
komercialnim in binarnim latinskim imenom. S kakšnimi težavami se srečujemo pri prevodu imen lesnih<br />
vrst (npr. iz slovenščine v angleščino in obratno).<br />
3. Opišite uvrstitev iglavcev in listavcev v rastlinski sistem. Kam sistematiki uvrščajo iglavce in listavce.<br />
4. Naštejte pomembne taksonomske enote rastlinskega sistema: družino, rod, vrsto. To razložite na primeru<br />
znanega iglavca in listavca.<br />
5. Na primeru nekaj iglavcev in listavcev opišite kako je iz njihove uvrstitve v rastlinskem sistemu razvidna<br />
sorodnost (npr. med predstavniki iste družine) in evolucijska naprednost.<br />
6. Mesto najpomembnejših iglavcev v rastlinskem sistemu. Pomembne družine iglavcev in rodovi oz. vrste<br />
znotraj njih.<br />
7. Mesto najpomembnejših listavcev v rastlinskem sistemu. Pomembne družine listavcev in rodovi oz. vrste<br />
znotraj njih.<br />
8. Mesto enokaličnic v rastlinskem sistemu in njihov pomen.