Raziskujem preteklost 8 - Praktik

Evropa in svet v drugi polovici
19. stoletja: širjenje demokracije
in tekmovanje med narodi
115 Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi
polovici 19. stoletja
118 Kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi
121 Kako se je utrjevala demokracija
124 Širile so se zahteve po enakopravnosti
127 Kako je imperializem spremenil podobo sveta
130 Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest
133 Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele
136 Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem

Katere novosti je prinesla
industrijska revolucija v
drugi polovici 19. stoletja
Z industrijsko revolucijo je prišlo mnogo izumov
in odkritij, ki so pospešili tehnični in znanstveni
razvoj. Omogočili so hitrejše potovanje
in povezovanje sveta, spremenili vsakdanje
življenje ter omogočili učinkovitejše zdravljenje
ljudi. Pojavila se je množična kultura, ki je
poskrbela za zabavo.
Tehnične novosti, ki so spremenile življenje
Druga industrijska revolucija je bila povezana z vedno hitrejšim napredkom tehnike. Odkriti so bili novi viri energije
in izumljena nova prevozna sredstva.
1) Slike prikazujejo tehnična odkritja druge industrijske revolucije. Na črte pod njimi vpiši zahtevane podatke.
Izum žarnica telefon radio
Izumitelj T. A. Edison Alexander G. Bell Guglielmo Marconi
Pomen izuma za
življenje ljudi
večerna svetloba
omogoči daljši delovnik
hitejše širjenje
informacij
hitejše širjenje
informacij
Izum avtomobil letalo gramofon
Izumitelj
Carl Benz in
Gottlieb Daimler
Orville in
Wilbur Wright
Thomas Alva Edison
Pomen izuma za
življenje ljudi
hitrejše, udobnejše
potovanje
hitrejše potovanje
omogoči glasbene
zabave doma, pojav
množične kulture
Številna nova znanstvena odkritja
S preizkušanjem in opazovanjem so znanstveniki prihajali do novih znanstvenih spoznanj, od teorije o mikrobih do
teorije o spreminjanju vrst.
2) A. Poveži pomembne znanstvene dosežke z njihovimi posledicami tako, da jim pripišeš ustrezno številko. V pomoč ti je
lahko besedilo v učbeniku na straneh 141–143 (poglavje Številna nova znanstvena odkritja).
121

Katere novosti je prinesla industrijska
revolucija v drugi polovici 19. stoletja
1
2
3
4
J. Lister je izdelal tekočino za preprečevanje širjenja
bakterij in njihovo uničevanje.
J. Liebig je preučeval atome in delal poskuse iz organske
kemije.
E. Rutherford je odkril zgradbo atoma in način spreminjanja
sestave atomskega jedra.
L. Pasteur je postavil teorijo o mikrobih, ki jih je poimenoval
bakterije.
5 I. Pavlov je preučeval pogojne reflekse pri delu s psi.
6
7
Zakonca Curie sta ugotovila, da uranova atomska
jedra oddajajo močne žarke.
S. Freud je odkril, da na ljudi vpliva njihova podzavest
(skrite želje, spomini).
8 C. Darwin je objavil delo o naravnem izboru, po katerem
so preživele tiste vrste, ki so se bolje prilagodile
okolju.
9 N. Tesla je odkril trifazni sistem za prenos električne
energije.
9
7
8
5
2
1
3
6
4
Elektrika se je začela široko uveljavljati in uporabljati
za pogon tovarniških strojev.
Uvedli so zdravljenje duševnih težav ljudi s psihoanalizo.
Nova teorija je spodkopala tradicionalne svetopisemske
zgodbe o stvarjenju človeka.
Spoznanja so uporabili pri ravnanju z ljudmi, katerih
vedenje je bilo moteno.
Odprta je bila pot razvoju plastičnih mas, zdravil in
drugih kemičnih proizvodov.
Zaradi zmanjšanja števila okužb se je zmanjšala umrljivost
bolnikov, ki so bili operirani.
Odprla se je pot preučevanju možnosti za sproščanje
jedrske energije.
Ugotovili so, da so nekateri atomi radioaktivni in uporabni
za pridobivanje jedrske energije.
Razvili so proces, s katerim so uničili bakterije v tekočinah.
B. Katero odkritje od zgoraj naštetih je bilo po tvojem mnenju najbolj izjemno? Zakaj? Odgovor utemelji.
Možni so različni odgovori.
Kaj je svetu prinesel pojav množične kulture
Na prelomu 19. stoletja so umetnost, literatura, glasba in druge oblike zabave postali dostopni širšim množicam
– pojavila se je množična kultura.
3) Kaj je povzročilo pojav množične kulture? Obkroži pravilne odgovore.
A. Širjenje pismenosti med vsemi sloji
B. Z gramofonom so ljudje plošče lahko poslušali doma.
C. Nastopali so otroci, ki so bili poceni delovna sila.
Č. Izhajalo je več časopisov, ki so prinašali novice.
D. Delavci so imeli več prostega časa.
E. Ljudje so potovali po daljnih deželah, ker je bilo potovanje
z letali poceni.
4) Kaj štejemo za pojave množične kulture ob koncu 19. stoletja?
Obkroži pravilne odgovore.
A. rave zabave
Č. igralnice in kabarete
B. filmske predstave
D. odbojko na plaži
C. smučarske skoke
E. nogometne tekme
5) Leta 1896 so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe.
A. Katere igre so želeli obnoviti? Kaj predstavlja znak olimpijskih iger?
antične igre; Pet obročev, ki tvorijo znak olimpijskih iger simbolizira univerzalnost olimpijskih iger,
saj predstavljajo 5 kontinentov, njihove barve pa vse narode sveta.
122

Katere novosti je prinesla industrijska
revolucija v drugi polovici 19. stoletja
B. Kaj je geslo današnjih olimpijskih iger? Ali je podobno geslu antičnih?
Pomembno je sodelovati. V antiki je bilo pomembno zmagati.
RADOVEDNEŽ
Predstavljaj si, da si
Carl Benz. Piše se leto
1885. Ravnokar se v
svoji delavnici trudiš,
da bi kočijo preuredil v
nekaj novega. Opiši svoje
misli, ko premišljuješ o
posameznih delih novega
prevoznega sredstva: kaj
je treba spremeniti in
kako ...
Avtomobil mora biti
okretnejši
Kolesa bi morala biti
mehkejša
Kako preprečiti
eksplozije motorja?
V primeru dežja je
voznik nezavarovan
ZANIMA ME:
Na naslovu www.yaneff.com si lahko ogledaš
različne plakate Julesa Chereta, ki so vabili na
živahno zabavo v Parizu ob prelomu 19. stoletja.
ZANIMA ME:
Utrip življenja v Parizu in zabavišču Moulin Rouge
na prelomu stoletja prikazuje glasbeni film Moulin
Rouge (2001).
ŠPORT
• množične športne
prireditve
• nogomet,
baseball, kriket,
kolesarjenje
• avtomobili,
• letalo
PONOVIMO
NOVOSTI V PROMETU
ZABAVA
• kabareji,
• plesi,
• akrobati,
• cirkusi,
• festivali
FILM
• brata Lumiéreprva
filmska
kamera
• 1895 prva filmska
predstava
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA V DRUGI
POLOVICI 19. STOLETJA
TEHNIČNE NOVOSTI
žarnica, telefon, radio, gramafon,
bencinski motor
NOVA ODKRITJA
• odkritje mikrobov,
• pasterizacija,
• cepiva,
• darvinizem,
• odkritje atomov
123

Industrializacijo je spodbujala podjetnost posameznih
kapitalistov, ki so neovirano kupovali
in prodajali različno blago, prav tako pa tudi
najemali ali odpuščali delavce. Mnenja filozofov
o položaju delavcev so se razlikovala. Njihov
položaj se je zaradi skrbi mestnih skupnosti in
države za urejenost mest, zdravje ljudi in napredek
šol začel izboljševati.
Kako je industrializacija
vplivala na življenje ljudi
Gospodarska svoboda je spodbujala izkoriščanje delavcev
V drugi polovici 19. stoletja so ob prevladujočem kapitalističnem pogledu na gospodarstvo nekateri filozofi kritizirali
kapitalistično izkoriščanje delavcev.
1) V učbeniku na straneh 145–146 preberi opis najpomembnejših gospodarskih idej tistega časa: laissez faire (kapitalistična
gospodarska svoboda), socializem in marksizem. Vsako spodnjo izjavo poveži z eno od navedenih gospodarskih teorij
in njenim zagovornikom.
Karl Marx
Tržno kapitalistično gospodarstvo proizvaja
najboljše blago po najnižjih cenah.
Proizvajalci med seboj tekmujejo, kdo bo
ponudil boljše blago. Državna oblast se ne
bi smela vpletati v gospodarstvo.
socializem
Charles Fourier
Zgodovina vsake dosedanje družbe je
zgodovina razrednih bojev. Med tistimi
razredi, ki nekaj imajo in tistimi, ki nimajo
nič. Kapitalisti izkoriščajo delavce, ki bi se
morali temu upreti.
MARKSIZEM
Adam Smith
Posameznik nima nič pravic, ampak so
pravice vseh posameznikov združene s
pravicami celotnega človeštva. Kapitalisti in
delavci naj sodelujejo ter skupaj načrtujejo
gospodarsko proizvodnjo.
LAISSEZ FAIRE
(LIBERALNI KAPITALIZEM)
2) Utopični socialisti, na primer Robert Owen, s svojimi idejami o tem, da je treba poskrbeti tudi za dobro delavcev, niso
prepričali lastnikov tovarn. Zakaj ne?
Izloči nepravilni odgovor tako, da ga prečrtaš.
A. Kapitalisti so menili, da so delavci sami krivi za svoj slab položaj, saj naj bi bili leni in manj sposobni kot oni.
B. Kapitalisti so potrebovali čim večji dobiček, da so lahko denar znova vložili v proizvodnjo. Čim slabše so bili delavci
plačani, tem več denarja je ostalo kapitalistom.
C. Kapitalisti so menili, da bo razmere uredila država, ki bi po njihovem mnenju morala poskrbeti za delavce.
Izboljšala sta se zdravstvo in urejenost mest
V evropskih mestih je skrb za zdravje postajala vse pomembnejša, saj so neurejene higienske razmere ogrožale
vse meščane.
3) Sliki na naslednji strani prikazujeta podobo manjšega mesta ob bavarskem jezeru; prva slika prikazuje podobo leta 1858,
druga leta 1888. Katere razlike lahko opaziš? Zapiši jih pod sliki.
124

Kako je industrializacija
vplivala na življenje ljudi
Prebivalci kmetje meščani
Promet peš, kočije, čolni kočije, vlak, parnik
Urejenost mesta neurejeno urejeno, nove stavbe
Podoba pokrajine kmečko okolje mestno okolje
4) Sredi 19. stoletja so evropska velemesta prenovili. Ob sliki, ki prikazuje Berlin konec 19. stoletja, navedi pet značilnosti
moderno preurejenih evropskih mest.
• moderne, velike stavbe; • tramvaji
• mestni parki; • široke ulice
• ulična razsvetljava
Šolstvo je postalo pomembna skrb države
Sredi 19. stoletja so se začele spreminjati razmere v šolstvu, za katero je skrb prevzela država. Uvedena je bila obvezna
osnovna šola za vse otroke.
5) Na sliki si oglej predmetnik osnovne šole konec 19. stoletja.
A. Kaj so se otroci učili v takratnih šolah?
verouk, pisanje, branje, računanje ,,,
B. Kako se je vzgoja deklet razlikovala od vzgoje fantov?
dekleta so se učila gospodinjskih opravil
C. Kdo je takrat odločal v družini?
oče
VEROUK, PISANJE,
BRANJE, RAČUNANJE,
NARAVOSLOVJE, ZEMLJEPIS,
PETJE, TELOVADBA
Za dekleta še:
KUHARSKI TEČAJ,
ŠIVANJE, LIKANJE,
GOSPODINJSTVO
Ljudje so iskali boljše življenje v tujini
Ker evropska mesta niso mogla ponuditi dela vsej množici kmetom, ki so zapuščali podeželje, so se ti odpravili
v tujino.
6) Zemljevid na naslednji strani prikazuje izseljevanje Evropejcev in prebivalcev drugih celin med letoma 1821 in 1910.
A. Kam se je izselilo največ prebivalcev? S katerih celin so se selili?
V Severno Ameriko (ZDA) in Južno Ameriko; selili so se zlasti iz Evrope.
125

Kako je industrializacija
vplivala na življenje ljudi
B. Iz katerih delov Evrope so se selili v tujino?
južne, srednje, severne in zahodne -
vseh delov
C. Zakaj je bila okoli leta 1848 privlačna zlasti
Kalifornija?
Ker so tam odkrili nahajališča zlata.
7) Kaj je Evropejce privlačilo, da so se odločili za selitev v tujino? Obkroži pravilne odgovore
cenena zemlja revščina doma želja po boljšem življenju
odkritje zlata želja po spoznavanju indijanske kulture želja naučiti se loviti bizone
RADOVEDNEŽ
Z dvema točkama pojasni, o katerih značilnostih življenja izseljencev pripoveduje besedilo.
»Skandinavci, ki so se naselili v Ameriki, so ustanovili svoje verske in druge skupnosti. /…/ Še posebno v mestih so ustanavljali narodne domove, razne
bratovščine, športna, pevska, dramska društva, zveze skandinavskih inženirjev, ženska društva. /…/ Zaznavne pa so bile tudi razlike v premoženju,
še zlasti v švedski skupnosti v Chicagu. Revnejši člani skupnosti niso imeli ne časa in ne denarja, da bi se udeleževali prireditev v skupnosti. Za večino
teh prireditev so skrbeli bogati člani švedske skupnosti. /…/ Mnoge člane švedske skupnosti je podrejenost strogim verskim načelom ovirala in so zato
zapustili skupnosti.«
(The Sea in European History, Edizioni Plus, Pisa, 2001)
Da so člani posameznih narodov živeli skupaj, skrbeli za svojo kulturo.
ZANIMA ME:
Britanski predvojni tehnični ponos, čezoceanko Titanic,
in njeno usodo si lahko ogledaš v filmu Titanic (1997).
ZANIMA ME:
Pot irskih izseljencev v ZDA in njihovo hrepenenje po boljšem življenju prikazuje film Oddaljena
obzorja (1992), življenje v New Yorku v 19. stoletju pa film Tolpe New Yorka (2003).
KAPITALIZEM
laissez faire
SKRB ZA ZDRAVJE IN
UREJENOST MEST
izboljšanje higienskih
razmer
manjša umrljivost
modernizacija mest
urejenost,
elektrifikacija
PONOVIMO
IZKORIŠČANJE DELAVCEV
VPLIV
INDUSTRIALIZACIJE
NA ŽIVLJENJE
LJUDI
NAPREDEK ŠOLSTVA
vse več otrok
obiskuje šole
SOCIALIZEM
zagovarja družbeno
lastnino
MARKSIZEM
zagovarja razredni boj
IZSELJEVANJE V
TUJINO
vzroki
revščina, želja po
boljšem življenju
kdo in kam
kmetje v Severno Ameriko
posledice
širjenje evropske
kulture po svetu
126

Kako se je utrjevala
demokracija
Za drugo polovico 19. stoletja je bila značilna
krepitev moči parlamenta. Kralji so postopno izgubljali
absolutno moč. V Evropi so se širile zahteve
po demokraciji. Na prelomu stoletja so v mnogih
državah uvedli splošno volilno pravico za moške. Za
ZDA pa 60. leta 19. stoletja pomenijo čas napredka
in tudi velikih nasprotij, ki so se končala z vojno.
Viktorijanska doba v Veliki Britaniji
V Veliki Britaniji, ki se je že v 17. stoletju oblikovala kot parlamentarna monarhija, se je v 19. stoletju okrepil parlament.
Po kraljici Viktoriji se to obdobje imenuje viktorijanska doba.
1) Velik napredek v Veliki Britaniji so naredili s spremembo volilnega sistema (1832).
A. Kateri sloji v družbi so do tedaj imeli prevladujočo vlogo v družbi?
Plemstvo.
B. Za katere sloje se je položaj izboljšal glede pravice do volitev?
Bogato meščanstvo.
C. Ali so bili v reformi omenjeni delavci?
Ne.
»Volilno pravico so dobili lastniki hiš v mestih,
ki so plačevali najmanj 10 funtov davka
letno, na podeželju pa lastniki hiš, ki so
plačevali vsaj 40 šilingov davka letno; prav
tako so dobili pravico voliti tudi najemniki, ki
so plačevali vsaj 50 funtov davka letno /…/.
Okoli 140 sedežev v parlamentu, ki so bili
odvzeti propadlim podeželskim mestom in
trgom, so dobili predstavniki novih industrijskih
mest.«
(Michael Scaife, Modern British and European History,
Letts International, London, 2000)
2) Posledica uvajanja parlamentarne demokracije v 19. stoletju v Veliki Britaniji je bilo ustanavljanje različnih strank.
Dopolni preglednico.
Čigave interese so zastopale?
KONSERVATIVNA STRANKA plemstva, cerkve, kmetov
LIBERALNA STRANKA meščanstva, zlasti buržoazije
DELAVSKA STRANKA delavcev
Nestabilna demokracija v Franciji
V nasprotju z Veliko Britanijo je bilo uveljavljanje parlamentarne demokracije v Franciji dosti bolj viharno.
3) Preberi poglavje Nestabilna demokracija v Franciji v učbeniku na straneh 151–152. Izpolni tabelo tako, da opisane
dogodke iz francoske zgodovine oceniš glede na to, ali so oziroma niso krepili razvijajoče se demokracije. Svojo odločitev
pojasni.
Poraz v vojni proti Prusiji (1871)
Prevlada zagovornikov republike.
Delavci so v Parizu pripravili veliko vstajo (pariška komuna, 1871).
Okrepitev delavcev.
Narodna skupščina je sprejela novo ustavo in znova razglasila republiko (1875).
Oblast se voli.
V času afere Dreyfus se je razplamtela protižidovska propaganda.
Antisemitizem.
Med letoma 1871 in 1914 se je vlada zamenjala povprečno skoraj vsakih 10 mesecev.
Politična nestabilnost.
DA
DA
DA
DA
DA
NE
NE
NE
NE
NE
127

Kako se je utrjevala demokracija
Državljanska vojna v zda – preizkus za demokracijo
Širjenje ZDA na zahod je pospešilo gospodarsko rast ZDA, vendar je hkrati poglobilo nasprotja med severom in
jugom. Leta 1861 je izbruhnila državljanska vojna.
4) A. Izpolni kvadrate oziroma črte ob zemljevidu.
Katera stran je v vojni zmagala?
Sever
Zakaj?
Bolje oborožen,
železnica,
več vojakov.
Zakaj je prišlo do vojne?
Nasprotja med jugom
in severom (vprašanje
suženjstva, odnos do
zvezne vlade).
Kakšna je bila usoda indijanskih
plemen v ZDA?
Zatiranje in
prisilna naselitev
v rezervatih.
Na ozemlju katerega dela je
potekalo največ bitk?
Na jugu.
B. Zakaj je vojna veljala za prvo totalno vojno moderne dobe?
Uporaba modernega orožja, ki je imelo veliko rušilno moč.
5) V ameriški ustavi je pisalo, da imajo vsi ljudje enake pravice. Ali je ob koncu državljanske vojne to res veljalo?
Odgovor utemelji.
Ne, ni veljalo za Indijance, Afroameričane in ženske - le ti niso imeli političnih pravic.
Kje je ostala Rusija
Popolno nasprotje demokratičnih držav zahodne Evrope in ZDA je bila Rusija.
6) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami.
V Rusiji je vladal car
, ki je imel avtokratsko
oblast.
Parlamenta ni bilo, nasprotniki carja pa so bili
preganjani
. V takšnih razmerah so se krepile
skupine, ki so proti carju celo organizirale teroristične
napade
. Rusija je veljala tudi za
najbolj
zaostalo
spodbudil
državo v Evropi. Šele car Aleksander II. je v drugi polovici 19. stoletja
reforme za modernizacijo države.
128
spodbudil preganjani napade avtokratsko zaostalo car

Kako se je utrjevala demokracija
RADOVEDNEŽ
Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš ustrezni pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov pojem.
oficir, ki je bil v Franciji obtožen izdajstva 1 D DREYFUS suženjstvo
ime vnovič uvedene republike v Franciji 3 E Tretja republika avtokracija
predsednik ZDA, izvoljen leta 1860 7 M A. Lincoln Irska
kraljica Velike Britanije v 19. stoletju 5 O Viktorija Dreyfus
oblika oblasti carja Rusije 5 K avtokracija Indijanci
vstaja delavcev v Parizu leta 1871 3 R Pariška komuna Tretja republika
spremljevalci goveda v ZDA 2 A kavboji Florida
prvotni prebivalci Amerike, ki so jih izrinili na zahod 8 C Indijanci Viktorija
država, ki so jo ZDA kupile od Španije 5 I Florida Abraham Lincoln
eden od vzrokov za spor v vojni v ZDA 6 J suženjstvo kavboji
del Velike Britanije, ki je zahteval avtonomijo 5 A Irska pariška komuna
ZANIMA ME:
Na naslovu www.teacheroz.com v rubriki 19th
Century America lahko najdeš veliko virov, slik in
informacij o dogajanju v ZDA v 19. stoletju.
ZANIMA ME:
Filmi Pleše z volkovi (1990), Wyatt Earp
(1994) in Kavboji (2003) prikazujejo
življenje na ameriškem divjem zahodu.
PONOVIMO
VELIKA
BRITANIJA
FRANCIJA ZDA RUSIJA
Ali je moč parlamenta
naraščala? Razloži
s primerom.
Da, širila se je
volilna pravica
Da, saj je imel
moč (sprejema
zakone)
Da, saj je
sprejemal zakone.
Ne, saj parlamenta
ni bilo.
Kdo je vodil državo?
Kraljica; vlada
Cesar, kasneje
(1875) vlada in
predsednik
Predsednik in
vlada
Car sam
Kateri sloji so krepili
svojo politično moč?
Meščanstvo in
delavci
Meščanstvo in
delavci
Delavci
Plemstvo
Ali so obstajale stranke?
Katere?
Da: konzervativna,
liberalna,
delavska
Da: konzervativne,
liberalne in
delavske
Da: demokratska
in republikanska
Ne, ker so bile
prepovedane
Ali je veljala enakost
vseh ljudi? Utemelji.
Da, vendar
ženske niso imele
političnih pravic
Delavci niso imeli
političnih pravic
Afroameričani
niso imeli
političnih pravic
Ne, plemstvo in
cerkev sta bili
privilegirani
129

V 19. stoletju so naraščale zahteve delavcev po
omejitvi izkoriščanja od kapitalistov. Delavci
so ustanovili svoje organizacije in zahtevali
tudi volilno pravico. Za delovanje v politiki so
ustanovili delavske stranke. Vzoru delavcev so
sledile ženske. Ustanovile so gibanja za pravice
žensk, med drugim tudi za volilno pravico.
Širile so se zahteve
po enakopravnosti
Organizirali so se delavci
Delavsko ali socialno vprašanje je v 19. stoletju postalo osrednje vprašanje, saj so kapitalisti izkoriščali delavce. Ti so
zato organizirali stavke in ustanovili sindikate.
1) Preberi pisni vir in odgovori na vprašanja.
A. Zakaj so stavkali rudarji v Zasavju leta 1889?
Zahtevali so boljše plače in krajši delovni čas.
»Po dogovoru med delavci so včeraj, v
ponedeljek, o desetih dopoldne rudarji v
Zagorju, ki jih je kakih 700 ustavili delo
in poslali k ravnateljstvu deputacijo [delegacijo],
ki je zahtevala znatno izboljšanje
plač in znižanje delovnega časa od 12 na
8 ur.«
(Laibacher Zeitung, 23. julija 1889)
B. Kakšen odnos do stavke so imeli lastniki premogovnika in oblast? Izberi pravilni odgovor.
A. Stavko so podprli in se ji pridružili.
B. Rudarje so zaprli in tako hoteli zatreti stavko.
C. Delavcem so obljubili, da jim bodo zvišali plače.
C. V besedilu podčrtaj omembo delavske organizacije.
»V Hrastniku so včeraj ob 4 zjutraj na tihem zaprli 6 rudarjev. /…/ Gostilničarjem so prepovedali dajati stavkajočim kredit. /…/ V Trbovljah je bilo
doslej 78 aretacij. Ukazali so, naj zapro skladišča bratovske skladnice /…/.«
(Laibacher Zeitung, 30. julija 1889)
2) Delavci so v 19. stoletju razvili različne oblike sodelovanja.
A. Delavske organizacije poveži z njihovimi opisi.
B. Nato jih v prvem stolpcu razvrsti od 1 do 3 glede na njihov obstoj od najstarejše (številka 1) do najmlajše (številka 3).
3
2
1
socialdemokratska stranka
sindikati
čartistično gibanje
strokovne organizacije delavcev v različnih panogah
gibanje za volilno pravico delavcev v Veliki Britaniji
delavska stranka, ki je zagovarjala spremembe z reformami
3) Z reševanjem delavskega vprašanja se je ukvarjala tudi katoliška cerkev. Papež je leta 1891 izdal okrožnico Rerum novarum:
A. V besedilu z rdečo podčrtaj tiste besede, ki kažejo na to, kaj je menila katoliška cerkev o položaju delavcev.
B. Z zeleno podčrtaj tiste besede, ki kažejo na to, da je katoliška cerkev menila, da je treba delavcem pomagati.
C. Z modro podčrtaj tiste besede, ki opisujejo, kako naj bi katoliška cerkev pomagala delavcem.
»/…/ prepričani smo in vsakdo priznava, da je treba najnižjemu sloju hitro in učinkovito pomagati, ker večina teh ljudi živi v tako žalostnih in bednih
razmerah, da niso človeka vredne. /…/ poskrbi cerkev za dobro proletarcev tudi s tem, da ustanavlja in goji dejavnosti in ustanove, ki bodo po njenem
prepričanju pripomogle k olajšanju njihove revščine.«
(Rerum novarum)
130
Opisani nauk katoliške cerkve imenujemo
krščanski socialni nauk
.
Na prelomu stoletja je imel mnogo podpornikov.

Organizirali so se nasprotniki suženjstva
V 19. stoletju so postopoma prepovedali suženjstvo.
4) A. Kako bi opisal značilnega sužnja?
Širile so se zahteve po enakopravnosti
Nesvobodem, brez lastnine.
B. Katere ideje so vplivale na krepitev gibanja proti suženjstvu?
Krščanstvo (enakost ljudi), liberalni kapitalizem.
C. Kdaj so odpravili suženjstvo v Ameriki?
Po zmagi severa v državljanski vojni (1865)
Organizirale so se ženske
Ženske so bile v zgodovini nenehno podrejene moškim. V 19. stoletju pa so dobile možnosti za zaposlitev in
izobraževanje. Postale so bolj samozavestne in so zahtevale enakopravnost z moškimi.
5) Oglej si sliko in jo analiziraj.
A. Kateremu sloju pripadajo zbrane ženske?
Meščanstvu
B. Po čem to sklepaš?
Po obleki - so boljše oblečene.
C. Ali so demonstracije nasilne ali miroljubne? Kako si to ugotovil/a?
Miroljubne: ženske se le sprehajajo
s transparenti.
Pohod za volilno pravico žensk.
6) Ženske se niso borile le za volilno pravico, ampak tudi za pravice na drugih področjih: izobraževanje, delovno mesto,
dedovanje, zakon. Za vsako od teh področij vpiši v kvadrate po en primer. V pomoč ti je lahko rubrika Ali veš? na strani
157 v učbeniku.
Pravica
do ločitve
Pravica do razpolaganja
s svojo lastnino
Pravica do
izobraževanja
na univerzi
Pravica do
zaposlitve
(bolničarke ali
učiteljice)
131

Širile so se zahteve po enakopravnosti
7) Med državami, ki so uveljavile žensko volilno pravico med prvimi, so bile
nekatere ameriške države, pa tudi Avstralija. Kaj meniš, zakaj? Pomagaj si s
pisnim virom.
Ženske so se izkazale za močne in zanesljive pomočnice moškim.
»Po treh letih kar smo se preselili tja[Allen
County, Kansas], je nastopila velika lakota.
Niti pozimi 1859 niti spomladi 1860 ni
deževalo /.../. Do leta 1861 smo premagali
sušo, napade uši in kobilic. Nato pa je prišlo
najhujše, državljanska vojna /.../. Večina
mož je odšla na vojno in ženske so morale
prevzeti vsa dela na kmetiji, tako v hiši kot
zunaj.«
(pričevanje Nancy Wisner, zapisano 1900)
RADOVEDNEŽ
Mnogi moški niso podpirali zahtev žensk po družbeni in politični
enakopravnosti. Eden teh je leta 1900 narisal razglednico z
naslovom »O ženski enakopravnosti«. Opiši, kako je ta mož videl
žensko enakopravnost.
Da bodo ženske zanemarile
gospodinjska opravila,
popivale, igrale karte
in biljard ter ves
čas sestankovale.
ZANIMA ME:
Veliko informacij o zgodovini gibanja za pravice
žensk lahko najdeš na naslovu www.womenshistory.about.com.
ZANIMA ME:
Filma Čas nedolžnosti (1993) in Soba z razgledom
(1985) prikazujeta položaj meščank konec 19.
stoletja.
PONOVIMO
ZAHTEVE
delavske
boljše plače,
organizacije
krajši delovni
in stranke,
čas, volilna
pravica
DELAVCI
USPEHI
mednarodno
povezovanje,
ZAHTEVE
ZAHTEVE PO
ENAKOPRAVNOSTI
volilna pravica
pridobijo
pravica do
izobraževanja,
ŽENSKE
USPEHI
pravico
do ločitve
zaposlitve,
in lastnine;
ločitve,
nimajo še
volitev
volilne pravice
132

Kako je imperializem
spremenil podobo sveta
V drugi polovici 19. stoletja so evropski raziskovalci
odkrili notranjost Afrike in njena naravna
bogastva. Sledili so jim vojaki. Evropske države
so si podredile Afriko in jugovzhodno Azijo.
Izkoriščale so njihova naravna bogastva in tja
širile svojo kulturo. V drugi polovici 19. stoletja
so se začele evropske sile ozirati po ozemlju
propadajočega Osmanskega cesarstva.
Zakaj so si evropske države razdelile svet
Industrijska revolucija je med evropskimi narodi povzročila tekmovanje, ki ga je spodbujal naraščajoči nacionalni
ponos. Države so tekmovale, katera bo imela več kolonij. Vzrokov za imperializem je bilo več.
1) Razloži pojem kolonija.
Del neke države
na oddaljenem območju.
2) Kaj je evropske države pritegnilo v Afriki in
jugovzhodni Aziji?
Surovine: diamanti, zlato
in druge kovine; veliko zemlje.
3) Izpolni zemljevid (pomagaj si s tistim v učbeniku
na strani 138–139).
A. Na zemljevid vpiši imena petih evropskih držav, ki
so v Afriki imele največ kolonij. Vpiši jih v prostor
njihovih kolonij.
B. Med temi obkroži državo, ki je imela največ kolonij.
4) A. Kaj so takrat razviti evropski narodi menili o afriških in azijskih ljudstvih? Ali je mnenje tako še danes?
Da so manj pomembni in da njihova kultura ni
vredna spoštovanja.
»Afrika ni del svetovne zgodovine. V Afriki se namreč ni dogajalo zgodovinsko
nič pomembnega. Afriška ljudstva niso razvila nobene resnične civilizacije
ali razvite družbe. Zato jih morajo civilizirati drugi narodi – evropski,
še najbolje Francozi in Angleži.«
(iz eseja Georga Hegla, Filozofija zgodovine, okoli 1820)
B. Ali se strinjaš z zapisom pisatelja Hegla?
Ne, saj so vsi narodi enako pomembni.
Kakšne so bile posledice imperializma
Posledice imperializma so bile za afriška in azijska ljudstva predvsem negativne, najdemo pa lahko tudi nekaj pozitivnih.
5) A. Pojasni pojem.
IMPERIALIZEM je
Politično in gospodarsko gospostvo evropskih držav nad tujimi ozemlji.
133

Kako je imperializem spremenil podobo sveta
B. V prazne kvadrate razvrsti črke navedenih posledice imperializma glede na to, ali so bile pozitivne ali negativne za
afriška in azijska ljudstva.
A
POZITIVNE A gradnja bolnišnic D vsiljevanje evropskih
jezikov in kultur
B
NEGATIVNE
Č
B
razširitev različnih evropskih
bolezni
E
gradnja železniških
povezav
C
E
C
ukinitev neodvisnih
držav
F
odvzem zemlje in oblikovanje
plantaž
D
F
Č
gradnja šol; možnost šolanja
v Evropi za nekatere
G
nenaravnr meje mrd
kolonijami so postale
državne meje.
G
Spremembe na daljnem vzhodu
Na Daljnem vzhodu sta Japonska in Kitajska z zaprtostjo želeli ubraniti svojo samostojnost. Vendar je bil pritisk evropskih
trgovcev prevelik, in obe sta se bili prisiljeni odpreti svetu in trgovini.
6) Primerjaj Japonsko in Kitajsko na prelomu 19. stoletja tako, da izpolniš preglednico, v katero zapišeš podobnosti in razlike
med njima. Pri tem upoštevaj: odnos do tujcev do leta 1860 in pozneje (okoli leta 1900); odnos do modernizacije;
mednarodni položaj; naravna bogastva.
RAZLIKE:
• Japonska se je po letu 1867 modernizirala po vzoru zahoda. Postala je industrijsko
razvita, Kitajska pa ne.
• Japonska je imela malo surovin, Kitajska pa veliko.
JAPONSKA
KITAJSKA
Japonski cesar Mucuhito
Kitajska cesarica Ci i
PODOBNOSTI: • Podrejeni tujim trgovcem
• močan odpor do tujcev
Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče
Ob propadanju je Osmansko cesarstvo postalo zanimivo za evropske države, ki so želele na njegovem ozemlju ustvariti
kolonije. Balkan je postal krizno žarišče, kjer so se križali interesi evropskih velesil.
7) Zakaj so evropske države želele prevzeti nadzor nad ozemljem Osmanskega cesarstva?
A. K vsakemu vzroku pripiši ustrezno obrazložitev.
STRATEŠKA LEGA
NARAVNA BOGASTVA
AMBICIJE EVROPSKIH DRŽAV
Nadziralo je trgovske pomorske poti.
Nafta v Perziji in na Arabskem polotoku.
Pridobiti surovine in nadzor nad pomorskimi potmi
134

Kako je imperializem spremenil podobo sveta
B. Propadajoče Osmansko cesarstvo na prelomu 19. stoletja povezujemo z naslednjima pojmoma. Razloži ju.
KRIZNO ŽARIŠČE
SOD SMODNIKA
Teritorij, na katerem obstaja napetost med državami.
Zelo napeta situacija, ki lahko vsak trenutek preraste v vojno.
RADOVEDNEŽ
Na prelomu 19. stoletja se je v evropskem časopisu pojavila
naslednja karikatura.
Ugotovi:
• kako je prikazana Turčija, sanja, ne sledi realnosti
• v kakšnem odnosu sta Francija in Nemčija,
sovražnem
• kakšen je položaj Avstrije, sili se do morja
• katere države se najbolj prerivajo v Evropi,
Prusija, Italija, Avstrija, Francija
• kaj karikatura sporoča o Evropi?
Da so obstajala nesoglasja in spori
ZANIMA ME:
Na naslovu www.africanhistory.about.com/od/eracolonialism/ lahko
najdeš več podatkov o kolonialni zgodovini Afrike.
ZANIMA ME:
V delu Dušana Savnika Afrika včeraj in danes (1960) je opisana tudi
afriška kolonialna zgodovina.
JAPONSKA
modernizacija
gospodarski, rasizem,
krščansko misijonarstvo
MOTIVI
PONOVIMO
Spremembe na Daljnem vzhodu
KITAJSKA
podrejenost evrop. silam
bolnišnice, prometne
povezave
POZITIVNE
Zakaj so si evropske
države razdelile svet
KAKO JE
IMPERIALIZEM
SPREMENIL
PODOBO SVETA
Kakšne so bile
posledice imperializma
RAZDELITEV SO
OMOGOČILI
razvoj orožja, neenotnost
ljudstev v Afriki in Aziji
PROPADANJE
izguba ozemelj in moči
Osmansko cesarstvo je postalo
krizno žarišče
NEGATIVNE
podrejenost, podcenjevanje
kulture
SOD SMODNIKA
napeta situacija
135

Z reformami volilnega sistema leta 1860 se je
v habsburški monarhiji začela ustavna doba.
Pomeni začetek širjenja parlamentarne demokracije
v habsburški monarhiji, s katero
so se izboljšale razmere tudi za Slovence. Ob
koncu 19. stoletja so se Slovenci izoblikovali kot
politično, kulturno in gospodarsko zrel narod.
Kako se je krepila
slovenska nacionalna zavest
Kaj je slovencem prinesla ustavna doba
Habsburška monarhija je v drugi polovici 19. stoletja doživela številne spremembe na političnem področju. Postopno
so uvajali politično svobodo in s tem tudi možnosti za razvoj nenemških narodov. Med njimi so bili tudi Slovenci.
1) Pred naslednje trditve, ki se nanašajo na značilnosti oktobrske diplome in februarskega patenta, zapiši, s katerim od teh
dveh zakonov so povezane. Pred njimi zapiši črko D (če se nanašajo na oktobrsko diplomo) ali črko P (če se nanašajo na
februarski patent).
D
D
P
P
Končano je bilo obdobje Bachovega absolutizma.
Temeljil je na načelih federalizma, saj so imeli veliko
vlogo deželni zbori.
Poudarjal je načela centralizma, saj sta imela močno vlogo
cesar in vlada.
Uvedel je poslansko zbornico, v kateri so pozneje imeli
svoje predstavnike tudi Slovenci.
Leta 1860 je cesar Franc Jožef I. z ustavnimi
spremembami odpravil Bachovo dobo in
uveljavil ustavno obdobje. Prvo spremembo
ustave ali prvi temeljni zakon je cesar izdal
20. oktobra 1860. Zaradi poudarjene vloge
deželnih zborov in nasprotovanja nemškega
meščanstva je cesar prvi zakon preklical
in ga februarja 1861 nadomestil z drugim
temeljnim zakonom. Po novem je bil državni
zbor sestavljen dvodomno: iz gosposke in poslanske
zbornice.
2) Obkroži črki pred pravilnima odgovoroma. V pomoč ti je odlomek.
Uvedba dualizma (decembrska ustava) je za Slovence v avstrijskem cesarstvu
pomenila, da:
A. so jih Nemci začeli načrtno zatirati.
B. so dobili pravico so svobodnega združevanja in ustanavljanja svojih
društev.
C. so dobili avtonomijo.
Č. jim je bila priznana narodna in jezikovna enakopravnost.
»Zelo pomembni so bili zakoni o društvih,
zborovanjih in o razmerju šole do Cerkve.
Izdanih je bilo tudi več zakonov s področja
šolstva, vladne in izvršne oblasti. Posebno
znamenit je bil 19. člen zakona o splošnih
pravicah državljanov, ki je proglašal enakopravnost
narodov, pravico do varovanja in
negovanja narodnosti in jezika.«
(Stane Granda, Franc Rozman, Zgodovina 3, DZS,
Ljubljana, 1999)
3) Slovenski politični razvoj je v šestdesetih letih dobil veliko spodbudo v čitalniškem gibanju. Izpolni kvadrate tako, da
razložiš navedene pojme.
ČITALNICE SO BILE
kulturna društva po
slovenskih mestih
v 60. letih 19. stol.
NASTOPALI SO
Igralci, pevci,
recitatorji ...
»Čitavnica naša je praznovala 104. obletnico
rojstnega dneva Vodnikovega. /.../ Zato
se je načišpala tudi dvorana čitavnice, pa
ovenčana podoba mojstra pevcev bila ji je
najlepši kič. Privrelo je v to včernico od blizu
in daleč toliko častiteljev /.../. proslavila
je današnjo večernico tudi genialna umetnica
na klavirju /.../. Po besedi se je začel v
najlepšem redu ples /.../.«
(opis ljubljanske čitalnice, Novice, 2. februarja 1862)
ZBRALI SO SE, DA BI
v slovenskem jeziku
organizirali igre, pevske
nastope, recitacije,
koncerte , predavanja
POSLUŠALCI SO BILI
slovenski meščani
136

Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest
4) Po vseh slovenskih deželah so mladi slovenski politiki med letoma 1868 in 1871 organizirali tabore, ki so se jih ljudje
množično udeleževali. Izpolni kvadrate tako, da vanje vpišeš vprašanje, na katero bi dobil odgovor, ki je v besedilu
podčrtan.
Kje so bili tabori
organizirani?
Kje so potekali?
Kdo se je
udeleževal taborov?
»Kdor koli more, naj pride, nihče naj doma ne ostane, ker zdaj
se po pretečenih 1000 letih zbiramo prvikrat na Slovenskem
pod milim nebom, in ta shod je vse drugače bolj imenitna
reč, nego kakršnakoli druga veselica na tem svetu, ker tu za
naše naj svetejše, pa najbolj zanemarjene pravice /.../. Pride
naj vsak, bodi si kmet, nagornjak ali vincar. Samo če bomo iz
vseh stanov izkušeni kaj sklepali in sklenoli, potem bomo kaj
dosegli /.../. Na noge torej!«
(vabilo na tabor v Ljutomer, Slovenski narod, avgusta 1868)
Katere pravice
so na taborih
zahtevali?
Kakšen pomen so imeli
tabori za razvoj slovenske
nacionalne zavesti?
Prve slovenske politične stranke
V 90. letih 19. stoletja so na Slovenskem nastale tri poglavitne politične stranke, ki so svoje politične in družbene
nazore izrazile v svojih programih.
5) Poimenuj vse tri stranke in ob njih navedi, kateri politični tabor so zastopale.
stranka:
KATOLIŠKA NARODNA
STRANKA - SLOVENSKA
LJUDSKA STRANKA
stranka:
NARODNO
NAPREDNA
STRANKA
stranka:
JUGOSLOVANSKA
SOCIALDEMOKRATSKA
STRANKA
tabor:
KATOLIŠKI
KLERIKALNI
tabor:
LIBERALNI
tabor:
DELAVSKI
6) V tabeli so navedene značilnosti posameznih političnih strank. Z zeleno pobarvaj značilnosti stranke katoliškega tabora,
z rdečo značilnosti stranke delavskega tabora ter z modro značilnosti stranke liberalnega tabora.
ŽIVLJENJE V SKLADU
S KATOLI©KO VERO
ZA KAPITALISTIČEN
GOSPODARSKI RAZVOJ
ZA BOLJŠI POLOŽAJ
DELAVCEV
DELAVCI
KMETJE
PODJETNIKI
LIBERALIZEM
SINDIKATI
KREKOVE ZADRUGE
137

Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest
Kakšni so bili politični načrti Slovencev ob prelomu stoletja
Ob koncu 19. stoletja se je zaradi nerazumevanja avstrijske vlade za politične zahteve Slovencev začela širiti jugoslovanska
misel – misel o sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi narodi.
7) Viroma, ki navajata različne poglede na sodelovanje z jugoslovanskimi narodi, pripiši: a) kateremu programu pripadata
in b) kako vidita povezovanje jugoslovanskih narodov.
Pretežna masa slovenskega ljudstva je cesarju zvesta in stremi za veliko, mogočno
monarhijo pod žezlom habsburške dinastije. Združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin
v tretje državnopravno telo v okviru monarhije je dinastična potreba …
Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno
narodno združitev vseh Jugoslovanov, ne glede na različnost imen, vere, pisave in dialektov
ali jezikov …
Trializem –> povezava
Slovencev, Hrvatov in
Srbov v Avstro-Ogrski
Preporodovci –> združitev
vseh Južnih Slovanov
v novi državi
RADOVEDNEŽ
Predstavljaj si, da se piše leto 1868. V tvojem kraju se pripravlja
velik tabor. Prosili so te, da pripraviš plakat, ki naj bi ljudi vabil
na tabor. Izdelaj plakat. Pri tem upoštevaj, da je namenjen kmetom
in da želi poudariti politične zahteve Slovencev.
ZANIMA ME:
O zgodovini delovanja političnih strank na prelomu stoletja so svoje spomine objavili
številni takratni politiki, na primer Ivan Hribar, Fran Šuklje, Josip Vošnjak.
ZANIMA ME:
Etbin Kristan je napisal delo Prvi majnik 1909, v katerem lahko izveš
več o delavcih in njihovih organizacijah na prelomu stoletja.
PONOVIMO
Dopolni časovni trak, ki prikazuje razvoj slovenske nacionalne zavesti v drugi polovici 19. stoletja.
• policijski nadzor
• prepoved izražanja
nacionalnih teženj
Bachov absolutizem Ustavna doba 1860 Čitalnice 1861
• cenzura
• oblika parlamenta-
• kulturna društva
rizma
• velika vloga deželnih
zborov
v mestih
• spodbujanje rabe
slovenščine v javnosti
Jugoslovanska misel
• zamisel o povezavi
z Južnimi Slovani
• proti nemškemu
pritisku
Politične stranke
• v 90. letih
• trije tabori:
katoliški, liberalni,
delavski
Taborsko gibanje 1868
• zborovanje na
podeželju
• utrjevanje nacionalne
zavesti med kmeti
138

Kako je industrijski razvoj
vplival na slovenske dežele
V 70. letih 19. stoletja je slovenske dežele zajel
proces pospešene industrializacije. Odpirale so
se številne nove tovarne, zaradi česar je naraslo
število meščanov. Kapitalizem pa je prizadel
tradicionalno kmečko gospodarstvo. Kmetje so
propadali. Ob koncu stoletja so se množično
izseljevali, da bi poiskali boljše življenje v tujini.
Okrepila se je industrializacija
V gospodarstvu slovenskih dežel je prevladoval tuj kapital, zlasti nemški. Rasla so nova industrijska središča. S
širjenjem železnice se je razvijala trgovina.
1) Dobro si oglej zemljevid.
A. Na prazne črte dopiši imena največjih
industrijskih središč.
B. Z zeleno obkroži industrijska središča,
ki so bila znana po premogovništvu.
C. S črno obkroži industrijska središča,
ki so bila znana po železarstvu.
Č. Z modro obkroži največje slovensko
mesto.
Zakaj je bilo gospodarsko uspešno?
Bilo je pristanišče, ki je monarhiji
odprlo pot do Sueškega prekopa.
D. Z rdečo označi glavno transportno pot, ki je potekala skozi Ljubljano.
E. Izpiši dve drugi industrijski središči, ki sta se razvili ob tej poti.
Maribor, Celje, Trbovlje
2) Katera značilnost kapitalizma na Slovenskem je razvidna iz vira?
»Iz srednjega in krajevnega plemstva se je
izoblikovala večja skupina podjetnikov;
nekaj uspešnih gospodarstvenikov se je
preselilo k nam tudi iz zahodne Evrope
/.../. Tudi Rosthorni /.../ in Grosslethi v
kemični industriji so bili z Britanskega
otočja.«
(Jožko Šavli, Slovenija, podoba evropskega naroda,
Založba Humar, Bilje, 1995)
Da so bili mnogi lastniki kapitala tujci, saj je Slovencem kapitala primanjkovalo.
Okrepilo se je slovensko meščanstvo
Ob gospodarskem razvoju so na Slovenskem rasla mesta, predvsem manjša in
srednje velika.
3) Meščani so oblikovali poseben življenjski slog, po katerem so se razlikovali od
delavcev in kmetov. Zapiši značilnosti življenja meščanov v slovenskih mestih na
prelomu stoletja.
• so tovarnarji, obrtniki, trgovci, uradniki, inženirji, učitelji ...
• sporazumevali so se pretežno v nemškem jeziku
• prosti čas so preživljali v gostilnah, kavarnah,
na plesih, v parkih ...
139

Kako je industrijski
razvoj vplival na slovenske dežele
Propadal je slovenski kmet
Vdor kapitalističnega gospodarstva na podeželje v drugi polovici 19. stoletja je pahnil kmeta v hudo krizo. Najtežje je
bilo v 70. in 80. letih.
4) Kateri so bili vzroki za propadanje kmetov? Podčrtaj nepravilne odgovore.
A. Kmetje so denar vlagali v delnice, katerih vrednost je padla.
B. Kmetje niso mogli tekmovati s kmetijskimi pridelki iz ZDA in Rusije, ki so bili cenejši.
C. Kmetje so plačevali odškodnino za zemljiško odvezo (iz leta 1848).
Č. Kmetje so vlagali denar v nakup tovarn in industrijskih obratov ter se pri tem zadolžili.
D. Slabe letine in uničeni pridelki, kar je bilo posledica škodljivcev, so zmanjšali prihodek kmetov.
E. Vlaganja v posodobitev kmetij in razna pravdanja so povečevala zadolženost kmetov.
F. Podeželje je bilo prenaseljeno, posesti pa premajhne.
5) Propadanje kmetov lahko razložimo tudi s spodnjima pojmoma. Razloži ju.
ODERUŠTVO
KMETIJE NA BOBEN
Vaški mogotci so kmetom denar posojali za visoke obresti.
Prodajo zadolženih kmetij so oznanjali z bobni.
6) Kmetom so v težkem položaju pomagali slovenski politiki in duhovniki.
A. Napiši ime najbolj znanega organizatorja zadružništva na Slovenskem.
Janez Evangelist Krek
B. Kako so delovale zadruge?
Kmetje so z manjšimi prispevki pomagali drug drugemu.
»Krek je uspešno širil zadružno misel ne
le na gospodarskih in podobnih shodih,
temveč tudi v izobraževalnih društvih.
Vedel je, da Slovencem vsa kultura ne bo
mogla pomagati, če si ne bodo ustvarili
trdnega gospodarskega temelja. Tako je
zgradil mrežo blagovnih zadrug, hranilnic
in posojilnic po slovenskem ozemlju v oporo
predvsem kmetom in delavcem.«
(Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1819,
Celovec, Družba sv. Mohorja, 1978)
C. Ali v tvojem kraju danes deluje kakšna zadruga? Kako se imenuje in s čim se ukvarja?
Slovenci so množično odhajali v tujino
Zaradi izseljevanja je prebivalstvo slovenskih dežel, zlasti Kranjske, konec 19. stoletja zelo upadlo in imelo med vsemi
narodi avstrijskega cesarstva najmanjši prirastek.
7) Slovenskim izseljencem je pot v Ameriko ponudila vpogled v nov svet.
A. Kakšni so bili njihovi vtisi o »novi domovini«?
Dežela svobode, priložnosti in napredka.
»V Ameriki mi gre vse vedno prav po sreči, zadovoljen
sem, v vseh rečeh. Ni pa tukaj kakor je po Kranjskem,
tu smo vsi enih misli in enega serca, suknje ne delajo
nobene razlike v deželi zlate svobode. Stan se stanom
se ne prepira, tudi ljudje raznih verstev žive med sabo
v lepi zastopnosti.«
(iz pisma misijonarja Alojzija Kastigarja, 4. marca 1892)
B. V čem je bila za pisca Amerika boljša od Kranjske?
Da živijo skupaj v sožitju ljudje različnih ver in premoženja.
140

Kako je industrijski
razvoj vplival na slovenske dežele
C. Zapis na desni je nastal 17 let kasneje kot napis na strani 134.
V čem se zapisa razlikujeta?
Položaj izseljencev se je poslabšal,
težje je bilo dobiti delo.
»Dandanes je v Ameriki za delavca dosti slabše, kakor
je bilo pred štirimi leti. /…/ Kdor zdaj pride v to deželo,
pa nima nobenega svojega človeka, znanca ali prijatelja,
si bolj želi smrt, kakor pa življenja. Koliko takih pride
sem, ki imajo doma dobro posestvo ali dober zaslužek,
tukaj pa ne morejo dobiti najslabšega dela. Ako nima
denarja, da bi šel nazaj, postane v kratkem času baraba
/…/, kakoršnih je na tisoče v tej deželi.«
(iz pisma Jurija Trunka, objavljenega v časopisu Slovenski narod, 28.
avgusta 1909)
RADOVEDNEŽ
Dr. Anton Korošec, znani politik SLS, je na katoliškem shodu leta 1906 v Ljubljani izjavil:
»Naši slovenski izseljenci, ki so namenjeni v večja mesta, ali v Nemčijo, ali v Ameriko, niso bledi, izžeti, lačni, obupani, marveč krepki, cvetoči,
življenja in moči polni mladeniči in najkrepkejše ženske. Ne tako obup, ampak veselo upanje in zavest lastnih sil in moči.«
Pojasni, kaj je dr. Korošec želel povedati o:
• položaju tistih, ki so se odločili za izselitev:
doma jim ni bilo tako slabo
• o starosti tistih, ki so se izseljevali:
so mladi, v najboljših letih
• o njihovih pričakovanjih v tujini: pričakujejo, da jim bo v tujini boljše
ZANIMA ME:
V delu Andreja Studna Stanovati v Ljubljani (1995) lahko izveš
več o življenju v slovenski prestolnici na prelomu stoletja.
ZANIMA ME:
O izseljevanju Slovencev v tujino je Marjan
Drnovšek napisal knjigo V Ameriko (1997).
PONOVIMO
Širjenje industrializacije
• hitrejši industrijski
razvoj v 90. letih
• širjenje železniških prog
• pomen Trsta
Propadanje kmetov
• zadolževanje
• kmetije na boben
• pomoč kmetom - zadruge
VPLIV
INDUSTRIJSKEGA
RAZVOJA NA
SLOVENSKE DEŽELE
Slovensko meščanstvo
• krepi se srednje in
bogato meščanstvo
• med njimi se krepi slovenska
nacionalna zavest
Izseljevanje Slovencev
• v zahodno Evropo,
severno Ameriko
• glavni val 1880-1914
• ustanavljanje slov. društev
141

Položaj Slovencev in drugih nenemških narodov se
je izboljšal šele v času Taafejeve vlade (1879–1893).
Uspešno uveljavljanje Slovencev je v slovenskih
deželah povzročilo povečan pritisk Nemcev in Italijanov.
Vse bolj so se v družbi uveljavljale tudi Slovenke. Na
prelomu stoletja se je slovenski narod oblikoval v razvit
narod s knjižnim jezikom, močno kulturno tradicijo in
umetnostjo, ki je sledila evropskim tokovom.
Kako je potekal kulturni
razvoj na Slovenskem
Zakaj so naraščale napetosti med Slovenci in Nemci
V šolah in uradih avstrijskega dela Avstro-Ogrske, ki mu je pripadala večina slovenskih dežel, je prevladoval nemški
jezik. Širjenje parlamentarne demokracije pa je omogočilo uveljavljavitev slovenščine.
1) Oglej si graf in preuči podatke v njem.
A. V katerih dveh deželah so prevladovali Slovenci?
Na Kranjskem in Goriškem
B. Kaj je to pomenilo za njihove pravice, na primer uvedbo slovenščine v šole?
Slovenščina kot učni jezik se je vse bolj uporabljala v šolah.
Kranjska 96%
Štajerska 33%
Koroška 30%
Goriška 63%
Istra 58%
Delež slovenskega prebivalstva leta 1880
C. V katerih deželah so Slovenci sestavljali manj kot polovico prebivalstva?
Na Štajerskem in Koroškem
2) A. Kako so Nemci na eni strani in Slovenci na drugi skrbeli za svoj kulturni
razvoj?
Ustanavljali so kulturna društva
in narodne domove.
B. Kakšen odnos se je ob koncu 19. stoletja razvil med obema narodnima
skupinama?
Narodni dom v Ljubljani
Med njima je začela naraščati napetost, ki je marsikje prerasla v spopad (na Ptuju, v Ljubljani).
Zakaj je bilo pomembno širjenje šol na Slovenskem
Za slovenske dežele v drugi polovici 19.
stoletja je bilo značilno širjenje mreže
osnovnih in nadaljevalnih šol.
3) Oglej si zemljevid.
A. S črno obkroži štiri mesta, kjer je bilo
največ osnovnih šol.
B. Z rdečo obkroži štiri mesta, kjer je bilo
največ obrtnih nadaljevalnih šol.
C. V kateri slovenski deželi je bilo največ šol?
Na Kranjskem in
Goriškem.
142

Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem
Č. Zakaj je bilo za Slovence pomembno širjenje šol?
Številni Slovenci so dobili možnost za boljši poklic. Izobraženi Slovenci so bili jedro narodno
zavednega meščanstva.
D. Zakaj je izobrazba pomembna danes?
Omogoča pridobiti boljši
in bolje plačani poklic.
E. Ali so Slovenci dobili svojo univerzo pred prvo svetovno vojno?
Ne, temveč šele leta 1919.
Kako so se na Slovenskem uveljavljale ženske
V drugi polovici 19. stoletja so se tudi ženske uveljavljale v slovenski javnosti.
4) Preberi poglavje Kako so se na Slovenskem uveljavile ženske v učbeniku na strani 174 in dopolni besedilo. Pomagaj si s
pojmi v okviru.
Ženske na Slovenskem so bile na začetku 19. stoletja predvsem
so se prve uveljavile
delavke
tovarne v Ljubljani. Izobražene ženske so se sprva zaposlovale kot
se mnoge uveljavile kot
pisateljice
Ženske so na začetku 20. stoletja začele ustanavljati svoja
gospodinje
. V javnosti
, znane so bile na primer »cigaretarice« iz Tobačne
učiteljice
. Pozneje so
(na primer Zofka Kvedrova), pesnice in slikarke.
društva
. Mnoge pa so delovale
kot zavzete podpornice političnih strank.
pisateljice delavke učiteljice gospodinje društva
Uspehi slovenske kulture in znanosti na prelomu stoletja
Na prelomu stoletja sta slovenska umetnost in znanost zelo napredovali. Slovenski umetniki in znanstveniki so
večinoma delovali v tujini, nekatera njihova dela pa so nastala tudi v slovenskih deželah.
5) Poimenuj področje umetnosti oziroma kulture, ki ga slika oziroma besedilo predstavlja.
književnost likovna umetnost arhitektura
143

Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem
b) Delovanje slovenskih znanstvenikov in izumiteljev je pripomoglo k razvoju evropske znanosti. Poveži njihova imena s
področjem znanosti oziroma tehnike, na katerem so delovali.
Anton Codelli
Janez Puh (Puch)
Edvard Rusjan
Fritz Pregl
Jožef Stefan
fizika
kemija
radiotehnika
letalstvo
motorna kolesa
RADOVEDNEŽ
Naročili so ti, da pripraviš scenarij za film o značilnostih kulturnega in znanstvenega življenja na Slovenskem na prelomu 19. stoletja. Film bo prikazan publiki v
tujini, ki Slovencev in njihovega kulturnega razvoja ne pozna. Tvoja naloga je, da v scenariju opišeš glavne značilnosti kulturnega razvoja na Slovenskem. Poudari
tudi dosežke slovenskih znanstvenikov in izumiteljev.
ZANIMA ME:
Na spletnem naslovu www.edvard-rusjan.it lahko najdeš
vse o izumih in uspehih letalca Edvarda Rusjana.
ZANIMA ME:
O društvenem delovanju žensk pred prvo svetovno vojno lahko
izveš več v delu Splošno slovensko žensko društvo (2003).
PONOVIMO
Na črte ob ilustracijah dopiši, kaj predstavljajo. Zraven dopiši tri njihove značilnosti.
• šolanje žensk in njihova uveljavitev
v javnosti;
• ženska društva;
• krepitev nacionalne
zavesti;
• pisateljice, pesnice,
učiteljice ...
• napetosti med
Slovenci in Nemci
ter Italijani
KULTURNI RAZVOJ
NA SLOVENSKEM NA
PRELOMU STOLETJA
• širjenje šol;
• napredek v
književnosti in
likovni umetnosti
ter arhitekturi
• uveljavljanje
slovenščine
v šolah
• dvig izobraženosti ...
144

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

BELEŽKE

Več o devetletni osnovni šoli najdete
na naslovu www.devetletka.net
Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan
Raziskujem preteklost 8
delovni zvezek/2. del za zgodovino za 8. razred osnovne šole
Izdala in založila: Založba Rokus d. o. o.
Za založbo: Rok Kvaternik
Glavni urednik: Vasja Kožuh
Uredila: mag. Jelka Razpotnik
Likovno-grafična urednica: Beti Jazbec
Vodja produkcije: Klemen Fedran
Oblikovanje: Beti Jazbec
Prelom: Jasna Karnar
Tisk: Mond grafika d. o. o.
1. izdaja: 1. natis
Naklada: 8000
Ljubljana, maj 2006