analiza dolgoÅ¾ivosti krav molznic in njen vpliv na ekonomiko prireje ...

ANALIZA DOLGOŽIVOSTI KRAV MOLZNIC IN NJEN 

VPLIV NA EKONOMIKO PRIREJE MLEKA 

Janez JENKO 1 , Ben MOLJK 1 , Tomaţ PERPAR 1 

IZVLEČEK 

Analizo dolgoţivosti krav molznic in njen vpliv na ekonomiko prireje mleka smo opravili 

na 77.737 krav molznic vključenih v kontrolo prireje mleka v Sloveniji. Zajeli smo krave, 

ki so prvič telile med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 2000 in so se nahajale na 

kmetiji, ki je bila 31. decembra 2006 vključena v A kontrolo prireje mleka. Povprečna 

dolţina proizvodne dobe za vse krave znaša 47,4 mesece, starost ob prvi telitvi 28,8 

mesecev, povprečna starost ob izločitvi 76,1 mesec, povprečno število laktacij 3,75, 

povprečna mlečnost v ţivljenjski dobi 22.464 kg, povprečna mlečnost na dan proizvodne 

dobe 15,1 kg in povprečna mlečnost na dan ţivljenjske dobe 8,6 kg. Stopnja preţivetja 

znaša 81,0 % do druge laktacije, 66,1 % do tretje, 50,7 % do četrte, 36,0 % do pete, 

23,1 % do šeste, 12,8 % do sedme in 5,8 % do osme laktacije. Za oceno vpliva 

dolgoţivosti na ekonomiko prireje mleka je bil uporabljen simulacijski model (modelne 

kalkulacije za kmetije) Kmetijskega inštituta Slovenije, ki omogoča ocenjevanje 

proizvodnje na ravni skupnih stroškov. Za krave črno-bele pasme izločene v prvi laktaciji 

znaša lastna cena za tono mleka 506,8 EUR, za izločene v drugi laktaciji 376,8 EUR ter 

338,6 EUR, 320,7 EUR, 310,4 EUR, 303,7 EUR za krave izločene v tretji, četrti, peti in 

šesti laktaciji. Krave črno-bele pasme, s šestimi laktacijami v ţivljenjski dobi so dosegle v 

povprečju za 9 % višjo letno mlečnost od krav črno-bele pasme z dvema laktacijama v 

ţivljenju. 

THE ANALYSIS OF LONGEVITY AND ITS EFFECT ON 

DAIRY PRODUCTION ECONOMICS 

ABSTRACT 

The analysis of longevity and its effect on dairy production economic were examined for 

77,737 dairy cows which were included in the control of milk recording system in 

Slovenia. Cows that calved from January 1, 1995, through December 31, 2000, and were 

located on farms which were members of the milk recording system in Slovenia on 

December 31, 2006, are included. The mean length of productive life for analysed cows 

was 47.4 months, the mean age at first calving was 28.8 months, the mean age at disposal 

was 76.1 months, the mean number of parities was 3.75, the mean lifetime milk yield was 

22,464 kg, the mean milk yield per productive day was 15.1 kg and the mean milk yield 

per lifetime day was 8.6 kg. The survival rates were 81.0 % to parity 2; 66.1 % to parity 3; 

and 50.7 %, 36.0 %, 23.1 %, 12.8 %, 5.8 % to parities 4 through 8, respectively. For the 

estimation of the effect of longevity on economics of milk production the simulation 

model (model calculation for farms) developed at Agricultural Institute of Slovenia, which 

enables the estimation of total production costs, was used. The costs per unit for 1 ton 

milk for black-white breed without subsequent parity were 506.8 EUR for cows with one 

1 uni.dipl.ing.zoot., Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana

parity, 376.8 EUR for cows with two parities; and 338.6 EUR, 320.7 EUR, 310.4 EUR 

and 303.7 EUR for cows with three, four, five or six parities. Cows black-white breed wit 

six parities in lifetime had on average 9 % higher yearly milk yield than cows black-white 

breed with two parities in lifetime. 

1. UVOD 

Dolgoţivost krav molznic postaja ob vse teţjih razmerah za prirejo mleka ter ostrejših 

ekoloških standardih vedno bolj pomembna lastnost. Za slovensko populacijo krav 

molznic zaenkrat še ni veliko ocen o dolgoţivosti posameznih pasem (Jenko, 2007). V 

rejah krav molznic je dolgoţivost mlečne črede zaţelena lastnost, zaradi pozitivnega 

vpliva na ekonomiko prireje mleka. Podaljšanje proizvodnje dobe ţivali zmanjša stopnjo 

remonta črede, kar omogoča ostrejšo selekcijo na ostalih lastnostih in dodaten prihodek od 

prodaje plemenskega materiala (Vukasinovic in sod., 2002; Boettcher in sod., 1999). 

Nekateri avtorji (van Arendonk, 1991; Jagannatha in sod., 1998) so menja, da je 

dolgoţivost za količino proizvedenega mleka drugi najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na 

donosnost reje krav molznic. Na podlagi podatkov kontrole prireje mleka, danes mnoge 

drţave zaradi pomembnosti dolgoţivosti in njenih pozitivnih ekonomskih učinkov, 

izvajajo selekcijo na dolgoţivost (Jairath in sod., 1998; Weller in Ron, 1992). 

Večji ekonomski učinek pri prireji mleka lahko pričakujemo v čredah, kjer krave v 

proizvodnji ostanejo daljše obdobje (Allaire in Gibson, 1992; Gill in Allaire, 1976). 

Dodaten vpliv dolge ţivljenjske dobe se kaţe v razmerah visokih cen krme. Upoštevajoč 

porabo krme za vzrejo plemenskih telic, je deleţ stroška krme v kilogramu proizvedenega 

mleka takrat niţji v čredah z visoko dolgoţivostjo (Allaire in Gibson, 1992; Congleton in 

King, 1984; Pearson in Freeman, 1973). Podaljšanje proizvodne dobe vodi v večji deleţ 

krav v poznejših in bolj produktivnih laktacijah. Vukasinovic in sodelavci (1997) poročajo 

da povečanje povprečnega števila laktacij iz treh na štiri poveča povprečno prirejo mleka v 

laktaciji in dohodek za med 11 in 13 %. Podatek o količini mleka do izločitve je zelo 

uporaben z vidika ekonomike, saj nam omogoči oceno glavnega prihodka v reji krav 

molznic (Ducrocq in sod., 1988). 

Pojem dolgoţivosti opisuje več definicij, kar samo priča o kompleksnosti lastnosti in 

problemu določitve, katero pasmo oziroma ţival lahko označimo kot dolgoţivo. Dolţina 

proizvodne dobe, starost ob izločitvi, preţivetje (binarna lastnost, ki meri ali je ţival 

dosegla določeno starost ali ne) so parametri s katerimi najpogosteje izraţamo dolgoţivost 

(Vukasinovic in sod., 1995). De Vries (2003) v svoji raziskavi o vplivih na proizvodno 

dobo krav molznic dolgoţivost predstavlja v obliki povprečne mlečnosti na dan 

ţivljenjske in proizvodne dobe. 

Parametre dolgoţivosti izračunavamo znotraj definiranih časovnih omejitev. Spodnja meja 

je običajno določena z datumom rojstva ali datumom vključitve krave v mlečno čredo 

(datum 1. telitve), medtem ko zgornjo mejo določa datum izločitve (Ducrocq in sod., 

1988). Velika raznovrstnost pristopov zato zahteva posebno pozornost pri interpretaciji in 

uporabi rezultatov. 

Vzroki izločitve krav so posledica velikosti črede, opremljenosti hlevov, krmilne tehnike 

in vročinskega stresa. (Caraviello in sod., 2004). V grobem delimo vzroke izločitve v dve 

večji skupini. V skupino namernih izločitev uvrščamo krave, ki so bile izločene na podlagi

odločitve rejca, bodisi zaradi nizke mlečnosti, krčenja števila določene pasme krav v čredi 

ali zmanjšanja velikosti črede molznic. Izločitve zaradi zdravstvenih teţav (obolenja in 

poškodbe vimena, nog in parkljev, pogina, poporodne mrzlice, ketoze in drugih 

presnovnih in prebavnih motenj) ter plodnostnih teţav uvrščamo v skupino nenamernih 

izločitev, saj rejec na njih ni imel neposrednega vpliva (de Vries 2003). 

Za plemenske bike je zaţeleno, da poznamo njihovo plemensko vrednost za dolgoţivost 

čim preje (Vollema in Groen, 1996). Zaradi tega predstavljajo potomke bika, ki so še 

aktivne in pri njih poznamo le datum rojstva oziroma datum vključitve krave v čredo 

molznic teţavo pri izračunih plemenskih vrednosti za dolgoţivost. Izključitev teh ţivali iz 

analize bi privedla do pristranskosti rezultatov. Raziskovalci zato krave, ki so še vedno v 

proizvodnem procesu vključijo v analize dolgoţivosti kot cenzurirane ţivali, pri katerih je 

poznana le spodnja meja (datum rojstva oz. datum vključitve krave v mlečno čredo) 

(DeLorenzo in Everett, 1986; Doormaal in sod., 1985; Vukasinovic in sod., 2002). Zaradi 

tega problema so osnovne statistične analize manj primerne za predstavitev razlik v 

dolgoţivosti. Najbolj enostavna metoda, kako se izogniti cenzuriranim podatkom je v 

uporabi indirektnih metod, kot je npr. preţivetje ali odbira na podlagi funkcionalnih 

lastnosti, ki vplivajo na dolgoţivost (Ducrocq, 1994; Vollema in Groen, 1996). 

Heritabiliteta za dolgoţivost je nizka in se giblje med 0,03 in 0,2 odvisno od izbrane 

metode, s katero ocenjujemo dolgoţivost (Vukasinovic in sod., 2001; Boettcher in sod., 

1999). 

Hare in sodelavci so v letu 2006 objavili obseţno analizo o oceni dolgoţivosti krav 

mlečnih pasem v ZDA. V raziskavo so vključili 13,8 milijonov krav mlečnih pasem, ki so 

prvič telile med 1. januarjem 1980 in 2. marcem 2005. V skupnem vzorcu analiziranih 

krav so krave pasme Ayrshire predstavljale 0,5 %, Brown Swiss 0,9 %, Guernsey 1,3 %, 

Holstein 92,6 % in Jersey 4,7 %. Krave, ki so bile izločene zaradi nizke prireje mleka ali 

so bile na kmetiji, kjer so prenehali s kontrolo mlečnosti so izključili iz analize. Z 

izključitvijo teh krav so preprečili podcenjevanje dolgoţivosti. Srednja vrednost 

preţivetja je znašala 73 % do druge laktacije, 50 % do tretje, 32 % do četrte, 19 % do pete, 

10 % do šeste, 5 % do sedme, le 2 % krav pa je doseglo osmo laktacijo. 

Preglednica 1: 

Table 1: 

Stopnja preţivetja (%) do naslednje laktacije za ameriške pasme krav 

molznic (cit. po Hare in sod., 2006) 

Survival rate (%) to adjacent parity for USA dairy breed cow (cit. after 

Hare et al., 2006) 

Pasma – Breed Ayrshire Brown Swiss Guernsey Holstein Jersey 

do 2 laktacije - to 2 nd parity 70,3 66,3 64,9 73,3 74,6 

do 3 laktacije - to 3 rd parity 48,7 46,2 41,7 50,3 50,3 

do 4 laktacije - to 4 th parity 32,7 31,9 25,2 31,8 39,2 





Vir: Hare in sod., 2006 

Povprečno število laktacij je pri Holstein pasmi iz 3,2, pri kravah, ki so prvič telile v letu 

1980 padlo na 2,8, pri kravah, ki so prvič telite v letu 1994. Pri ostalih mlečnih pasmah je 

povprečno število laktacij krav, ki so prvič telile v letu 1994 znašalo 2,9 za Ayrshire in 

Brown Swiss, 2,4 za Guernsey in 3,2 za Jersey pasmo.

Cilj naše raziskave je podati nekatere osnovne ocene glede razlik v dolgoţivosti med 

slovenskimi pasmami krav molznic in na podlagi različne dolgoţivosti črno-belih krav 

prikazati ali se ekonomski učinki podaljševanja dobe izkoriščanja izraziteje odraţajo tudi 

v slovenskih čredah. Pri ocenjevanju vpliva dolgoţivosti na ekonomiko prireje mleka smo 

v ta namen uporabili modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije (Rednak, 1998). 

Ker za slovensko populacijo krav molznic ne obstaja veliko analiz o dolgoţivosti smo se 

kljub manjši primernosti odločili za uporabo osnovnih statističnih tehnik. Za oceno razlik 

v dolgoţivosti s tujimi populacijami pa smo zaradi primerljivosti rezultatov uporabili 

metodo preţivetja. 

2. MATERIAL IN METODE DELA 

2.1. Ocena dolgoživosti 

Podatke smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke Govedo (CPZ Govedo), ki se 

vzdrţuje na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Podatki zajemajo krave, ki so prvič telile med 

1. januarjem 1995 in 31. decembrom 2000. V analizo smo zajeli le krave iz kmetij, ki so 

bile na dan 31.12.2006 vključene v kontrolo prirejo mleka. Krave, ki so bile ob prvi telitvi 

mlajše od 18 mesecev ali starejše od 42 mesecev smo izločili iz analize. Skupno smo v 

analizo vključili 77.737 krav. Od teh je 14.594 krav rjave pasme (RJ), 27.120 lisaste 

pasme (LS), 28.190 črno-bele pasme (ČB), 5.452 kriţank lisaste pasme s pasmo rdeči 

holštajn (RH) in/ali pasmo motbeliard (MB) (deleţ pasme RH in/ali MB med 14 % in 

86 %) (LSX) in 2.379 krav drugih pasem in kriţank (druge). 

Za vsako kravo smo pridobili podatke o datumu rojstva, datumu prve telitve, datumu 

izločitve (v primeru da datum izločitve še ni znan smo upoštevali datum zadnje kontrole 

oziroma datum presušitve, če je bil ta po zadnji kontroli), številu laktacij ter količini mleka 

v ţivljenjski dobi. Ker smo v raziskavo vključili tudi krave, ki so še aktivne je dolgoţivost 

vseh pasem rahlo podcenjena. V preglednici 2 predstavljamo deleţ aktivnih krav znotraj 

posamezne pasme. 


Table 2: 

Deleţ aktivnih in neaktivnih krav zajetih v analizo dolgoţivosti po 

pasmah 

Percent of alive and dead cows included in the analysis of longevity 

between breeds 

Pasma - Breed Aktivne (%) – alive (%) Neaktivne (%) – dead (%) 

Rjava (RJ) - brown 9,9 90,1 

Lisasta (LS) - simmental 6,9 93,1 

Črno-bela (ČB) - holstein 4,8 95,2 

Kriţanke z lisasto pasmo (LSX*) - 

crossbreed with simmental 

8,2 91,8 

Druge pasme (druge) - other breeds 5,5 95,5 

Skupaj - Total 6,7 93,3 

*LSX = kriţanke lisaste pasme s pasmo rdeči holštajn in/ali pasmo motbeliard (deleţ pasme RH in/ali MB med 14 % in 86 %) – 

simmental crossbreed with red holstein breed and/or montbeliard breed 

Vir: CPZ Govedo 

Dolţina proizvodne dobe je obdobje, od prve telitve do izločitve, oziroma čas, ki ga krava 

preţivi v čredi molznic (Essl, 1998; Nieuwhof in sod., 1989; VanRaden in Klaaskate, 

1993). Izračunamo ga z razliko med datumom izločitve in datumom prve telitve.

PD DI DT 1 

…(1) 

PD – dolţina proizvodne dobe 

DI – datum izločitve 

DT – datum prve telitve 

1 

Zelo podoben pristop zgornjemu predstavlja merjenje dolţine ţivljenjske dobe, kjer 

spodnjo mejo predstavlja datum rojstva. 

ŽD DI 

…(2) 

DR 

ŽD – dolţina ţivljenjske dobe 

DI – datum izločitve 

DR – datum rojstva 

Ţivljenjsko prirejo mleka izračunamo z vsoto količine mleka namolţene znotraj 

posameznih laktacij. Količino mleka na proizvodni dan in količino mleka na dan 

ţivljenjske dobe dobimo z deljenjem ţivljenjske prireje mleka z dolţino proizvodne dobe, 

oziroma dolţine ţivljenjske dobe. 

Preţivetje nam pove kolikšen deleţ molznic je dopolnil določeno število laktacij oziroma 

koliko ţivali je dočakalo poljubno dolgo dobo v proizvodnji krav molznic (Hare in sod., 

2006). Izračunamo jo po spodnji enačbi: 

Nt 

St 100 

, t 1... 

n 

N 

…(3) 

1 

S 

t 

- % krav, ki je imel n laktacij 

N - število krav, ki so imele n laktacij 

t 

N - število krav, ki so vstopile v čredo molznic 

1 

Privzeli smo, da je preţivetje krav za prvo laktacijo, kar 100 %, ker nimamo podatka o 

telicah, ki so jih rejci namenili za plemenske ţivali in se niso obrejile ali so bile izločene 

ţe pred prvo telitvijo zaradi drugih vzrokov. 

2.2. Ocena vpliva dolgoživosti na ekonomiko prireje mleka 

Vpliv dolgoţivosti na ekonomiko prireje mleka je bil ocenjen s pomočjo modelnih 

kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije (Rednak, 1998). Gre za simulacijski model z 

vgrajenimi funkcijskimi odvisnostmi, ki na podlagi izbranih vhodnih tehnoloških 

parametrov (različna obratoslovno-tehnološka izhodišča) omogoča oceniti porabo inputov 

in s tem stroške proizvodnje pri posameznih pridelkih, kakor tudi na ravni različnih 

agregatov (kmetija, usmeritev, intenzivnost). Za razliko od t.i. metode pokritja, modelne 

kalkulacije vključujejo vse stroške (tudi strošek dela), ki so povezani s proizvodnjo in ne 

samo spremenljive stroške. Pri obračunu stroškov in vrednosti proizvodnje so potroški

ovrednoteni po cenah, ki veljajo v določenem obdobju. Pri obračunu stroškov prireje 

mleka so bile v modelu uporabljene cene materiala in storitev, ki so veljale v mesecu 

avgustu 2007. 

Izhodišče za ocenjevanje stroškov prireje mleka je model za krave molznice, katerega smo 

uporabili pri simulaciji ob različnih proizvodnih parametrih. Iz CPZ Govedo smo iz 

podatkov kontrole prireje mleka pridobili proizvodne parametre. Ti in tudi dodatno 

izračunani oziroma predpostavljeni parametri so odraz realnega stanja v obdobju od 1. 1. 

1995 do 31. 12. 2006 (glej 2.1.). Ker smo imeli na voljo tudi podatek o starosti telic ob 

prvi telitvi, je bil za potrebe naloge uporabljen tudi model za oceno stroškov vzreje 

plemenskih telic. 

Vpliv dolgoţivosti na ekonomiko prireje mleka smo ocenili za črno-belo pasmo. Za prikaz 

vpliva dolgoţivosti na višino stroškov in mlečnost krav na letni ravni ter s tem na 

ekonomiko prireje mleka smo izdelali šest modelov (ČB1, ČB2, ČB3, ČB4, ČB5, ČB6), ki 

se razlikujejo v doseţenem številu laktacij do izločitve (od 1 do 6 laktacij). Za vsako 

skupino smo izračunali povprečno količino mleka v ţivljenjski dobi in povprečno dolţino 

proizvodne dobe, ki smo ju uporabili za izračun povprečne količine prirejenega mleka v 

letu. 

Pri oceni stroškov vzreje telic oziroma lastne cene (skupni stroški na enoto proizvoda) 

smo pridobili podatek o dolţini vzreje črno-belih telic. To smo ocenili kot razliko med 

starostjo ob prvi telitvi ter oceno starosti ob začetku vzreje telic (t.j. 120 kg mase). Ker 

dolţina proizvodne dobe krav vpliva na hitrost remonta črede, smo izračunani remont, 

izraţen v deleţu prav tako uporabili za oceno lastne cene plemenskih telic. Izračunane 

lastne cene telic smo nadalje uporabili v kalkulacijah za krave molznice. 

3. REZULTATI IN RAZPRAVA 

3.1. Razlike v dolgoživosti med slovenskimi pasmami krav molznic 

Kot prikazuje preglednica 3 imajo za analizirano obdobje najdaljšo proizvodno dobo 

krave rjave pasme, ki v povprečju v čredi molznic preţivijo 8,2 % več časa od skupnega 

povprečja vseh krav zajetih v raziskavo. Kriţanke z lisasto pasmo, lisasta, črno-bela in 

druge pasme se od povprečja razlikujejo za 1,1 %, 0,2 %, -4 % in -10,8 %. 


Table 3: 

Povprečna dolţina proizvodne dobe v mesecih po pasmah 

Average length of productive life in months by breeds 

Pasma - Breed RJ LS ČB LSX druge Skupaj – Total 

Dolţina proizvodne dobe - Length of productive life 51,3 47,5 45,5 47,9 42,3 47,4 


V povprečju so ob prvi telitvi najstarejše krave rjave pasme, sledijo črno-bele, krave 

drugih pasem, lisasta in kriţanke z lisasto pasmo. Povprečna starost ob prvi telitvi 

posameznih pasem se giblje znotraj intervala +3,1 % in -2,4 % glede na povprečje vseh 

pasem (preglednica 4).


Table 4: 

Povprečna starost ob prvi telitvi v mesecih po pasmah 

Average age at first calving in months by breeds 


Starost ob prvi telitvi - Age at first calving 29,7 28,2 29,1 28,1 28,8 28,8 


Rezultati merjenja dolgoţivosti v obliki dolţine celotne ţivljenjske dobe so prikazani v 

preglednici 5. Zaradi majhne razlike v starosti ob prvi telitvi se rezultati ne razlikujejo 

bistveno od dolţine proizvodne dobe. Rjava pasma dočaka v povprečju 6,4 % višjo starost 

od skupnega povprečja vseh krav zajetih v raziskavo. Ostale pasme imajo v povprečju 

krajšo ţivljenjsko dobo, oplemenjena lisasta za 0,3 %, lisasta za 0,5 %, črno-bela za 2,1 % 

ter druge pasme za 6,6 %. 


Table 5: 

Povprečna starost ob izločitvi v mesecih po pasmah 

Average age at disposal in months by breeds 


Starost ob izločitvi - Age at disposal 81,0 75,7 74,5 75,9 71,1 76,1 


V povprečju so vse analizirane krave v ţivljenjski dobi dosegle 3,75 laktacij (preglednica 

6). Krave rjave, kriţanke z lisasto in lisaste pasme so v povprečju dosegle 6,9 %, 1,9 % in 

1,1 % več laktacij, medtem, ko so krave črno-bele in drugih pasem v povprečju dosegle 

4,3 % oziroma 9,3 % manj laktacij. 


Table 6: 

Povprečno število laktacij po pasmah 

Average number of parities by breeds 


Število laktacij - Number of parities 4,01 3,79 3,59 3,82 3,40 3,75 


Skupna količina prirejenega mleka v ţivljenjski dobi znaša za vse pasme v povprečju 

22.464 kilogramov (preglednica 7). Za 17 % presega povprečno mlečnost vseh pasem 

črno-bela pasma. Povprečje rjave pasme je skoraj enako skupnemu povprečju, medtem ko 

je ţivljenjska mlečnost pri ostali pasemskih skupina niţja od povprečja. 


Table 7: 

Povprečna količina prirejenega mleka v kilogramih v ţivljenjski dobi po 

pasmah 

Average milk yield in kilograms produced in lifetime by breeds 


Količina mleka v ţivljenju- Milk yield in 

lifetime 

22.535 18.700 26.395 21.635 19.717 22.464 


Vse pasme razen črno-bele dosegajo v povprečju manjšo mlečnost na dan proizvodne 

dobe kot znaša skupno povprečje krav zajetih v raziskavo (preglednica 8). Črno-bela 

pasma presega povprečno mlečnost vseh analiziranih krav, ta znaša 15,1 kg mleka na dan 

v proizvodnji, za 22,3 %. Kriţanke z lisasto pasmo in druge pasme so si v tej lastnosti zelo 

podobne in dosegajo v poprečju 5,2 % niţjo količino mleka na dan proizvodne dobe, kot 

vse krave zajete v analizo. Sledi rjava pasma s 7,3 % ter lisasta z 18,0 % niţjo povprečno 

količino mleka na dan proizvodne dobe od krav zajetih v analizo.


Table 8: 

Povprečno količina prirejenega mleka v kilogramih na dan proizvodne 

dobe po pasmah 

Average milk yield in kilograms in productive day by breeds 


Količina mleka na proizvodni dan - Milk yield 

in productive day 

13,9 12,4 18,4 14,3 14,3 15,1 


Tudi v povprečni količini mleka na dan ţivljenjske dobe je na prvem mestu črno-bela 

pasma. Spremembe so le v nekoliko manjših relativnih razlikah glede na povprečno 

vrednost vseh analiziranih krav, ki znaša 8,6 kg mleka na dan v ţivljenju. Količina mleka 

na dan ţivljenjske dobe je tako pri črno-beli pasmi 21,1 % nad povprečjem analiziranih 

krav. Pri ostalih pasmah je vrednost parametra niţja od povprečja, in sicer pri kriţankah z 

lisastimi za 3,3 %, rjavi za 6,2 %, drugih pasmah za 9,6 % in lisasti za 17,3 %. 


Table 9: 

Povprečno količina prirejenega mleka v kilogramih na dan ţivljenjske 

dobe po pasmah 

Average milk yield in kilograms in lifetime day by breeds 


Količina mleka na dan ţivljenjske dobe – Milk yield 

in lifetime day 

8,1 7,1 10,4 8,3 7,8 8,6 


3.2. Primerjava v dolgoživosti med slovenskimi in ameriškimi pasmami krav 

molznic 

Zaradi laţje primerljivosti rezultatov in manjših teţav z metodiko smo za primerjavo med 

slovensko in ameriško populacijo krav molznic uporabili metodo preţivetja. Znotraj 

posameznih laktacij smo analizirali, koliko ţivali je doseglo določeno zaporedno laktacijo 

ter rezultate primerjali s tistimi, ki jih je predstavil Hare s sodelavci (2006) za populacijo 

molznic v ZDA. Osnovo predstavljajo vse ţivali, ki smo jih zajeli v analizo. Tako je 

stopnja preţivetja do 1. laktacije kar 1, oziroma 100 %. 

Preglednica 10: Stopnja preţivetja (%) do naslednje laktacije za slovenske pasme krav 

molznic 

Table 10: Survival rate (%) to adjacent parity for Slovenian dairy breed cow 


do 2 laktacije - to 2 nd parity 81,9 79,9 82,0 81,9 74,8 81,0 

do 3 laktacije - to 3 rd parity 67,9 65,1 66,5 67,4 58,7 66,1 

do 4 laktacije - to 4 th parity 54,2 50,6 49,3 52,5 44,1 50,7 






Ob primerjavi stopnje preţivetja slovenskih pasem krav molznic z ameriškimi 

ugotavljamo, da znotraj posamezne laktacije dosegajo vse Slovenske pasme višjo stopnjo 

preţivetja. Razlike v stopnji preţivetja med slovensko in ameriško populacijo so 11 % v 

stopnji preţivetja do 2. laktacije, 32 % do tretje ter 59 %, 89 %, 131 %, 155 % in 188 % 

do 4., 5., 6., 7. in 8. laktacije (preglednica 1 in 10). Torej lahko v slovenski populaciji 

pričakujemo skoraj 3-krat več krav v osmi laktaciji kot v ameriški.

% 

% 

Glede na to, da se pasemska sestava ameriške in slovenske črede krav molznic precej 

razlikuje lahko znotraj pasem opravimo primerjavo samo med slovensko črno-belo z 

ameriško Holstein pasmo in med slovensko rjavo z ameriško Brown Swiss pasmo. 

100 

80 

60 

100 

80 

60 

40 

40 

20 

20 

0 

1 2 3 4 5 6 7 8 

0 

1 2 3 4 5 6 7 8 

Zaporedna laktacija 

Zaporedna laktacija 

Holstein (ZDA) - Holstein (USA) 

črno-bela (SLO) - black-white (SLO) 

Brown Swiss (ZDA) - Brown Swiss (USA) 

rjava (SLO) - brown (SLO) 

Slika 1: Primerjava v preţivitveni sposobnosti med ameriško Holstein in slovensko 

črno-belo pasmo ter ameriško Brown Swiss in slovensko rjavo pasmo (cit. po 

Hare in sod., 2006) 

Figure 1: Comparison in survival rate between USA Holstein and Slovenian black-white 

breed and USA Brown Swiss and Slovenian brown breed (cit. after Hare et al., 

2006) 

Izkazalo se je, da je odstotek ţivali, ki doseţejo določeno laktacijo višji pri obeh pasmah v 

slovenski populaciji krav molznic. Razlika med povprečnim število laktacij znaša med 

ameriško Holstein pasmo in slovensko črno-belo pasmo 0,8 laktacije, med ameriško 

Brown Swiss in slovensko rjavo pa 1,1 laktacije. Razloge, zakaj je prišlo do takšnih razlik 

lahko iščemo v načinu reje, saj ima na dolgoţivost zaradi nizke heritabilitete okolje zelo 

velik vpliv.

3.3. Vpliv dolgoživosti na ekonomiko prireje mleka 

Ocene stroškov prireje mleka, pri katerih so bili uporabljeni podatki iz kontrole prireje 

mleka črno-belih krav za analizirano obdobje kaţejo, da so glede na število laktacij v 

ţivljenjski dobi precejšnje razlike (preglednica 11). Skupni stroški so največji v primeru, 

ko molznica doseţe le eno laktacijo v ţivljenjski dobi in najmanjši, ko kravo obdrţimo v 

čredi 6 laktacij. 

Preglednica 11: Ocena stroškov (EUR) prireje mleka za črno-belo pasmo po številu 

laktacij v ţivljenjski dobi; velikost črede 15 krav 

Table 11: Estimate of production cost (EUR) in milk production for black-white 

breed by number of parities in lifetime; 15 dairy cow herd 

Pasma – Breed ČB1* ČB2 ČB3 ČB4 ČB5 ČB6 

Povprečna mlečnost na leto (l/kravo) - 

Average milk production per year (l/cow) 

4.913 6.236 6.513 6.668 6.779 6.867 

Dolţina proizvodne dobe (let) – Length of 

productive life (years) 

0,83 2,05 3,14 4,25 5,32 6,31 

Plemenske telice – Heifers 1.517,4 741,4 482,5 357,0 285,1 240,5 

Domača krma - Home produced forage 700,7 812,5 802,0 797,5 795,2 794,0 

Kupljena krma - Bought forage 197,0 261,5 283,7 296,2 305,4 312,8 

Drugo – Other 974,2 1.194,4 1.210,3 1.219,3 1.225,8 1.231,0 

SKUPNI STROŠKI - TOTAL COSTS 3.389,3 3.009,8 2.778,6 2.670,0 2.611,5 2.578,3 

vrednost stranskih proizvodov - value of 

secondary products 

824,5 589,5 507,2 467,4 444,5 430,3 

STROŠKI ZA IZRAČUN LASTNE CENE - 

RDEUCED COSTS 

2.564,8 2.420,3 2.271,3 2.202,6 2.167,0 2.148,0 

LASTNA CENA (EUR/tono) – COSTS PER 

UNIT (EUR/ton) 

506,8 376,8 338,6 320,7 310,4 303,7 

Vir: Modelne kalkulacije KIS, CPZ Govedo 

* za ČB1 velja povprečna mlečnost v 0,83 leta, saj so bile krave črno-bele pasme, ki so bile izločene v 1 laktaciji v povprečju v 

proizvodnji 0,83 leta. Stroški krme so zato obračunani le za obdobje 0,83 leta, prav tako vrednosti nekaterih stranskih proizvodov. 

Remont je v tem primeru 1. 

Lastna cena mleka je posledično zaradi kratke dobe izkoriščanja in s tem visoke 

obremenitve s stroški remonta najvišja pri črno-belih kravah, ki so bile izločene v prvi 

laktaciji. Dodaten vpliv na višjo lastno ceno mleka teh krav se kaţe preko nizke prireje 

mleka, saj je mlečnost v prvi laktaciji niţja kakor v kasnejših, poleg tega pa so te krave 

prirejale mleko le v 0,83 leta (slika 2). Vpliv števila laktacij (dolgoţivost) na lastno ceno 

mleka se z vsako naslednjo laktacijo manjša. Lastna cena mleka krav, ki so bile izločene v 

prvi laktaciji je tako za 34 % višja kot pri kravah, ki so bile izločene v drugi laktaciji. Ta 

razlike znaša med kravami, ki so dopolnile drugo oziroma tretjo laktacijo le še 11 %, pri 

kravah s pet oziroma šest laktacij pa 2 %. 

Vpliv dolgoţivosti na višjo povprečno količino mleka v laktaciji in s tem izkoristek 

potenciala za prirejo mleka ni zanemarljiv. Črno-bele krave, ki so v ţivljenju dosegle šest 

laktacij so priredile v povprečju na letno za 9 % večjo količino mleka kot krave z dvema 

laktacijama v ţivljenjski dobi (slika 2). Vendar pa razlike v povprečnih količinah mleka v 

ţivljenjski dobi niso tako velike kot so jih zaznali drugi raziskovalci.

Mlečnost (l) 

Lastna cena (EUR/tono) 

7.000 

520,0 

6.500 

470,0 

6.000 

420,0 

5.500 

370,0 

5.000 

320,0 

4.500 

1 2 3 4 5 6 

Število doseženih laktacij 

270,0 

Količina mleka v proizvodnem letu (l/kravo) 

Lastna cena mleka (EUR/tono) 

Slika 2: Lastna cena mleka in povprečna količina prirejenega mleka na leto proizvodne 

dobe na kravo glede na doseţeno število laktacij v ţivljenjski dobi. 

Figure 2: Cost per unit and milk yield per productive year per cow as for number of 

parities in lifetime 

Dolga ţivljenjska doba molznic in niţji remont poleg niţjih stroškov obnove črede vpliva 

tudi na stopnjo selekcije plemenskih telic. V rejah s kratko ţivljenjsko dobo in posledično 

visokim remontom moramo za obnovo nameniti večino plemenskih telic. V rejah kjer 

krave ostanejo v proizvodnji daljše obdobje lahko telice, od katerih pričakujemo slabše 

proizvodne rezultate prodamo in v čredo vključimo le telice z višjim proizvodnim 

potencialom. 

Pomemben vidik v reji molznic, ki ga v naši raziskavi nismo posebej izpostavili, je 

ekologija. Pri kravah z visoko dolgoţivostjo bomo za obnovo črede potrebovali manjše 

število telic, kar posledično pomeni niţjo obremenitev na hektar obdelovalne površine in 

manjšo količino izločenega metana na kilogram prirejenega mleka. 

4. ZAKLJUČKI 

Ugotovili smo, da razlike v dolgoţivosti med slovenskimi pasmami krav molznic 

obstajajo. V povprečju dosega najdaljšo proizvodno dobo, najvišjo starost ob izločitvi in 

največje število laktacij rjava pasma. Črno-bela pasma je v teh lastnostih vedno med 

zadnjimi, vendar je nasprotno krepko pred vsemi pasmami v povprečnih vrednostih 

količine mleka v ţivljenjski dobi, količine mleka na dan proizvodne dobe in količine 

mleka na dan ţivljenjske dobe, kjer na zadnjem mestu najdemo lisasto pasmo.

Slovenski rejci v primerjavi z rejci v ZDA dosegajo v rejah krav molznic višjo 

dolgoţivost. Razloge, zakaj prihaja do takšnih razlik, gre iskati predvsem v različnih 

načinih reje med slovenskimi rejci in rejci iz ZDA. 

Dolgoţivost ima močan vpliv na lastno ceno mleka. Najniţje stroške na tono prirejenega 

mleka dosegamo pri kravah, ki so v reji ostale šest ali več laktacij, kar je posledica 

izkoristka potenciala mlečnosti, ki doseţe svoj vrh med tretjo in peto laktacijo in niţje 

stopnje remonta. 

Povečanje dolgoţivosti je eden izmed načinov zniţevanja stroškov in povečevanja 

količine prirejenega mleka. Tako je v rezultatih jasno prikazano, da dolgoţivost vpliva na 

višino stroškov prireje mleka. 

5. LITERATURA 

Allaire, F. R., Gibson, J. P. Genetic value of herd life adjusted for milk production. J. Dairy Sci., 

75(1992)5, 1349–1356. 

Boettcher, P. J., Jairath, L. K., Dekkers, J.C.M. Comparison of methods for genetic evaluation of 

sires for survival of their daughters in the first three lactations. J. Dairy Sci., 82(1999)5, 1034– 

1044. 

Caraviello, D. Z., Weigel, K. A., Gianola, D. Prediction of longevity breeding values for us 

holstein sires using survival analysis methodology. J. Dairy Sci., 87(2004)10, 3518–3525. 

Congleton, W. R., Jr., King, L. W. Profitability of dairy cow herd life. J. Dairy Sci., 67(1984)3, 

661–674. 

de Vries A. Productive life of dairy cows in Florida. 2003. 

http://dairy.ifas.ufl.edu/dpc/2003/devries.pdf, 15.5.2007. 

DeLorenzo, M. A., Everett, R. W. Prediction of sire effects for probability of survival to fixed ages 

with a logistic linear model. J. Dairy Sci., 69(1986)2, 501–509. 

Doormaal, B. J. Van, Schaeffer, L. R., Kennedy, B. W. Estimation of genetic parameters for 

stayability in canadian holsteins. J. Dairy Sci., 68(1985)7, 1763–1769. 

Ducrocq, V. Statistical analysis of length of productive life for dairy cows of the normande breed. 

J. Dairy Sci., 77(1994)3, 855–866. 

Ducrocq, V., Quaas, R. L., Pollak, E. J., Casella, G. Length of productive life of dairy cows. 1. 

justification of a weibull model. J. Dairy Sci., 71(1988)11, 3061–3070. 

Essl, A. Longevity in dairy cattle breeding: a review. Livestock production science, 57(1998)1, 

79–89. 

Gill, G. S., Allaire, F. R. Relationship of age at first calving, days open, days dry, and herdlife to a 

profit function for dairy cattle. J. Dairy Sci., 59(1976)6, 1131–1139. 

Hare, E., Norman, H. D., Wright, J. R. Survival rates and productive herd life of dairy cattle in the 

United States. J. Dairy Sci., 89(2006)9, 3713–3720. 

Jagannatha, S., Keown, J. F., Van Vleck, L. D. Estimation of relative economic value for herd life 

of dairy cattle from profile equations. J. Dairy Sci., 81(1998)6, 1702–1708. 

Jairath, L., Dekkers, J.C.M., Schaeffer, L. R., Liu, Z., Burnside, E. B., Kolstad, B. Genetic 

evaluation for herd life in Canada. J. Dairy Sci., 81(1998)2, 550–562. 

Jenko, J. Analiza dolgoţivosti krav molznic v Sloveniji. Rjavo govedo., (2007)9, 4–9. 

Nieuwhof, G. J., Norman, H. D., Dickinson, F. N. Phenotypic trends in herdlife of dairy cows in 

the United States. J. Dairy Sci., 72(1989)3, 726–736. 

Pearson, R. E., Freeman, A. E. Effect of female culling and age distribution of the dairy herd on 

profitability. J. Dairy Sci., 56(1973)11, 1459–1471. 

Rednak, Miroslav. Modelne kalkulacije 1997: splošna izhodišča in metodologija izdelave 

modelnih kalkulacij za potrebe kmetijske politike. Prikazi in informacije / Kmetijski inštitut 

Slovenije; 189. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. 1998, 15 str.

van Arendonk, Johan A. M. Use of profit equations to determine relative economic value of dairy 

cattle herd life and production from field data. J. Dairy Sci., 74(1991)3, 1101–1107. 

VanRaden, P. M., Klaaskate, E.J.H. Genetic evaluation of length of productive life including 

predicted longevity of live cows. J. Dairy Sci., 76(1993)9, 2758–2764. 

Vollema, A. R., Groen, A. F. Genetic parameters of longevity traits of an upgrading population of 

dairy cattle. J. Dairy Sci., 79(1996)12, 2261–2267. 

Vukasinovic, N., Moll, J., Kunzi, N. Genetic relationships among longevity, milk production, and 

type traits in swiss brown cattle. Livestock production science, 41(1995)1, 11–18. 

Vukasinovic, N., Moll, J., Kunzi, N. Analysis of productive life in Swiss Brown cattle. J. Dairy 

Sci., 80(1997)10, 2572–2579. 

Vukasinovic, N., Moll, J., Casanova, L. Implementation of a routine genetic evaluation for 

longevity based on survival analysis techniques in dairy cattle populations in Switzerland. J. 

Dairy Sci., 84(2001)9, 2073–2080. 

Vukasinovic, N., Schleppi, Y., Kunzi, N. Using conformation traits to improve reliability of 

genetic evaluation for herd life based on survival analysis. J. Dairy Sci., 85(2002)6, 1556– 

1562. 

Weller, J. I., Ron, M. Genetic analysis of fertility traits in Israeli Holsteins by linear and threshold 

models. J. Dairy Sci., 75(1992)9, 2541–2548.

analiza dolgoÅ¾ivosti krav molznic in njen vpliv na ekonomiko prireje ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?