Kaj je Modra kartica?

2009/2010 

ZAVAROVANJE 

UGODNOSTI 

POPUSTI 

Smučarska zveza Slovenije, Podutiška cesta 146, 1000 Ljubljana, Slovenija 

tel.: +386 1 513 68 00, TRR: 05100-8000016385, info@modrakartica.com

MODRA KARTICA 

Kaj je Modra kartica? 

Modra kartica Smučarske zveze Slovenije je članska izkaznica Smučarske zveze Slovenije – Združenja smučarskih panog, 

ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim smučanjem, smučarskimi skoki, nordijsko kombinacijo, s teki na smučeh 

(nordijsko hojo in tekom, rolkanjem in rolanjem), biatlonom, smučanjem prostega sloga, z deskanjem na snegu, s 

telemark smučanjem, smučanjem invalidov, smučanjem z zarezno tehniko ter z usposabljanjem in izpopolnjevanjem 

smučarskih kadrov ter z organiziranjem na področju smučanja. 

Izbirate lahko med dvema vrstama Modre kartice: 

Veljavnost Modre kartice 

V sezoni 2009/2010 bo začela veljati ob 00:00 uri po preteku treh (3) dni od dneva plačila članarine 

oziroma od dneva, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za izdajo Modre kartice (vzame se konec dneva ob 

24:00 uri), vendar ne prej kot ob 00:00 1. 10. 2009, in bo veljala do 30. 9. 2009 do 24:00 (dan plačila + 

3 dni). Primer: plačilo se izvede v petek (16. 10. 2009) ob 17:00. Zavarovalno jamstvo nastopi v torek 

(20. 10. 2009) ob 00:00 uri. 

Članstvo velja za tekočo sezono in preteče z veljavnostjo kartice. Članske pravice in ugodnosti lahko 

uveljavlja le na kartici navedeni član. Modra kartica ni prenosljiva! Veljavna je skupaj z osebnim 

dokumentom. Zloraba se kaznuje z odvzemom in s prenehanjem članstva. 

Zavarovanje 

VRSTA ZAVAROVANJA ZAVAROVALNA GEOGRAFSKO 

ZAVAROVALNI PRIMER VSOTA (EUR) OBMOČJE KRITJA 

NEZGODNO ZAVAROVANJE 

Nezgodna smrt 4.200,00 ves svet 

Nezgodna invalidnost, 

stopnja invalidnosti nad 10 % 12.500,00 ves svet 

ZAVAROVANJE CIVILNE ODGOVORNOSTI 

Odgovornost za poškodovanje oseb* 85.000,00 ves svet 

Odgovornost za poškodovanje stvari* 20.000,00 ves svet 

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NA POTOVANJIH V TUJINI Z ASISTENCO 

Skupna zavarovalna vsota 15.000,00 ves svet (tujina) 

Od tega za prevozne stroške največ 3.500,00 ves svet (tujina) 

Skupna zavarovalna vsota 50.000,00 ves svet (tujina) 

Od tega za prevozne stroške največ 7.500,00 ves svet (tujina) 

* Lastna udeležba v primeru škod je 10 % oziroma najmanj 100,00 EUR. 

Krita je pravna pomoč zavarovancu! 

ZAVARUJE: 

Mala 

MK 

Velika 

MK 55 

paket 55 

Velika 

MK 105 

paket 105 

KAKO DO MODRE KARTICE? 

1. v vseh prodajalnah Hervis po Sloveniji 

do 31. decembra 2009; 

2. prek spletne strani 

www.modrakartica.com; 

3. na Smučarski zvezi Slovenije, 

Podutiška 146, 1000 Ljubljana, 

od 10.00 do 15.00 ure; 

4. s pristopnico, ki jo pošljete na naslov 

Nova Orbita, d. o. o., Modra kartica, 

Parmova 41, 1000 Ljubljana, in 

hkratnim plačilom članarine na 

TRR SZS: 05100-8000016385, 

namen: Članarina – Modra kartica, 

sklic: 00 03110; 

5. v Novi Orbiti, d.o.o., Parmova 41, 

1000 Ljubljana. 

NAČIN PLAČILA: 

1. na blagajni v prodajalnah Hervis po 

Sloveniji do 31. decembra 2009; 

2. prek spletne strani 

www.modrakartica.com – možnost 

plačila s kreditnimi karticami Visa, 

Eurocard in Diners Club ter prek 

spletne banke Abanet; 

3. na Smučarski zvezi Slovenije 

(gotovinsko plačilo): Podutiška cesta 

146, 1000 Ljubljana vsak delavnik od 

10:00 do 15:00 ure; 

4. s položnico na transakcijski račun SZS: 

05100-8000016385, namen: Članarina 

Modra kartica, sklic: 00 03110 in s 

poslano pristopnico na naslov: 

Nova Orbita, d.o.o., Modra kartica, 

Parmova 41, 1000 Ljubljana; 

5. na blagajni Nove Orbite, d.o.o. 

(gotovinsko plačilo), Parmova 41, 

1000 Ljubljana. 

114

MODRA KARTICA 

VELJAVNOST IN POGOJI ZAVAROVANJ PRI VSEH VRSTAH MODRE KARTICE 2009/2010 

Veljavnost zavarovalnega kritja za nezgodno 

zavarovanje 

Kjer koli – 24 urno jamstvo, z upoštevanjem klavzule i-10, kar pomeni, da 

zavarovalnica izplača invalidnost, ki presega 10% po tabeli invalidnosti PG- 

NE-tinv/06-11. Kritje velja od 00:00 ure po preteku 3 dni od dneva plačila 

članarine oziroma od dneva, ko so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo Modre 

kartice (vzame se konec dneva ob 24:00 uri), vendar ne prej kot ob 00:00 uri 

1. 10. 2009 in velja do 30. 09. 2010 do 24:00 ure (dan plačila +3 dni). Primer: 

plačilo se izvede v petek (16.10. 2009) ob 17:00 uri. Zavarovalno jamstvo 

nastopi v torek (20.10. 2009) ob 0:00 uri. 

Pogoji nezgodnega zavarovanja: 

Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb Zavarovalnice Triglav PG- 

NE/06-11; upošteva se tabela za določitev stopnje invalidnosti PG-NEtinv/06-11, 

upoštevajoč klavzulo i 10. Izključeni sta 1. in 4. točka 1. odstavka 

8. člena splošnih pogojev PG-NE/06-11. Člani Smučarske zveze Slovenije so 

nezgodno zavarovani tudi na treningih in tekmovanjih. 

Veljavnost zavarovalnega kritja zavarovanja civilne 

odgovornosti: 

Zavarovana je odgovornost zasebnika kot športnika v času veljavnosti Modre 

kartice, od 00:00 ure po preteku 3 dni od dneva plačila članarine oziroma od 

dneva, ko so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo Modre kartice (vzame se konec 

dneva ob 24:00 uri), vendar ne prej kot ob 00:00 uri 1. 10. 2009 in velja do 30. 

09. 2010 do 24:00 ure (dan plačila +3 dni). Primer: plačilo se izvede v petek 

(16.10. 2009) ob 17:00 uri. Zavarovalno jamstvo nastopi v torek (20.10. 2009) 

ob 0:00 uri. 

Pogoji zavarovanja civilne odgovornosti: 

Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti Zavarovalnice Triglav PGodg/07-01. 

Zavarovanje v skladu z navedenimi pogoji krije tudi pravno pomoč 

zavarovancu. 

Zavarovanje splošne odgovornosti zasebnika kot 

športnika amaterja 

Po navedenih pogojih vključuje sledeče rizike: 

Zavarovalnica po 1. členu navedenih pogojev jamči za škodo zaradi civilnopravnih 

odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti 

zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira 

iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici, in ima za 

posledico: 

• telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb); 

• uničenje, poškodbo ali izginitev stvari (poškodovanje stvari). 

Pravna pomoč 

Pomeni varstvo zavarovanca s strani zavarovalnice v smislu pomoči v primeru 

vložitve civilno-pravnega zahtevka zoper zavarovanca. V konkretnem primeru 

bo zavarovalnica zavarovancu nudila pravne nasvete, proučila utemeljenost 

in višino postavljenega zahtevka, v zavarovančevem imenu zavrnila 

neutemeljen zahtevek, poskušala zadevo rešiti izvensodno ipd.. Pravna 

pomoč ne vključuje pomoči v primeru sproženih kazenskih postopkov in 

postopkov v prekrškovnih zadevah zoper zavarovanca. 

VELJAVNOST IN POGOJI ZAVAROVANJA PRI OBEH PAKETIH VELIKE MODRE KARTICE 2009/2010 

Veljavnost zavarovalnega kritja zdravstvenega 

zavarovanja na potovanjih v tujini z asistenco: 

Od 00:00 ure po preteku 3 dni od dneva plačila članarine oziroma od dneva, 

ko so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo Modre kartice (vzame se konec dneva ob 

24:00 uri), vendar ne prej kot ob 00:00 uri 1. 10. 2009 in velja do 30. 09. 2010 do 

24:00 ure (dan plačila +3 dni). Primer: plačilo se izvede v petek (16. 10. 2009) 

ob 17:00 uri. Zavarovalno jamstvo nastopi v torek (20. 10. 2009) ob 0:00 uri. 

Pogoji zavarovanja zdravstvenega zavarovanja na 

potovanjih v tujini z asistenco: 

Splošni pogoji za zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco 

Zavarovalnice Triglav PG-zdr-pt/06-11. Ne upošteva se določilo »c« 7. člena 

splošnih pogojev PG-zdr-pt/06-11. Zavarovani so tudi športniki na treningih 

in tekmovanjih. 

IMETNIKE MODRE KARTICE SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE DELIMO V DVE SKUPINI: 

• Zunanji člani, ki niso člani enega izmed društev – klubov, ki je član 

Smučarske zveze Slovenije. Včlanjujejo se na zunanjih prodajnih mestih 

Modre kartice (Hervis, spletni nakup, po pošti – pristopnica na 

zloženki …). 

• Člani društev – klubov, ki so člani Smučarske zveze Slovenije. 

Včlanjevanje poteka prek društev – klubov. Svoje člane društva – klubi 

prijavljajo na dva načina: 

– s tiskano prijavnico, ki mora biti potrjena z žigom društva – kluba in 

podpisana od zastopnika društva – kluba. 

Zavarovanje, ugodnosti in popusti so pri obeh skupinah enaki. 

Celotne pogoje poslovanja najdete na spletni strani: 

– prek spletne aplikacije MARS, v katero vstopajo z dodeljenim 

uporabniškim imenom in geslom, ali 

115

NASVETI V PRIMERU NEZGODE ALI BOLEZNI 

Navodila zavarovancu za ravnanje v primeru nezgode 

VELJA ZA VSE IMETNIKE MODRE KARTICE. Nezgodno zavarovanje je 

vključeno v paketu osnovnega zavarovanja v vseh vrstah Modre kartice 

(mala Modra kartica, velika Modra kartica PAKET 55, velika Modra 

kartica PAKET 105). 

V primeru, če se zavarovancu pripeti nezgoda, naj takoj odide k zdravniku 

oziroma ga pokliče, da opravi pregled in nudi pomoč. Zavarovanec se mora 

ravnati po zdravnikovih navodilih glede poteka zdravljenja ter ukreniti vse 

potrebno za zdravljenje. Zavarovalnici Triglav mora prijaviti nezgodo takoj, ko 

mu zdravstveno stanje to omogoča. Prijavo zavarovalnega primera mora oddati 

v pisni obliki na obrazcu Prijava nezgode. V primeru smrti zavarovanca zaradi 

nezgode mora upravičenec zavarovanja nezgodno smrt takoj pisno prijaviti 

zavarovalnici in priskrbeti potrebno dokumentacijo. 

PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA IZ NEZGODNEGA ZAVAROVANJA 

Zavarovanec, ki je utrpel nezgodo in želi uveljavljati izplačilo zavarovalnine iz 

naslova sklenjenega nezgodnega zavarovanja, mora poleg izpolnjenega obrazca 

PV-NE (obrazec je dostopen na spletnih straneh www.modrakartica.com 

in www.triglav.si) predložiti vso zdravniško in ostalo dokumentacijo v zvezi z 

nezgodo po seznamu: 

• fotokopijo vseh specialističnih izvidov zdravljenja, pridobljenih v času zdravljenja, 

• kartonček fizikalne terapije, če je bilo odrejeno razgibavanje pod strokovnim 

vodstvom, 

• odpustnico iz zdravilišča, 

• fotokopijo Prijave poškodbe pri delu, ki jo izpolni delodajalec in zdravnik v 

primeru poškodbe pri delu, 

• fotokopijo vozniškega dovoljenja (obe strani) v primeru prometne nesreče, 

• če niste v času zdravljenja posledic nezgode pridobili nobenega od zgoraj naštetih 

dokumentov, morate predložiti fotokopijo ali popis evidence bolezni iz 

zdravstvene kartoteke v delu, ki se nanaša na obravnavani nezgodni dogodek, 

• izvirnik police, na katero je vezano dodatno nezgodno zavarovanje (življenjsko 

ali naložbeno življenjsko zavarovanje) ali fotokopijo nezgodne zavarovalne 

police oz. kopijo Modre kartice. 

V primeru nezgodne smrti je potrebno priložiti izpisek iz matične knjige umrlih 

Če v zavarovalni polici ni določen upravičenec za primer smrti, je potrebno 

predložiti pravnomočni sklep o dedovanju, na podlagi katerega se določi oseba, 

ki je upravičena do izplačila. 

Zavarovalnica sme zahtevati tudi druga dokazila, ki so potrebna za ugotovitev 

pravice do izplačila. Izpolnjen obrazec se skupaj s pripadajočimi dokumenti 

izroči pristojni območni enoti, se ga pošlje po pošti ali odda zavarovalnemu 

zastopniku. 

Zavarovalnica Triglav Območna enota Ljubljana 

Verovškova cesta 60 b, 1107 Ljubljana 

Tel. št: 01 580 60 00 

Št. faksa: 01 580 68 10 

NAVODILA ZAVAROVANCU ZA RAVNANJE V PRIMERU POVZROČI- 

TVE ŠKODE TRETJI OSEBI – CIVILNA ODGOVORNOST 

VELJA ZA VSE IMETNIKE MODRE KARTICE. Zavarovanje odgovornosti 

je vključeno v paketu osnovnega zavarovanja v vseh vrstah Modre kartice 

(mala Modra kartica, velika Modra kartica PAKET 55, velika Modra 

kartica PAKET 105). 

V primeru povzročitve škode pokličite policijo. Če gre za lažje telesne poškodbe 

in manjšo materialno škodo v primeru neodziva policije sami sestavite 

zapisnik, kateri naj vsebuje vse pomembne podatke, zaradi katerih je prišlo 

do škodnega dejstva. Navedite imena, naslove in telefonske številke oškodovancev 

ter morebitnih prič. Navedeni naj bodo podpisniki zapisnika. Kar se 

da natančno opredelite poškodbe na osebah ter škodo na stvareh. V primeru 

težjih telesnih poškodb bo oškodovanec pri prijavi škode potreboval policijski 

zapisnik. 

NAVODILA ZAVAROVANCU ZA RAVNANJE OB NEZGODE ALI BOLE- 

ZNI V TUJINI 

VELJA ZA IMETNIKE VELIKE MODRE KARTICE PAKET 55 in PAKET 105, 

ki imajo vključeno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z 

asistenco. 

Pokličite poslovnega partnerja Zavarovalnice Triglav, Almeda, München, po 

tel. št. (++49) 89 41 86 44 31. Odzval se bo operater asistenčne hiše, kateremu 

mu boste povedali priimek in ime, številko police, opis nezgode oziroma 

bolezni, kraj dosegljivosti, naslov in telefonsko številko lečečega zdravnika. Operater 

bo osnovne podatke prenesel zdravniku asistenčne hiše in ta bo poklical 

lečečega zdravnika ali pa vam dal napotke za nadaljnje ravnanje. Če bo zdravnik 

iz asistenčne hiše ocenil, da je zdravstveno stanje tako, da zahteva kakovostnejše 

zdravljenje, kot ga lahko nudi ustanova, v kateri ste, bo svetoval drugo 

zdravstveno ustanovo. Asistenčna hiša vam ob nezgodi ali bolezni lahko priskrbi 

finančno garancijo v okviru zavarovalne vsote ali organizira prevoz v domovino. 

Če predvideni stroški zdravljenja presegajo 500 EUR, je treba v vsakem primeru 

stopiti v stik z Almedo. 

Zavarovalnica Triglav, d. d., zagotavlja tudi slovensko govorečega operaterja 

prek telefonske številke (+386) 2 222 28 64 ali 080 28 64 (klic iz Slovenije). 

Pri klicu na slovenski klicni center bo operater zbral vaše podatke in jih 

posredoval asistenčni hiši Almeda, ki bo začela izvajanje asistenčnih dejavnosti. 

Če asistenčne pomoči ne boste uporabili oziroma potrebovali in boste zdravstvene 

storitve plačali sami, vam svetujemo, da opozorite zdravnike, zobozdravnike 

in druge izvajalce storitev, da opremijo račune z imenom in s priimkom 

zavarovane osebe, z opisom bolezni in zdravljenja, s cenami posameznih storitev, 

z naslovom, žigom in s podpisom zdravnika, zdravstvene ustanove, lekarne; 

izročiti vam morajo izvide oz. zdravstveno dokumentacijo. S temi dokumenti 

(izvirniki računov, polica in zdravstvena dokumentacija) bo uveljavljanje povračila 

stroškov v domovini hitro in preprosto. Postopek uveljavitve je naslednji: 

PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVARO- 

VANJA NA POTOVANJIH V TUJINI Z ASISTENCO 

Če asistenčne pomoči niste uporabili in ste zdravstvene storitve plačali sami, 

prosimo, da zahtevo za povračilo stroškov vložite na obrazcu PV-ZDR (obrazec 

je dostopen na spletnih straneh www.modrakartica.com in www.triglav.si) in 

priložite naslednjo dokumentacijo: 

• izvirnike računov; 

• zavarovalno polico oz. kopijo Modre kartice; 

• zdravstveno dokumentacijo. 

Zavarovalnica sme zahtevati tudi druga dokazila, ki so potrebna za ugotovitev 

pravice do izplačila. Izpolnjen obrazec skupaj s pripadajočimi dokumenti 

izročite pristojni območni enoti, ga pošljite po pošti ali oddajte zavarovalnemu 

zastopniku. 

DODATNA NAVODILA ZAVAROVANCU ZA RAVNANJE OB NEZGODI 

ALI BOLEZNI V TUJINI 

VELJA ZA IMETNIKE VELIKE MODRE KARTICE PAKET 55 in PAKET 105, 

ki imajo vključeno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z 

asistenco. 

Če je članarina za posamezno osebo plačana, izpolnjeni pa so tudi drugi 

potrebni pogoji za izdajo Modre kartice, vendar je prenos podatkov o plačilu 

trajal dlje kot tri dni, Modra kartica pa še ni bila izdana (glejte začetek veljavnosti 

Modre kartice), potrebna pa je asistenčna pomoč, pokličite kontaktno osebo 

na Smučarski zvezi Slovenije po telefonu, št.: 031 406 676 ali 031 635 500, ki bo 

pridobila številko zavarovalne police zdravstvenega zavarovanja na potovanjih 

v tujini imetnika Modre kartice ter asistenčni hiši Zavarovalnice Triglav 

posredovala vse potrebne podatke o zavarovancu in njegovem primeru. 

Zavarovalnica Triglav bo o primeru obvestila svojega partnerja Almedo. 

116

UGODNOSTI MODRE KARTICE 

• 4-krat letno Modri dnevi izjemno ugodnih nakupov 

v prodajalnah Hervis. Posebni izredni popusti 

– do 20-odstotkov – samo za imetnike Modre 

kartice na vse izdelke iz prodajnega programa 

Hervis. 

• 2 bona za koriščenje 10-odstotnega popusta pri 

nakupu vseh izdelkov v prodajalnah Hervis. Člani 

SZS lahko do 30. septembra 2010 kadar koli z 

vsakim bonom koristijo na njem naveden popust. 

• 25-odstotni popust pri servisiranju smuči in 

snežnih desk v vseh Hervisovih prodajalnah. 

Popusti v prodajalnah Hervis ne veljajo na izdelke z 

znižano ceno v času razprodaj in se ne seštevajo s popusti 

tistih izdelkov, ki so označeni s posebno nalepko 

ali označevalcem. Posamezni popusti v trgovini se ne 

seštevajo (velja višji popust). Člani SZS bodo o posebnih 

akcijah Hervisa (času in višini popusta) obveščeni prek 

elektronske pošte, zato je v pristopnici priporočljivo 

navesti e-naslov. 

• 10-odstotni popust pri nakupu celodnevnih smučarskih 

vozovnic na vseh slovenskih smučiščih, ki 

so člani GIZ – Združenje slovenskih žičničarjev ali 

ZGC – Zbornice gorskih centrov. 

• 10-odstotni popust pri nakupu storitev v Šolah 

smučanja Slovenije. 

• 10-odstotni popust na celotno ponudbo iz kataloga 

Ski&Fun, Smučanje 2010. 

• 5-odstotni popust na ostalo ponudbo, predstavljeno 

na spletni strani ww.skifun.si. 

• 10-odstotni popust pri nakupu dnevne vstopnice 

za Svet doživetij in Termalni tempelj po veljavnem 

ceniku. 


za Deželo savn v mesecih decembru 2009 in 

februarju 2010 ter dodatni popust v času Modrih 

dni. 

• 20-odstotni popust na redne cene pri nakupu 

namestitvenih storitev ter 10-odstotni popust 

pri nakupu počitniških paketov v Grand hotelu 

Bernardin, Hotelu Histrion ter Hotelu Vile Park. 

Modrih dni. 

• 10-odstotni popust pri nakupu vseh mesečnih 

kart (fitnes, vodena vadba in kombinirane karte). 

• 15-odstotni popust pri nakupu polletnih in letnih 

kart za fitnes, vodeno vadbo in kombinirane 

karte. 

• 10-odstotni popust pri enkratnih obiskih za fitnes, 

vodeno vadbo in spa. 


za kopanje in pri nastanitvi v apartmajih v apartmajskem 

naselju 4*. 

Popusti veljajo za redne cene in ne veljajo za penzionske 

storitve. 

Poseben popust v času Modrih dni. 

• 15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za bazen, 

savno + bazen, solarij in fitnes. 

• 10-odstotni popust na penzionske in programske 

storitve ter wellness in zdravstvene storitve 

za imetnike Modre kartice in njihove družinske 

člane v hotelu Zdravilišče Laško in Wellness park 

Laško po veljavnem ceniku ter dodatni popusti v 

času Modrih dni. 

• 20-odstotni popust pri nakupu vseh storitev ob 

prijavi na zdravljenje v Zdravstvenem centru dr. 

Wohlmann. 

• 15-odstotni popust pri nakupu digitalnih kartografskih 

zemljevidov Quo na spletni strani 

www.kje.si ter posebni popusti v času Modrih dni. 

• Prost vstop na tekme svetovnega pokala v 

Sloveniji: 

19.-20. december 2009, ROGLA, 

svetovni pokal v teku na smučeh - moški in ženske 

16.–17. januar 2010, MARIBOR, 

svetovni pokal v alpskem smučanju – ženske 

30.–31. januar 2010, KRANJSKA GORA, 

svetovni pokal v alpskem smučanju – moški 

19.–21. marec 2010, PLANICA, 

svetovno prvenstvo v smučarskih poletih – moški 

Več o ugodnostih partnerjev Modre kartice na www.modrakartica.com. Popusti se ne seštevajo z drugimi popusti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice. 

Medijski pokrovitelj 

117

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI 

Odtujena mi je bila Modra kartica. Kako pridobim novo 

Modro kartico? 

Na podlagi pisne izjave, ki jo pošljete na naslov: Nova Orbita, 

Parmova 41, 1000 Ljubljana, vam bomo izdelali duplikat vaše 

Modre kartice. Cena duplikata je 6,00 EUR. Znesek nakažite na TRR 

Smučarske zveze Slovenije: 0510 0800 0016 385, namen: duplikat 

Modre kartice, sklic: 00 03110. 

Ali lahko ugodnosti, ki jih nudi Modra kartica, koristi oseba, 

ki ni navedena na Modri kartici? 

Modra kartica je članska izkaznica. Članske ugodnosti lahko koristi 

le na kartici navedeni član osebno ob predložitvi Modre kartice in 

osebnega dokumenta. 

Ali je lahko imetnik Modre kartice pravna oseba? 

Imetnik Modre kartice Smučarske zveze Slovenije je lahko le posamezna 

fizična oseba. 

Kakšna je razlika med veliko in malo Modro kartico? 

Mala in velika Modra kartica vam nudita enake članske ugodnosti 

in popuste ter osnovno zavarovanje za primer nezgode in civilne 

odgovornosti na smučanju. Velika Modra kartica poleg tega nudi 

še dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini v dveh 

različnih paketih (Paket 55, Paket 105). 

Imam malo Modro kartico za sezono 2009/2010, želim pa 

pridobiti veliko Modro kartico za sezono 2009/2010. 

Nadgradnja je mogoča. Željo sporočite po elektronski pošti prek 

e-naslova: info@modrakartica.com. Navedite številko vaše male 

Modre kartice in osebne podatke. Razliko med ceno male in velike 

Modre kartice, tj. 6,00 EUR (izdelava nove kartice s poštnino), nakažite 

na TRR Smučarske zveze Slovenije: 05100-8000016385, namen: 

nadgradnja Modre kartice, sklic: 00 03110. 

Koliko smučarskih vozovnic na slovenskih smučiščih lahko 

kupim z Modro kartico in 10-odstotnim popustom? 

Z Modro kartico lahko kupite eno celodnevno smučarsko vozovnico 

dnevno. 

Ali lahko z Modro kartico kupim celodnevne smučarske vozovnice 

z 10-odstotnim popustom tudi za družinske člane? 

Nakup celodnevne smučarske vozovnice z 10-odstotnim popustom 

je omogočen le imetnikom Modre kartice osebno. Nakup 

celodnevne smučarske vozovnice za družinske člane ni mogoč. 

Ali 10-odstotni popust pri nakupu smučarskih vozovnic velja 

tudi za otroške, mladinske … smučarske vozovnice? 

10-odstotni popust se prizna na vse celodnevne smučarske vozovnice 

po veljavnem ceniku na posameznem smučišču – tudi za 

otroške, mladinske … smučarske vozovnice. 

Na katerih slovenskih smučiščih lahko koristim 10-odstotni 

popust pri nakupu celodnevne vozovnice? 

10-odstotni popust pri nakupu celodnevne vozovnice lahko 

koristite na vseh smučiščih v Sloveniji, ki so člani GIZ – Združenja 

slovenskih žičničarjev ali ZGC – Zbornice gorskih centrov. Smučišča 

so navedena na spletni strani: www.modrakartica.com, in sicer 

v rubriki Smučarske vozovnice. 

Ali Modra kartica iz sezone 2008/2009 velja tudi v sezoni 

2009/2010? 

Ne, za sezono 2009/2010 boste po plačilu članarine po pošti prejeli 

novo Modro kartico. 

Pri včlanjevanju/nakupu Modre kartice nisem posredoval 

e-naslova, spremenjeni pa so tudi drugi osebni podatki (naslov, 

priimek, telefonska št. ...). Kako vam posredujem nove 

podatke? 

Nove podatke pošljite po elektronski pošti prek e-naslova: info@ 

modrakartica.com. Dodali jih bomo v vaš evidenčni karton. 

Ali se popusti v prodajalni Hervis seštevajo? 

Popusti se v prodajalnah Hervis ne seštevajo in ne veljajo za sete, 

ki so posebej označeni. Prav tako članska ugodnost ne velja med 

sezonskimi razprodajami. Enako pravilo velja za izključevanje drugih 

popustov pri preostalih partnerjih, razen kjer ni posebej navedeno. 

Ali sem z malo Modro kartico zdravstveno zavarovan na 

potovanjih v tujini? Ali so kriti stroški zdravljenja in nujnega 

prevoza? 

Z malo Modro kartico ste zavarovani samo za primer nezgode 

(invalidnost, smrt) in civilne odgovornosti kot zasebnik športnik – 

smučar, niste pa zdravstveno zavarovani na potovanjih v tujini, zato 

niso kriti stroški zdravljenja in nujnega prevoza ponesrečenca. 

Ali je z Modro kartico mogoč nakup poldnevne, urne, nočne 

… smučarske vozovnice z 10-odstotnim popustom? 

Z Modro kartico je 10 % cenejša samo celodnevna smučarska 

vozovnica po veljavnem rednem ceniku. 

Ali smučišča priznavajo 10-odstotni popust pri nakupu celodnevne 

vozovnice tudi med posebnimi akcijami (predsezonske, 

promocijske cene ...)? 

10-odstotni popust se prizna le pri nakupu celodnevnih smučarskih 

vozovnic po veljavnem rednem ceniku. Popust se ne priznava 

na akcijske cene (predsezonske vozovnice, vozovnice s popustom 

zaradi omejenega obratovanja na posameznem smučišču …). 

118

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI 

Pogosta vprašanja in odgovori ob nezgodi ali bolezni na 

potovanjih v tujini 

Kaj naj naredim, če imetnik velike Modre kartice zboli ali se 

poškoduje na potovanju v tujini? 

Pokličite poslovnega partnerja Zavarovalnice Triglav Almeda, 

München na tel. št. (++49) 89 41 86 44 31. Odzval se bo operater 

asistenčne hiše, ki mu boste povedali priimek in ime, številko police, 

opis nezgode oziroma bolezni, kraj dosegljivosti, naslov ter telefonsko 

številko lečečega zdravnika. Operater bo osnovne podatke 

prenesel zdravniku asistenčne hiše in ta bo poklical lečečega zdravnika 

ali pa vam dal napotke za nadaljnje ravnanje. Če bo zdravnik 

iz asistenčne hiše ocenil, da je zdravstveno stanje tako, da zahteva 

kvalitetnejše zdravljenje, kot ga lahko nudi ustanova, v kateri ste, bo 

svetoval drugo zdravstveno ustanovo. Asistenčna hiša vam v primeru 

nezgode ali bolezni lahko priskrbi finančno garancijo v okviru 

zavarovalne vsote ali organizira prevoz v domovino. Če predvideni 

stroški zdravljenja presegajo 500 EUR, je potrebno v vsakem primeru 

stopiti v stik z Almedo. 

Zavarovalnica Triglav, d.d. zagotavlja tudi slovensko govorečega 

operaterja preko telefonske številke (+386) 2 222 28 64 ali 080 

28 64 (klic iz Slovenije). V primeru klica na slovenski klicni center 

bo operater zbral vaše podatke in jih posredoval asistenčni hiši 

Almeda, ki bo začela z izvajanjem asistenčnih dejavnosti. 

Kaj je treba storiti ob smrti imetnika Modre kartice? 

Ob smrti zavarovanca zaradi nezgode mora upravičenec zavarovanja 

nezgodno smrt takoj pisno prijaviti zavarovalnici Triglav, Območni 

enoti Ljubljana, Verovškova 60 b, 1107 Ljubljana in priskrbeti potrebno 

dokumentacijo. 

V katerih primerih imam pravico do odškodnine iz naslova 

nezgodnega zavarovanja – invalidnost? 

Iz naslova nezgodnega zavarovanja se vam izplača invalidnost, kadar 

ste utrpeli trajne posledice po zavarovalnih pogojih za imetnike 

Modre kartice Smučarske zveze Slovenije. 

Kakšen je postopek prijave invalidnosti? 

Če imetniku Modre kartice ostanejo trajne posledice, ki izhajajo iz 

nezgode po pogojih, ki veljajo za zavarovanje nezgode, ter so opisani 

v zloženki Modra kartica in na spletni strani www.modrakartica.com, 

je treba prijaviti nezgodo zavarovalnici Triglav, Območna enota 

Ljubljana, Verovškova 60 b, 1107 Ljubljana. Podrobna navodila in 

prijavni obrazec dobite na spletni strani »Zavarovanje 2009/2010« 

»Nasveti ob nezgodi«. 

Do kdaj je veljalo zavarovanje pri zavarovalnici Wiener Stadtische, 

če sem imel Modro kartico za sezono 2006/2007? 

Zavarovanje z Modro kartico za sezono 2006/2007 pri zavarovalnici 

Wiener Stadtische je veljalo do 30. 9. 2007. 

Do kdaj velja zavarovanje pri zavarovalnici Triglav, če imam 

Modro kartico za sezono 2007/2008 oziroma 2008/2009? 

Zavarovanje z Modro kartico za sezono 2007/2008 pri zavarovalnici 

Triglav je veljavno do 30. 9. 2008, za sezono 2008/2009 pa do 30. 9. 2009. 

Od kdaj do kdaj velja zavarovanje pri zavarovalnici Triglav, če 

imam Modro kartico za sezono 2009/2010? 

Veljavnost Modre kartice v sezoni 2009/2010: od 00:00 ure po 

preteku 3 dni od dneva plačila članarine oziroma od dneva, ko 

so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo Modre kartice (vzame se konec 

dneva ob 24:00 uri), vendar ne prej kot ob 00:00 1. 10. 2009, in 

velja do 30. 9. 2009 do 24:00 (dan plačila + 3 dni). Primer: plačilo 

se izvede v petek (16. 10. 2009) ob 17:00. Zavarovalno jamstvo 

nastopi v torek (20. 10. 2009) ob 00:00 uri. 

Poškodoval sem se v sezoni 2006/2007, zdravljene pa se je 

končalo po koncu sezone 2006/2007. Kateri zavarovalnici 

prijavim nezgodo? 

Če imetniku Modre kartice ostanejo trajne posledice, ki izhajajo 

iz nezgode iz sezone 2006/2007 po pogojih, ki veljajo za zavarovanje 

nezgode za imetnike Modre kartice za sezono 2006/2007, 

je treba prijaviti nezgodo zavarovalnici Wiener Städtische, 

podružnici v Ljubljani, Masarykova 14. Podrobna navodila in 

prijavni obrazec dobite na spletni strani www.modrakartica.com 

»Zavarovanje 2006/2007«, »Nasveti ob nezgodi«. 

V tujini sem koristil paket dodatnega zdravstvenega 

zavarovanja, po opravljeni storitvi pa sem na dom prejel 

račun. Kaj naj naredim z računom? Ga je treba plačati? 

Če imetnik velike Modre kartice, ki je v tujini koristil paket dodatnega 

zdravstvenega zavarovanja po opravljeni storitvi (koriščenju 

zdravstvenih uslug ali asistence) na dom prejme račun, naj 

ga nemudoma pošlje na zavarovalnico Triglav, Verovškova 60 b, 

1107 Ljubljana, stroška naj ne poravna sam. 

Glede na to, da je na zavarovalnico Triglav treba poslati originalne 

dokumente, vam svetujemo, da jih predhodno razmnožite in 

kopije shranite. 

Kakšna je razlika med člani klubov in zunanjimi člani? 

Ugodnosti, popusti in zavarovanja za člane klubov in zunanje 

člane so v sezoni 2009/2010 enaki. Razlikujejo se le v načinu prijave, 

ki članom društev – klubov omogoča delovanje v sistemu 

SZS. 

POMEMBNO 

za imetnike VELIKE MODRE KARTICE 

Ni dovolj, da v zdravstveni ustanovi oziroma osebju, 

ki vas bo oskrbelo pokažete veliko Modro kartico. 

Asistenca vam bo omogočena le, če pokličete 

poslovnega partnerja Zavarovalnice Triglav, 

Almeda, 

München, na tel. št. (+49) 89 41 86 44 31 

ali slovensko govorečega operaterja 

na tel. št. (+386) 2 222 28 64 ali 

080 28 64 (klic iz Slovenije) 

Mala Modra kartica ne zagotavlja dodatnega 

zdravstvenega zavarovanja na potovanjih 

v tujini z asistenco. 

119

HERVIS TRGOVINE 

120 

Hervis Ljubljana, Interspar Vič 

Jamova cesta 105, 1000 Ljubljana 

Tel.: +386 1 423 70 50 

Faks: +386 1 423 70 55 

E-naslov: hervis.vic@hervis.si 

Delovni čas: Pon-Pet: 09.00 - 21.00; 

Sob: 08.00 - 21.00; Ned: 09.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Jožica KOSANC 

Hervis Maribor, Europark 

Pobreška 18, 2000 Maribor 

Tel.: +386 2 320 39 80 

Faks: +386 2 320 39 89 

E-naslov: hervis.mb@hervis.si 


Sob: 08.00 - 21.00; Ned: 09.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Aleksander PAPEC 

Hervis Velenje 

Šalek 112, 3320 Velenje 

Tel.: +386 3 898 74 70 

Faks: +386 3 898 74 79 

E-naslov: hervis.velenje@hervis.si 


Sob: 08.00 - 21.00; Ned: 09.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Andreja SRT 

Hervis Kranj, Qlandia 

Cesta 1. maja 77, 4000 Kranj 

Tel.: +386 4 233 53 24 

Faks: +386 4 233 53 34 

E-naslov: hervis.kranj2@hervis.si 


Sob: 08.00 - 21.00; Ned: 09.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Jože DOBRIN 

Hervis Koper 

Dolinska 1a, 6000 Koper 

Tel.: +386 5 625 00 80 

Faks: +386 5 625 00 81 

E-naslov: hervis.koper@hervis.si 


Sob: 08.00 - 21.00; Ned: 08.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Mojca DULAI 

Hervis Murska Sobota 

Nemčavci 1d, 9000 Murska Sobota 

Tel.: +386 2 534 12 70 

Faks: +386 2 534 12 71 

E-naslov: hervis.msobota@hervis.si 


Sob: 08.00 - 20.00; Ned: 08.00 - 13.00 

Vodja trgovine: Stanko KRESLIN 

Hervis Ljubljana, Citypark 

Šmartinska 152g, 1000 Ljubljana 

Tel.: +386 1 587 48 10 

Faks: +386 1 587 48 11 

E-naslov: hervis.citypark@hervis.si 

Delovni čas: Pon-Pet: 09.00 – 21.00; 

Sob: 08.00 – 21.00; Ned: 09.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Aleš STUBIČAR 

Hervis Ptuj 

Ormoška cesta 15, 2250 Ptuj 

Tel.: +386 2 787 02 00 

Faks: +386 2 787 02 10 

E-naslov: hervis.ptuj@hervis.si 


Sob: 08.00 - 21.00; Ned: 09.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Mirjam LEVSTEK 

Hervis Velenje, 

Center Velejapark 

Celjska cesta 40, 3320 Velenje 

Tel.: +386 3 897 04 63 

Faks: +386 3 897 04 65 

E-naslov: hm16-300.velenje@hervis.si 

Delovni čas: Pon-Sob: 09.00 – 21.00; 

Ned: 09.00 – 15.00 

Vodja trgovine: Andreja SRT 

Hervis Jesenice 

Fužinska cesta 8, 4270 Jesenice 

Tel.: +386 4 583 66 28 

Faks: +386 4 583 66 38 

E-naslov: hervis.jesenice@hervis.si 


Sob: 08.00 - 17.00; Ned: Zaprto 

Vodja trgovine: Elvis RADONČIČ 

Hervis Novo mesto 

Cesta krških žrtev 141, 8270 Novo mesto 

Tel.: +386 7 371 91 30 

Faks: +386 7 371 91 40 

E-naslov: hervis.novomesto@hervis.si 


Sob: 08.00 - 17.00; Ned: Zaprto 

Vodja trgovine: Saša ŠAVRIČ 

Hervis Maribor, Qlandia 

Cesta proletarskih brigad 100, 2000 Maribor 

Tel.: +386 2 420 14 80 

Faks: +386 2 420 14 81 

E-naslov: hervis.mb2@hervis.si 


Sob: 08.00 - 21.00; Ned: 09.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Matjaž JAGRIČ 

Hervis Celje 

Mariborska cesta 100, 3000 Celje 

Tel.: +386 3 490 35 60 

Faks: +386 3 490 35 61 

E-naslov: hervis.celje@hervis.si 


Sob: 08.00 - 21.00; Ned: 09.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Sašo MRATINKOVIČ 

Hervis Kranj 

Zoisova 1, 4000 Kranj 

Tel.: +386 4 236 84 50 

Faks: +386 4 236 84 51 

E-naslov: hervis.kranj@hervis.si 


Sob: 08.00 - 17.00; Ned: Zaprto 

Vodja trgovine: Damjan ČRNILEC 

Hervis Nova Gorica 

C. 25. junija 1a, 5000 Nova Gorica 

Tel.: +386 5 333 35 22 

Faks: +386 5 333 35 88 

E-naslov: hervis.novagorica@hervis.si 


Sob: 08.00 - 21.00; Ned: 09.00 - 15.00 

Vodja trgovine: Amir HASANAGIĆ 

Hervis Krško 

Cesta krških žrtev 141, 8270 Krško 

Tel.: +386 7 490 56 40 

Faks: +386 7 490 56 35 

E-naslov: hervis.krsko@hervis.si 


Sob: 08.00 - 17.00; Ned: Zaprto 

Vodja trgovine: Matjaž ŠPILER

PARTNER MODRE KARTICE 

Hervis Šport in moda, d.o.o. 

ŠMARTINSKA CESTA 152G WWW.HERVIS.SI T: 01/587 40 10 

1000 LJUBLJANA F: 01/587 40 20 

• 4x na leto Modri dnevi izjemno ugodnih nakupov v prodajalnah Hervis. Posebni izredni popusti do 20-odstotkov 

samo za imetnike Modre kartice na vse izdelke iz prodajnega programa Hervis. 

• 2 bona za koriščenje 10-odstotnega popusta pri nakupu vseh izdelkov v prodajalnah Hervis. Člani SZS 

lahko do 30. septembra 2010 kadar koli z vsakim bonom koristijo na njem naveden popust. 

• 25-odstotni popust pri servisiranju smuči in snežnih desk v vseh Hervisovih prodajalnah. 

Popusti v prodajalnah Hervis ne veljajo na izdelke z znižano ceno v času razprodaj in se ne seštevajo s popusti tistih izdelkov, ki so označeni 

s posebno nalepko ali označevalcem. Posamezni popusti v trgovini se ne seštevajo (velja višji popust). Člani SZS bodo o posebnih 

akcijah Hervisa (času in višini popusta) obveščeni prek elektronske pošte, zato je v pristopnici priporočljivo navesti e-naslov. 

Hervis je moderno organizirano mednarodno podjetje z več kot tridesetletno tradicijo in enotno 

strategijo nastopa na vseh evropskih trgih. V Sloveniji se je podjetje Hervis d.o.o. pojavilo 

leta 1997, do danes pa je zgradilo prodajno mrežo s šestnajstimi trgovinami. 

Pestra in konkurenčna ponudba na področju športa in mode, visok nivo strokovnega znanja 

in vse bolj aktivno vključevanje v spodbujanje zdravega in športnega življenja, uvrščajo 

Hervis 

na vodilno mesto med ponudniki športne opreme, obutve in oblačil za šport in prosti 

čas v Sloveniji. 

V prodajalnah Hervis želimo imeti najbolj aktualno ponudbo in se prilagajati slovenskemu 

kupcu ter mu ponuditi vodilne in popularne svetovne blagovne znamke po najbolj ugodnih 

cenah. V ponudbi so zastopane 

vse priznane svetovne blagovne znamke športnih oblačil in 

opreme, kot so Nike, Adidas, Salomon, Reebok, Puma, Asics, 

Wilson, Atomic, Elan, Rossignol, 

Alpina, Scott, KTM, Merrell, Fischer, rNes, Murphy&Nye, Mares, Roces, Speedo, Arena, 

Fila, Salewa, Berghaus, Lotto, Levi’s, Tresspas, Polar, Kettler, Kilimanjaro, Mammut, 

O’neill, Brunotti, Garmont in druge. Hervis nudi tudi kakovostne servisne usluge: montažo in 

servis koles, napenjanje vseh vrst loparjev, servis smuči in snežnih desk ter izposojo smuči. 

121


Združenje slovenskih žičničarjev – GIZ 

DIMIČEVA 13 WWW.SLO-SKIING.NET T: 01/589 81 30 

1000 LJUBLJANA INFOSLO-SKIING.NET F: 01/589 82 24 

Zbornica gorskih centrov – ZGC 

• 10-odstotni popust pri nakupu celodnevnih smučarskih vozovnic 

na vseh slovenskih smučiščih, ki so člani GIZ – Združenje 

slovenskih žičničarjev ali ZGC – Zbornice gorskih centrov. 

MARIBORSKO POHORJE 

KRANJSKA GORA 

ROGLA 

KRVAVEC 

CERKNO 

VOGEL 

GOLTE 

KANIN 

KOBLA 

KOPE 

STARI VRH 

SC BELA 

VELIKA PLANINA 

SORIŠKA PLANINA 

JAVORNIK 

IVARČKO 

CELJKA KOČA 

ŠPANOV VRH 

TRIJE KRALJI 

STRAŽA BLED 

LOGARSKA DOLINA 

ČRNA NA KOROŠKEM 

KANDRŠE VIDRGA 

RIBNIŠKO POHORJE 

RAVNE NA KOROŠKEM 

ZELENICA 

RUDNO 

ZAGORJE – SC MARELA 

SVIŠČAKI 

ŠD RIMSKI VRELEC 

ŠD TRBOVLJE 

ŠD DOLE 

ŠC RATEČE PLANICA, MACESNOVC 

STRMEC LUČE 

ULOVKA 

ENCIJAN – LOG POD MANGARTOM 

ŠD PARTIZAN KAMNA GORICA 

RC BLOKE 

SK IVERKA 

ŠD POLŽEVO 

SC MOJSTRANA 

SENOŽETA 

DC POKLJUKA 

SKI BOR ČRNI VRH NAD IDRIJO 

ŠD KUM DOBOVEC 

ŠD BESNICA PUNGART 

122


Šole smučanja Slovenije 

WWW.SLOSKI.SI/ZUTS/SOLE-SMUCANJA 

• 10-odstotni popust pri nakupu storitev v Šolah smučanja Slovenije. 

Smučišče 

Žičnice Vogel 

Naziv šole smučanja 

Smučarska šola Alpinsport 

Smučarska šola RU-FI 

Golte 

ATC Kanin 

Forni Di Sopra 

RTC Kranjska Gora 

Smučarska šola Golte – Beli Zajec 

Smučarska šola Kanin 

Smučarska šola Capris 

Smučarska šola ASK Kranjska Gora 

Smučarska šola Intersport Bernik 

Smučarska šola Podkoren 

Mojstrana 

Lokve 

Športni center Pohorje 

Unitur Rogla – Krvavec 

SC Bela 

Rimski vrelec 

TC Soriška planina, Straža-Bled 

Kontakti na strani 110 

Smučarska šola Kofler 

Goriška akademija deskanja in smučanja GADS 

Šola smučanja in deskanja na snegu Pohorje – SK Branik 

Šola snežnih športov Intersport Unitur 

Rogova šola smučanja – Roški medvedi 

Smučarska šola DR7 

Smučarska šola Bled Kompas - Safari Company 

123


S.K.I.F.U.N. d.o.o. 

JALNOVA 70 WWW.SKIFUN.SI T: 01/600 80 80 

1000 LJUBLJANA INFOSKIFUN.SI F: 01/600 80 90 

• 10-odstotni popust na celotno ponudbo iz kataloga Ski&Fun, 

Smučanje 2010. 

• 5-odstotni popust na ostalo ponudbo, predstavljeno na spletni 

strani ww.skifun.si, posebni popusti v času Modrih dni. 

124 

Turistična agencija Skifun 

je specialist za smučarijo in smučarske zabave. 

Tako organiziramo ene izmed boljših ski openingov v Sloveniji in vam nudimo nepozabne smučarske počitnice. 

Pri nas so želje naših gostov na prvem mestu. Trudimo se zadovoljiti potrebe in želje svojih gostov. Zato smo svojo 

ponudbo razširili na celoten spekter počitnic, potovanj in izletov skozi celo leto. Tako vam poleg smučarije nudimo 

tudi poletne aranžmaje - Sredozemlje, Jadran, Eksotika, izlete in potovanja po Evropi, 

Afriki in Bližnjem vzhodu, Aziji, Ameriki, Avstraliji in Oceaniji, križarjenja, 

letalske vozovnice, počitnice in potovanja po meri, poslovni servis in last 

minute ponudbe. Obiščite našo spletno stran www.skifun.si, pokličite nas na 01/600 80 80 ali nam pišite 

na info@skifun.si. Z veseljem se vam bomo posvetili in ugodili vašim željam.


Vodno mesto Atlantis BTC d.d. 

ŠMARTINSKA 152 WWW.ATLANTIS-VODNOMESTO.SI T: 01/585 21 00 

1533 LJUBLJANA VODNOMESTOBTC.SI F: 01/585 21 30 

• 10-odstotni popust pri nakupu dnevne vstopnice za Svet doživetij 

in Termalni tempelj po veljavnem ceniku. 

• 20-odstotni popust pri nakupu dnevne vstopnice za Deželo 

savn v mesecu decembru 2009 in februarju 2010 ter dodatni 

popust v času Modrih dni. 

125


Hoteli Bernardin, d.d. 

OBALA 2 WWW.H-BERNARDIN.SI T: 05/695 00 00 

6320 PORTOROŽ BOOKINGH-BERNARDIN.SI F: 05/674 64 15 

• 20-odstotni popust na redne cene pri nakupu namestitvenih 

storitev ter 

• 10-odstotni popust pri nakupu počitniških paketov v Grand 

hotelu Bernardin, Hotelu Histrion ter Hotelu Vile Park. 

Hoteli Bernardin d. d. so ugledno podjetje, ki ponuja hotelske in kongresne 

storitve pod blagovno znamko St. Bernardin, Adriatic Resort & 

Convention center v hotelih Grand hotel Bernardin, Histrion in Vile Park. 

Luksuzni Grand hotel Bernardin, prvi kongresni hotel v Sloveniji, je obdan 

z mirnim, zelenim okoljem in se ponaša s prečudovito lego tik ob morju. 

Hotel nudi 242 sodobno opremljenih sob z balkonom in pogledom na 

morje, od tega je 10 razkošno opremljenih apartmajev, 22 junior suit-ov 

in 8 nadstandardnih sob. 

Hotel Histrion: Ob nekdanji samostanski cerkvici, po kateri je naselje 

dobilo ime, se nahaja hotel Histrion. Hotel, ki se od začetka leta 2002 ponaša 

s štirimi zvezdicami odličnosti, nudi 273 popolnoma prenovljenih in 

udobno opremljenih sob in apartmajev z balkonom s pogledom na morje 

ali laguno. 

Hotel Vile Park povezuje 5 vil s 195 sobami Vila Orada, Vila Galeja, Vila 

Galeb, Vila Nimfa in apartmaji Vila Barka. 

126


Sunny Studio d.o.o. 

REGENTOVA C. 37 WWW.SUNNY.SI T: 01/513 44 44 

1000 LJUBLJANA – DRAVLJE SUNNYSIOL.NET F: 01/513 44 60 

• 10 -odstotni popust pri nakupu vseh mesečnih kart 

(fitnes, vodena vadba in kombinirane karte). 

• 15-odstotni popust pri nakupu polletnih in letnih kart za fitnes, vodeno vadbo 

in kombinirane karte. 

• 10-odstotni popust pri enkratnih obiskih za fitnes, vodeno vadbo in spa. 

Dobili smo prostor, kamor se lahko umaknemo pred vsakdanjimi obveznostmi. Kotiček, kjer se misli, telo in duša 

lahko napojijo svežine in pripravijo na nove izzive. 

Sunny Studio najdete na Regentovi cesti 37, Ljubljana - Dravlje. Idej in možnosti za gibanje in sproščanje je veliko. 

3600 m2 površine v treh nadstropjih ponuja rekreiranje v sodobno opremljenem fitnesu, 3 velikih dvoranah za vodene 

skupinske vadbe in na strehi hiše, kjer so tekaška steza, letni bar in terasa za oddih. Inštruktorji z izkušnjami 

in znanjem vam svetujejo ter oblikujejo program po vaši meri. 

Sunny Studio vam nudi prostorne garderobe in enostavno ter prijazno uporabo storitev. Telo lahko razvajate v 

Spaju, kjer lahko sprostite in krepite telo v raznovrstnih savnah, se razvajate v whirlpoolih, ledeni jami in počivate 

v tapedariumu z ogrevanimi ležalniki. Doživite lahko tudi čarobnost počitka ob kaminu s skodelico čaja. 

Raznolika in bogata ponudba vključuje psihofizično sprostitev z masažami, prilagojenimi sodobnim potrebam, in 

sprostitvene tretmaje daljnovzhodnih kultur. S strokovnim in izkušenim pristopom naših terapevtov spoznajte 

tradicionalna ajur in orient. Lepotne programe kozmetičnih neg izvajamo s prestižnimi profesionalnimi kozmetikami 

Dermalogica, Germaine de Capuccini in La Prairie, sprostitvene in zdravilne tretmaje pa s Charm d’ Orient, 

Eve Taylor in Fonte Termale. 

Dodatna ponudba Sunny Studia vključuje frizerski salon, Sunny Nails in ordinacija dr. Wholmann. Osvežitev in 

sprostitev si privoščite v 3 barih z izbrano ponudbo napitkov. 

Sunny Studio vam nudi lastno pokrito parkirišče. 

Več infomacij na strani www.sunny.si. 

127


Terme Snovik - Kamnik d.o.o. 

SNOVIK 7 WWW.TERME-SNOVIK.SI T: 01/83 44 100 

1219 LAZE V TUHINJU INFOTERME-SNOVIK.SI F: 01/83 44 136 

• 10-odstotni popust pri nakupu dnevne vstopnice za kopanje in 

pri nastanitvi v apartmajih v apartmajskem naselju 4*. 

Popusti veljajo za redne cene in ne veljajo za penzionske 

storitve. 

• Poseben popust v času Modrih dni. 

128 

Terme Snovik – Kamnik d.o.o. so najvišje ležeče terme v Sloveniji, okolju prijazne 

in se ponašajo z novim apartmajskim naseljem. Več let zaporedoma so bili izbrani za 

naj kopališče v Sloveniji v svoji kategoriji. Skupaj imajo okoli 1000 m² vodnih površin 

v notranjih in zunanjih bazenih s termalno vodo, ki ima zdravilne učinke in blagodejno 

vpliva na kosti, kožo in prebavo. Za male navdušence organizirajo ustvarjalne 

delavnice, tabore s slikovitimi vsebinami, vodne atrakcije in praznovanje rojstnega 

dneva. Družinam je na voljo 74 apartmajev 4* in 30 sob. Vsi so opremljeni s telefonom, 

SAT TV, dostopom do interneta in so klimatizirani, postelje so opremljene z 

bio posteljnimi vložki, v kuhinji je štedilnik s steklo-keramično ploščo, vsaka kopalnica 

ima bide in še mnogo detajle, ki zagotavljajo razkošje bivanja. V okolici je možno 

kolesariti ali oditi na nordijsko hojo.


Thermana Laško, d.d. 

ZDRAVILIŠKA CESTA 6 INFOTHERMANA.SI T: 03/423 20 00 

3270 LAŠKO WWW.THERMANA.SI F: 03/423 24 00 

• 15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za bazen, savno + bazen, solarij in fitnes. 

• 10-odstotni popust na penzionske in programske storitve ter wellness in zdravstvene 

storitve za imetnike Modre kartice in njihove družinske člane v hotelu Zdravilišče Laško in 

Wellness park Laško po veljavnem ceniku ter dodatni popusti v času Modrih dni. 

DOBRODOŠLI V DRUŽBO DOBREGA POČUTJA THERMANA LAŠKO 

V hotelih Družbe Thermana d.d. lahko 

najde vsakdo nekaj zase. Tukaj se prepletata 

tradicija dobrega počutja, kjer se v 

sožitju z naravo srečajo zdravje, oddih in 

dobro počutje. 

V Zdravilišču Laško****, sodobnem 

centru zdravstvenega turizma, boste 

obnovili življenjske moči in življenju 

podarili sij zdravja, lepote in osebnega 

zadovoljstva. 

V Wellness Parku Laško****, najmodernejšem 

hotelu v tem delu Slovenije, 

boste našli raj za igro, oddih in sprostitev. 

Pričakuje vas oaza osupljive zunanjosti, 

sodobne namestitve in nepričakovanih 

možnosti. 

NE PREZRITE! 

V Thermani poleg stalnega popusta 

občasno organiziramo tudi posebno 

ugodne akcije pripravljene ekskluzivno 

za imetnike Modre kartice. O posebnih 

ponudbah boste obveščeni z obvestili 

smučarske zveze Slovenije. 

129


HDP d.o.o. 

Dr. Wohlmann 

REGENTOVA CESTA 37 WWW.DRWOHLMANN.COM T: 01/513 44 48 

1000 LJUBLJANA INFODRWOHLMANN.COM F: 01/513 44 49 

• 20-odstotni popust pri nakupu vseh storitev ob prijavi na 

zdravljenje v Zdravstvenem centru dr. Wohlmann. 

V Zdravstvenem centru dr. Wohlmann 

že tri leta uspešno zdravijo in lajšajo 

različne zdravstvene težave s terapijami 

po metodi dr. Wohlmanna in z 

uporabo različnih metod akupunkture 

in moksibustije. 

Zdravstveni center dr. Wohlmann se 

nahaja v stavbi Sunny studia, v ljubljanskih 

Dravljah, kjer vas pričakuje 

prijazen in strokoven team – zdravnici 

z licenco in opravljenim šolanjem na 

Mednarodnem centru za akupunkturo 

Peking, medicinske sestre/terapevtke, 

posebej izšolane za izvajanje terapij 

po metodah dr. Wohlmanna. 

Zdravljenje alergij z metodo 

dr. WOHLMANNA 

V Zdravstvenem centru dr. Wohlmann 

z lasersko akupunkturo uspešno 

zdravijo alergije in dosegajo zelo dobre 

rezultate pri zmanjševanju težav. 

Terapija je neinvazivna, neboleča in 

nima stranskih učinkov. Primerna je in 

se izvaja pri pacientih vseh starosti, ne 

zahteva posebnih priprav in ne vpliva 

na nobeno drugo terapijo. 

130


Genom, nove rešitve, d.o.o. 

TESLOVA 30 WWW.KJE.SI T: 01/477 67 80 

1000 LJUBLJANA INFOKJE.SI F: 03/423 24 00 

• 15-odstotni popust pri nakupu digitalnih kartografskih zemljevidov 

Quo na spletni strani www.kje.si ter posebni popusti 

v času Modrih dni. 

Quo Connecting Places, je namenjen 

vsem ljubiteljem aktivnosti v naravi. 

Quo omogoča natančno načrtovanje 

pohodov, izletov, kolesarskih tur in 

drugih pustolovščin v naravi. 

Quo je brezplačen. Vsebuje zemljevide 

1 : 1 000 000 in 1 : 250 000. 

Na voljo so še zemljevidi Slovenije v 

merilu 1 : 50 000, 1 : 25 000 in zemljevidi 

mest, ki jih je potrebno dokupiti. 

Quo deluje na osebnih računalnikih 

z operacijskim sistemom Microsoft 

Windows 2000, XP in Vista ter dlančnikih 

in mobilnih telefonih z operacijskim 

sistemom Windows Mobile 5 in 6. 

Quo Mobile je program, ki je namenjen 

ročnim napravam (dlančnikom) in 

»pametnim telefonom« (Smart Phone). 

Deluje na operacijskih sistemih Microsoft 

Windows Mobile 5 in 6. 

Quo vsebuje tudi mrežo markiranih 

planinskih poti v skupni dolžini 8.500 kilometrov, 

ki jo je izdelala številčna ekipa 

strokovnjakov Planinske zveze Slovenije 

s pomočjo programa Quo. 

Quo uporablja t.i. »multi-zoom« tehnologijo, 

ki omogoča hiter preklop med 

posameznimi merili zemljevidov. 

Uporabljamo lahko tudi svoje zemljevide 

v formatu TIF/TFW. 

Na voljo je tudi orodje za kalibracijo 

zemljevidov. 

Quo podpira prenos podatkov z GPS 

napravami Garmin in Magellan v obeh 

smereh in zna delati s 103 različnimi 

formati datotek prostorskih podatkov. 

Vse poti, sledi in točke lahko sedaj neposredno 

izvozite v GPS napravo. 

Quo omogoča tiskanje zemljevidov na 

poljubno število listov formata A4. 

Quo Mobile je program, ki je namenjen 

ročnim napravam (dlančnikom) in 

»pametnim telefonom« (Smart Phone). 

Deluje na operacijskih sistemih Microsoft 

Windows Mobile 5 in 6. 

Iz programa Quo lahko v Quo Mobile 

prenašamo zemljevide in podatke. 

Podatke, ustvarjene v Quo Mobile, pa 

lahko prenesemo nazaj v Quo. 

Quo in njegove komponente najdete na 

spletni strani www.kje.si 

131

SVETOVNI POKAL V TEKU NA SMUČEH 

19. -20. DECEMBER 2009 

Kdor čaka, dočaka. Svetovni pokal v teku na smučeh se po skoraj 

sedemnajstih letih vrača v Slovenijo. Decembra bo »tekaško smetano« 

prvič na najvišji ravni gostila Rogla. 

132 

Rogla je že vrsto let ali kar desetletij tesno 

povezana s slovenskim športom, in sicer na 

rekreativni in tudi tekmovalni ravni. Le malo 

je športnih središč, ki na tako učinkovit in 

dovršen način služijo športu dvanajst mesecev 

letno, hkrati pa ohranjajo še pristno naravno 

podobo. Cela vrsta vrhunskih športnikov je 

v poletnih mesecih na Rogli nabirala prepotrebno 

kondicijo in moč za dolge ter naporne 

sezone, zimski meseci pa so rezervirani predvsem 

za alpske smučarje in smučarje tekače. 

Prvi so se v priljubljenem štajerskem športnem 

središču že merili tudi na tekmah evropskega 

pokala in državnega prvenstva; ti pa bodo v 

ospredje stopili v novi zimi. Potem ko je še 

januarja v pravljično zimsko podobo odeta 

Rogla gostila tekme alpskega pokala, pa bo 

decembra seznam gostov še bolj ugleden. Prvič 

v zgodovini bo namreč karavana svetovnega 

pokala gostovala na Rogli. 

Slovenija je z Bohinjem oziroma Voglom že 

gostila »tekaško smetano«, a je od gorenjske 

dogodivščine minilo že toliko časa, da so se 

ustroj tekmovanja, raven profesionalizma, vloga 

marketinga in seveda tudi odmevnost korenito 

spremenili. Štajerski konec tedna svetovnega 

pokala bo tako poglavje zase in nov pomemben 

mejnik v zgodovini Rogle, Smučarske zveze 

Slovenije in teka na smučeh v naših krajih. 

Nikakršna skrivnost ni, da so ob izkazani pripravljenosti, 

ugledu SZS in zagotovilu za kakovostno 

izvedbo tekmovanj veljake FIS prepričali 

tudi izjemni rezultati Petre Majdič. Najboljša 

slovenska smučarska tekačica si lahko šteje velik 

del zaslug za to, da bodo zadnje preizkušnje 

svetovnega pokala v koledarskem letu 2009 in 

hkrati tudi zadnje pred selitvijo na ''Tour de Ski'' 

potekale prav v Sloveniji. Domača tekma bo seveda 

tudi izjemen tekmovalni izziv za Majdičevo, 

ki se prav gotovo ne bi branila vpisa Rogle 

na spoštovanja vreden seznam krajev, v katerih 

je ugnala svetovno elito. Prav njeno gostovanje 

pa predstavlja tudi izjemen organizacijski 

izziv. O organizacijskih razsežnostih ne dvomi 

nihče, ob tem pa je jasno, da je ob nadaljevanju 

slovenskih uspehov prav brezhibna organizacija 

najlepša in najčvrstejša priloga h kandidaturi za 

ponovne tekme svetovnega pokala. 

Rogla 

PROGRAM TEKMOVANJ 

Petek, 18. december 2009 

uradni trening. 

Sobota, 19. december 2009 

10.30: šprint v klasični tehniki. 

Nedelja, 20. december 2009: 

11.15 skupinski štart v klasični tehniki, 15 km – ženske, 

12.30 skupinski štart v klasični tehniki, 30 km – moški.

SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU ZA ŽENSKE 

16. -17. FEBRUAR 2010 

Če bi v ženskem delu koledarja svetovnega 

pokala iskali prizorišče, ki 

ponazarja tradicijo, bi lahko s prstom 

nemudoma pokazali na Maribor. 

Pohorski tekmi namreč sodita v 

železni repertoar svetovnega pokala, 

Zlata lisica pa ima v zavesti slovenskih 

smučarskih navdušencev prav 

posebno težo. 

Slovenske junakinje Zlate lisice 

Mateja Svet – 3 zmage: 87/88 SL in VSL (KG); 89/90 VSL 

Tina Maze – 2 zmagi: 04/05 VSL, 08/09 SVL 

Urška Hrovat – 1 zmaga: 93/94 SL 

Nataša Bokal – 1 zmaga: 90/91 SL (KG) 

Zlata lisica, zadnje tri sezone 

2009 

VSL: 1. Maze (Slo); 2. Karbon (Ita); 3. Hölzl (Nem) 

SL: 1. Riesch (Nem); 2. Zettel (Avt); 3. Poutiainen (Fin) 

2008 

VSL: 1. Görgl (Avt); 2. Mölgg (Ita); 3. Karbon (Ita) 

SL: 1. Hosp (Avt); 2. Zuzulova (Svk); 3. Schild (Avt) 

2007 (Kranjska Gora) 

VSL: 1. Hosp (Avt); 2. Gius (Ita); 3. Poutiainen (Fin) 

SL: 1. Schild (Avt); 2. Zahrobska (Češ); 3. Zuzulova (Svk) 

Mariborskim organizatorjem svetovnega pokala 

se je v zadnjih desetletjih posrečilo kar nekaj 

odličnih izvedb Zlate lisice. Prav visoke ocene 

ob koncu tradicionalnega tekmovanja so 

vedno posebna nagrada za štajerske smučarske 

delavce, ki pa se dobro zavedajo, da znanje 

in volja pogosto nista dovolj za vrhunsko 

pripravo prog in smučarski praznik. V pretekli 

zimi s tem resnično niso imeli težav, saj bo 

jubilejna 45. Zlata lisica v zgodovino zapisana 

s še posebej vidnimi črkami. Narava je že dva 

tedna pred prireditvijo vstopila v pohorsko 

koalicijo in izkušenim skrbnikom prog namenila 

idealne pogoje, ki niso ostali neizkoriščeni. 

Svoje je dodal še soliden obisk, piko na i pa je 

z blestečo predstavo in drugo domačo zmago 

postavila še Tina Maze in tako spisala pravo 

smučarsko pravljico. Podobnih je bilo v bogati 

zgodovini prireditve sicer že kar nekaj. In kako 

se je pravzaprav vse skupaj začelo? Da bi dobili 

odgovor, bi morali pokukati v daljno leto 1964. 

Takrat sta na Pohorju potekali dve slalomski 

preizkušnji. Dušan Senčar, Marjan Kožuh in 

Franci Čop veljajo za očete Zlate lisice, ki je 

hitro postala tradicionalna. Že šest let po 

premieri sta pohorski tekmi šteli tudi za točke 

svetovnega pokala. Od takrat naprej je Maribor 

redna postaja vlaka najboljših svetovnih 

tekmovalk. Le v nekaj primerih je bila narava, 

ki je v zadnjih letih predvsem zaradi toplih zim 

in nizke nadmorske višine precej neusmiljena, 

premočna. Leta 1998 je bilo tekmovanje odpovedano, 

šestkrat pa so se tekmovalke med 

seboj pomerile na nadomestnih lokacijah. Tako 

se je leta 1974 »lisica« preselila v solnograški 

Badgestein, leto za tem je vskočila Jahorina 

nad Sarajevom, v letih 1976, 1988, 1991 in 2007 

pa je Mariborčanom na pomoč priskočila 

Kranjska Gora. 

aribor 

PROGRAM 2010 

Sobota, 16. 01. 2010 

ob 11.00 Veleslalom 1. tek 

ob 14.00 Veleslalom 2. tek 

Nedelja, 17. 01. 2010 

ob 09.15 Slalom 1. tek 

ob 12.15 Slalom 2. tek 

133

SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU ZA MOŠKE 

30. -31. JANUAR 2010 

Kranjska Gora 

Kranjska Gora oziroma Podkoren je s pokalom Vitranc vez med Slovenijo 

in karavano svetovnega pokala. Če gre soditi po tradiciji in uveljavljenosti, 

gre za nadvse čvrsto vez. 

Kranjski Gori je Mednarodna smučarska zveza 

namenila že nadvse različne termine. V sezoni 

2009/2010 je datum pokala Vitranc nekoliko 

zgodnejši kot v preteklih letih, a zato še toliko 

bolj mikaven. S tekmama v Podkorenu na 

zadnji januarski konec tedna in z zaključkom 

niza ''klasik'' (predhodniki v koledarju so 

Adelboden, Wengen, Kitzbühel in Schladming) 

se bodo namreč najboljši alpski smučarji za 

en mesec poslovili od svetovnega pokala in se 

posvetili olimpijskim igram, zato bosta imela 

slalom in veleslalom tokrat nedvomno še prav 

posebno privlačnost. 

Sicer pa se obeta že 49. Pokal Vitranc. Vse 

skupaj se je iz domačih okvirov na mednarodni 

oder preselilo leta 1961, ko sta na progi od vrha 

Vitranca oziroma Rora pa vse do Budinekovega 

senika potekala veleslalom in slalom tekmovanja 

FIS. V športnih knjigah je tekmovanju 

pripisan naziv prvega Pokala Vitranc. Vse 

drugo je le nadgradnja in oblikovanje zgodbe o 

veliki smučarski tradiciji, ki se – vsaj sodeč po 

sprejetih koledarjih za prihodnje sezone – še 

ne bo končala. Do danes je bilo v Kranjski Gori 

izpeljanih kar 87 moških tekem. Od tega jih je 

59 potekalo pod okriljem svetovnega pokala, 

saj je Kranjska Gora sestavni del skoraj vsakega 

koledarja od ustanovitve tega tekmovanja. 

Osem tekem Pokala Vitranc je štelo za točke 

evropskega pokala, 20 pa za točke FIS. V tem 

času so se do zmag prebili smučarji iz kar 

štirinajstih različnih držav, najuspešnejši pa so 

Avstrijci (19 zmag). Med posamezniki je na 

prvem mestu italijanski smučarski megazvezdnik 

Alberto Tomba (5 zmag). Med aktivnimi 

smučarji mu je s štirimi slalomskimi triumfi 

najbliže Avstrijec Benjamin Raich. Prav toliko 

zmag je npr. slavil tudi Bojan Križaj, a sta od te 

kvote »le« dve zmagi šteli za svetovni pokal. 

Poleg Križaja sta se zmage na domačem snegu 

veselila še Rok Petrovič in Jure Košir. 

Ob tem velja dodati, da se s Pokalom Vitranc 

kranjskogorska organizacijskega vloga za sezono 

2009/2010 še ne bo končala. Podkoren bo 

namreč skupaj s Trbižem, kjer bodo potekala 

tekmovanja v hitrih disciplinah, v prvi polovici 

marca gostil veliki finale evropskega pokala. 

Slovenski junaki pokala Vitranc 

Bojan Križaj – 4 zmage (2 za SP): 79/80 (SL in VSL); 

81/82 (SL); 86/87 (SL) 

Rok Petrovič – 1 zmaga: 85/86 (SL) 

Jure Košir – 1 zmaga: 98/99 (SL) 

Pokal Vitranc, zadnje tri sezone 

2009 

VSL: 1. Ligety (ZDA); 2. Cuche (Švi); 3. Blardone (Ita) 

SL: 1. Lizeroux 3 (Fra); 2. Razzoli (Ita); 3. Neureuther (Nem) 

2008 

VSL: 1. Ligety (ZDA); 2. Mölgg (Ita); 3. Blardone (Ita) 

SL: 1. Mölgg (Ita); 2. Kostelić (Hrv); 3. Hirscher (Avt) 

2007 

VSL: 1. Raich (Avt); 2. Bourque (Kan); 3. Blardone (Ita) 

SL: 1. Matt (Avt); 2. Raich (Avt); 3. Mölgg (Ita) 


PETEK, 29. januar 2010 

10:00 Prosti trening na tekmovalni progi 

SOBOTA, 30. januar 2010 

134Kranjska gora 

10:00 Veleslalom – prvi tek 

13:00 Veleslalom – drugi tek 

NEDELJA, 31. januar 2010 

10:00 Slalom – prvi tek 

13:00 Slalom – drugi tek

SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH 

18. -21. MAREC 2010 

Sliši se kot stara lajna ali pa kot neštetokrat 

predvajana zimzelena pesem, katere refren se 

ukorenini v spominu že ob drugem ali tretjem 

poslušanju. A teze, da brez Planice ni prave 

sezone smučarskih skokov ali poletov, vendarle 

ne more zanikati skoraj nihče. Tudi temna stran 

Planice, te tolikokrat opevane meke letalcev, ne. 

V Sloveniji sicer zelo radi poveličujemo trenutke, 

dosežke ali vloge posameznika, skupnosti, 

regije ali kar države. Toda ko beseda nanese na 

Planico, se tudi v mednarodnih krogih vedno 

najde prostor za presežnik. Ob pogledu na del 

dotrajane infrastrukture, ki se v marsičem ne 

more primerjati s številnimi uglednimi središči 

po svetu, se jih veliko upravičeno vpraša, zakaj. 

Odgovorov je več. Skoraj vsi pa se na dlani pojavijo 

ob koncu zime oziroma že kar v zgodnji 

pomladi, ki je v zadnjih letih rezervirana za 

podaljšane planiške konce tedna. Pravi športni 

in ljudski praznik v izjemnem naravnem okolju, 

predvsem pa festival dolgih skokov in poletov 

ter večno spogledovanje s svetovnim rekordom. 

To je tisto, kar daje Planici posebno vlogo 

v mednarodnih krogih in vidno mesto na svetovnem 

zemljevidu. Biti aktiven soudeleženec 

planiškega praznika, predvsem ko gre za tekme 

na največji svetovni napravi, je svojevrsten privilegij. 

Je velika čast. Predvsem pa priložnost za 

lovce na daljave, da se poigrajo z adrenalinom 

in da se vpišejo med nesmrtne. 

Zgodovina smučarskih skokov v Planici sega 

v dvajseta in trideseta leta preteklega stoletja. 

Leta 1934 je na napravi, zgrajeni po načrtih 

Ivana Rožmana, Birger Ruud pristal pri 92 

metrih. Že dve leti za tem je Sepp Bradl preletel 

čarobno mejo stotih metrov (101,5 m). V Planici, 

kjer je pri projektiranju aktivno sodeloval 

tudi Stanko Bloudek, so skakalci leteli daleč 

tudi po drugi svetovni vojni. Toda Kulm in 

Obersdorf sta s sodobnima letalnicama Planici 

odvzela primat. Nov list v zgodovini so v Planici 

obrnili leta 1969, in sicer z novo letalnico, ki sta 

jo zasnovala brata Gorišek. 

Projektirana je bila z mislijo na prihodnost, saj 

je s popravki omogočala povečevanje, kar so v 

Planici s pridom izkoriščali. Svetovni rekordi so 

postali sestavni del planiških tekem. Meja (ne) 

mogočega se je pomikala in leta 1994 je Finec 

Toni Nieminen pristal pri 203 metrih. Danes je 

to »le povprečna« daljava, saj znaša rekord kar 

239 metrov. Lastnik te neverjetne znamke pa je 

leta 2005 postal Björn Einer Romören. 

V zadnjih sezonah je postala Planica tradicionalno 

prizorišče konca svetovnega pokala. 

Tako imajo tekme še večjo mikavnost, saj v igri 

ni samo običajen »paket« točk, ampak sklepni 

boj za kristalni globus in stopničke svetovnega 

pokala. 

Planica, ki je leta 1984 gostila tudi svetovni 

pokal v nordijski kombinaciji, je bila do zdaj 

tudi petkrat prizorišče tekem svetovnega 

prvenstva v poletih. Prvič že leta 1972, nato pa 

v letih 1979, 1985, 1994 in nazadnje leta 2004. 

Že leta 2010 bo letalnica znova prizorišče bojev 

za odličja svetovnega prvenstva. Ob tem pa 

lanica 

ni skrivnost, da bi radi pri osrednji slovenski 

smučarski organizaciji nekoč na Gorenjskem 

gostili tudi svetovno prvenstvo nordijskih disciplin. 

Do tega scenarija je pot sicer še kar dolga, 

predpogoj pa je nadaljnja obnova skakalnic in 

vseh drugih objektov. To je bila dolgoletna hiba 

Planice, na kar so opozorili tudi predstavniki 

FIS. Ti so dali prav pred kratkim jasno vedeti, da 

so spremembe nujne, če bi se Planica rada še 

naprej ponašala z uradnim certifikatom. 


Četrtek, 18. marec 2010 

09:00 - Poskusna serija 


11:00 - Kvalifikacije 

18:00 - Otvoritvena slovesnost 

Petek, 19. marec 2010 


15:15 - Prva serija 

Druga serija 

Sobota, 20. marec 2010 


10:15 - Tretja serija 

Finalna serija 

18:00 - Slovesna podelitev medalj 

Nedelja, 21. marec 2010 


10:15 - Prva serija 

Finalna serija 

12:00 - Podelitev medalj 

12:45 - Zaključna slovesnost 

135

POMEN ŠPORTNE VADBE 

Dr. Aleš Dolenec 

Pomen športne vadbe 

Večina ljudi, ki se rekreativno ukvarja s smučanjem, začne o smučanju razmišljati 

šele, ko se bliža zima ali ko pade prvi sneg. Takrat nakupijo novo opremo ali dokupijo 

potrebne kose opreme, poskrbijo za pravilno delovanje smučarske opreme oz. jo preverijo. 

Pripravo smuči in vezi večina prepusti strokovnjakom, saj to daje zagotovilo, da 

bodo robniki ostri, drsna ploskev pravilno obdelana in vezi pravilno nastavljene. Pri 

pripravi na smučarsko sezono večina pozabi nase oziroma na svojo telesno pripravljenost, 

o kateri je treba razmišljati že več mesecev pred začetkom smučanja. 

136 

Smučanje je šport, ki od posameznika zahteva 

dobro telesno pripravljenost, saj aktivnost 

običajno traja več ur, obremenitve so med 

smučanjem velike, poteka pa lahko v pogojih, 

na katere ljudje nismo najbolj prilagojeni (nizke 

temperature, veter, slaba vidljivost …). 

Rekreativni smučar preživi na smučišču od 

tri do sedem ur. Iz raziskav izhaja, da lahko 

povprečen smučar v enem dnevu presmuča 

20 kilometrov ali celo več. Pri celodnevnem 

smučanju je približno 140 minut aktivnosti, pri 

kateri napor presega 40 % maksimalnega napora, 

znotraj tega pa se pojavljajo intervali, ko 

napor presega 85 % maksimalnega napora. Z 

maksimalnim naporom je mišljena športna aktivnost 

pri maksimalnem srčnem utripu posameznika. 

Tako dolg in velik napor povzroči, da 

se smučar utrudi. Na pojav utrujenosti poleg 

tega vplivajo tudi velike sile, ki jih mora smučar 

med smučanjem m premagovati. Večinoma gre 

za sile, ki so od dvado 

trikratnik telesne 

teže, lahko 

pa tudi več . 

Z utrujenostjo 

se zmanjša 

nadzor gibanja, 

zato se poveča 

možnost napak 

med gibanjem 

in posledično 

število padcev. Če 

velikim silam in 

naporu dodamo o 

še nizke temperature, 

ki že same po 

sebi zmanjšujejo 

gibalne sposobno-osti, 

in včasih slabo 

vidljivost, ki smučarja 

prisili, da se 

postavi v »obrambni« 

položaj (mišice 

so bolj napete), 

lahko sklenemo, da 

je smučanje lahko 

zelo naporen šport 

in da je smučar po koncu dneva upravičeno 

utrujen. Seveda se na takšno utrujenost lahko 

sklicujejo le smučarji, ki so smučali, ne pa 

smučarji, ki so večino dneva prebili v gorski 

koči – »za šankom«. 

Utrujenosti se smučar ne more povsem 

izogniti, lahko pa nanjo vpliva z dobro telesno 

pripravljenostjo. Telesno bolje pripravljen smučar 

se bo pri enakem načinu smučanja utrudil 

pozneje kot telesno slabše pripravljen smučar. 

Pri tem je treba opozoriti, da na splošno telesno 

pripravljenost negativno vpliva tudi proces 

staranja, kar je še bolj izrazito, če staranje 

spremlja premajhna telesna aktivnost. Mišična 

moč se začne opazno zmanjševati po 40. letu, 

po 65. letu pa postane upadanje mišične moči 

še hitrejše. Podobno kot z mišično močjo se 

dogaja tudi z vzdržljivostjo, gibljivostjo in s 

koordinacijo. Za starejšega smučarja je zelo 

nevarna a kombinacija, ko 

si na beli strmini 

v spomin prikliče 

vožnje iz mlajših 

let, ne upošteva 

pa, da je svoje 

telo v zadnjih 

letih zanemarjal 

v smislu telesne 

aktivnosti ter 

da je proces 

staranja hkrati 

zmanjševal 

njegove fizične 

sposobnosti. 

Tako se pojavi 

nevarno precenjevanje 

svojih 

sposobnosti, 

kar lahko povzroči 

ogrožanje 

sebe 

in drugih na 

smučišču. 

Ob besedi 

utrujenost 

pri smučanju 

najprej 

pomislimo 

na utrujene in boleče noge. Noge so med 

smučanjem res najbolj obremenjeni del telesa, 

vendar pa sta pri smučanju obremenjena tudi 

trup in ramenski obroč. 

Na nogah so najbolj 

obremenjene stegenske mišice, ki nadzorujejo 

gibanje v kolenu in pomagajo pri nadzoru 

gibanja v kolku. V teh sklepih se pri smučanju 

opravi večina gibanja. Največji del gibanja je 

namenjen vodenju in navezovanju zavojev, 

manjši del pa prilagajanju terenu (amortizacija 

neravnin na smučišču). Radij zavoja, hitrost in 

masa smučarja določajo obremenitev nog v 

zavoju. Manjši radij zavoja, večja hitrost in večja 

masa smučarja pomenijo večjo obremenitev. 

Obremenitev nog še poveča teren z velikim 

številom majhnih grbin, robov in nanosov 

snega, saj takšen teren zahteva, da smučar 

zaradi boljšega nadzora gibanja napne večji 

delež stegenskih mišic, kot če bi se smučal po 

poravnanem terenu. 

Trup kot vezni člen med spodnjim in zgornjim 

delom telesa prenaša energijo s spodnjega dela 

telesa na zgornji del in nasprotno. Trup lahko 

energijo učinkovito prenaša samo, če je čvrst 

oziroma tog. Če trup ni čvrst, se večji del energije 

v njem izgubi v obliki deformacije trupa, le

manjši 

del energije pa se prenese na drug del 

telesa. Deformacija trupa pomeni zelo velike 

obremenitve medvretenčnih ploščic ter mišic 

in veznega tkiva ob hrbtenici. Že enkraten 

dogodek, kot na primer, ko zapeljemo čez 

kompaktnejši nanos snega na smučišču, lahko 

povzroči poškodbo hrbta. Kaj se takrat zgodi? 

Pričakovanje udarca v nanos snega povzroči, 

da podzavestno napnemo mišice nog. Ker 

so mišice močno 

napete, z nogami ne moremo amortizirati vožnje 

čez nanos snega, zato se spodnji del telesa 

vzdigne približno za višino nanosa snega. Če 

bi bil trup čvrst, bi se za toliko, kot se vzdigne 

spodnji del telesa, vzdignil tudi zgornji del telesa, 

če trup zaradi slabe telesne priprave ni dovolj 

čvrst, pa se zgornji del telesa vzdigne manj 

kot spodnji del. Razlika med dvigom spodnjega 

in zgornjega dela telesa se izgubi v deformaciji 

trupa oziroma v upogibanju v ledvenem delu 

hrbtenice. Zaradi smučarskega položaja, kjer je 

zgornji del telesa nagnjen naprej, se v ledvenem 

delu hrbtenice pojavijo velike sile, ki lahko 

povzročijo poškodbo medvretenčne ploščice. 

Ponavljajoče se manjše obremenitve lahko 

povzročijo vnetje vezivnega tkiva in mišic ob 

hrbtenici. 

Pogosto naslednji dan po smučanju pri določenih 

gibih rok začutimo bolečino v ramenskih 

mišicah. Povzročitelj teh bolečin je običajno 

izguba ravnotežnega položaja, ki je lahko 

posledica zdrsa na ledeni plošči ali zdrsov pri 

iskanju skrajnih mej snežne podlage, smučarske 

opreme in svojih sposobnosti ter 

nepričakovanih naletov v nanose 

snega na smučišču. Če pri tem ni 

bilo padca, se dogodka največkrat 

niti ne spomnimo. Ob izgubi 

ravnotežnega položaja refleksno 

»zakrilimo« z rokami. Ker so gibi 

rok sunkoviti, se v ramenskih mišicah 

pojavijo sorazmerno velike sile. 

Te sile lahko zaradi slabe telesne pripravljenosti 

in neprimernega ogrevanja ali celo opustitve 

ogrevanja pred smučanjem povzročijo večje 

ali manjše poškodbe, ki jih lahko čutimo takoj 

ali pa šele naslednji dan. Takšne poškodbe niso 

zavedene v evidencah smučarskih poškodb, 

vseeno pa nam lahko tudi več tednov grenijo 

življenje. Pred takšnimi poškodbami se najbolje 

zavarujemo z dobro telesno pripravo in s 

pravilnim ogreva- 

njem pred začetkom 

smučanja. Ogrevanje 

se pogosto izpusti z 

izgovorom, da bomo 

prvi dve vožnji 

naredili počasneje 

in previdno, a pri 

tem pozabimo, da 

se lahko zdrs zgodi 

že pri prvem zavoju. 

Ogrevanje pred 

smučanjem je pomembno 

tudi zato, 

ker je obremenitev 

nekaterih delov 

telesa med smu- 

čanjem premajhna, da bi se ti 

deli telesa lahko primerno ogreli s smučanjem, 

hkrati pa so lahko ob padcu, zdrsu ali ob trku ti 

deli telesa močno izpostavljeni. 

S primerno telesno pripravljenostjo lahko 

zmanjšamo utrujenost med smučanjem in po 

smučanju ter preprečimo bolečine. Telesna 

pripravljenost se ohranja in izboljšuje s športno 

vadbo. Da lahko s športno vadbo dosežemo 

želene cilje, je treba upoštevati, da mora biti 

športna vadba varna, načrtovana, nadzorovana 

in dolgotrajna. 

Za varno vadbo moramo izbrati prave vaje; 

te morajo biti pravilno izvedene, pomembna 

pa je tudi izbira prave metode vadbe. Če pri 

športni vadbi tega ne upoštevamo, nam vadba 

ne bo koristila, ampak se lahko celo poškodujemo 

ali zbolimo, kar nas bo samo oddaljilo od 

zastavljenega cilja. 

Pri načrtovanju športne vadbe moramo najprej 

določiti cilj vadbe. Potem je treba ugotoviti 

trenutno telesno pripravljenost posameznika, 

na osnovi tega pa sestaviti program športne 

vadbe. Športna vadba, ki jo izbiramo na osnovi 

našega 

trenutnega počutja, običajno nima jasno 

zastavljenega cilja, zato ne moremo preveriti, 

ali smo cilj dosegli. Poleg tega lahko s tako 

vadbo razvijamo povsem druge sposobnosti, 

kot želimo, ali pa z izvajanjem nasprotujočih si 

metod vadbe preprečujemo napredek. 

Še tako dober načrt ima vedno kakšno 

pomanjkljivost. Zato je treba športno vadbo 

nadzorovati. Sproten nadzor športne vadbe in 

občasen nadzor njenih izidov nam bosta dala 

informacije, ali se naše telo spreminja v želeni 

smeri oziroma ali smo zavili stran od želene 

smeri. Dobili bomo potrdilo o pravilnosti naših 

odločitev ali pa dovolj zgodnje opozorilo, da 

moramo vadbo spremeniti, ker ne daje želenih 

izidov. 

Športna vadba je dolgotrajen proces. Po normalni 

poti nobene gibalne sposobnosti ne moremo 

spremeniti čez noč. Dobra stran tega je, 

da en izpuščen trening še ne pomeni katastrofe, 

slaba stran pa, da počasni procesi spreminjanja 

gibalnih sposobnosti omogočajo, da si 

dolgo »lažemo«, da smo še vedno v sorazmerno 

dobri kondiciji. Ko enkrat ugotovimo, da 

so naše telesne sposobnosti padle pod nam še 

sprejemljivo raven, smo lahko že v težavah, saj 

nas do takšne ugotovitve pogosto pripeljejo 

šele zdravstvene težave. Sledi dolga in naporna 

pot do normalne telesne pripravljenosti. 

S pravilno načrtovano športno vadbo, ki bi 

jo morali izvajati skozi celotno življenjsko 

obdobje, lahko upočasnimo negativne procese 

staranja in si podaljšamo obdobje uživanja v 

telesnih aktivnostih. 

Športno vadbo je treba začeti takoj, da na smučarsko 

sezono pripravimo tudi svoje telo. 

Dr. Aleš Dolenec bo v vseh letošnjih 

številkah Modrih novic predstavil 

posebnosti telesne priprave za posamezne 

smučarske panoge. 

O kondicijski vadbi otrok bo pripravil 

prispevke za televizijsko oddajo 

Gremo na smuči. 

137

138

Maratonci tečejo v peto zimo 

»SLOvenSKI maratoni.« Slovenski smučarski 

tekači pred peto sezono že vedo. Naši tekaški 

maratoni gredo v peto zimo. SLOvenSKI maratoni 

so niz, ki ga v svetu nosi Worldloppet, 

v Evropi Euroloppet. Oblika združenja, ki je v 

svetu priznana. Tudi SLOvenSKI maratoni so že 

postali prava blagovna znamka. Že ime pove 

vse. Lanska zima je spet potrdila, kako pametna 

je bila odločitev, da se prvopristopnikom iz 

uvodne sezone (Pokljuški maraton, Bloški teki, 

Vojsko in Osankarica na Pohorju) pridružijo še 

Tek po Logarski dolini, tek v Tamar, Trnovski 

maraton na Črnem Vrhu nad Idrijo, Tek 

Ribniške koče na Pohorju ter lani še Maraton 

Rogla. Ker na Blokah in Črnem Vrhu ni bilo 

dano, da bi maratone izvedli, so prireditve na 

navdušenje tekačev na visoki ravni izpeljali vsi 

preostali. Več kot 1.100 udeležencev na vseh 

prireditvah skupaj. Dve tekačici in 15 tekačev je 

preteklo najdaljšo razdaljo na vseh organiziranih 

prireditvah. Za sezono, v kateri je bilo snega 

v nižinah samo za vzorec, je to lepa številka. 

Povezave delajo vse organizatorje še močnejše. 

Skupna promocija. Soglasje glede datumov tekov 

so eden najpomembnejših sklepov sožitja. 

Da si ob hudi uri, ko bo snega le na izbranih 

lokacijah, ne bodo skakali v zelje. Da si bodo 

pomagali. Najvztrajnejši tekači bodo tega veseli. 

Organizatorji pa seveda večjega števila tekačev. 

Prav s številom smučarskih tekačev, ki v 

Sloveniji ob boljših zimah raste iz leta v leto, se 

vrača pridih osemdesetih let prejšnjega stoletja. 

Večja kot je množica, zanimivejša je prireditev 

za medije. Medijem sledijo sponzorji. Tudi 

brez uveljavljenih tekačev in tekačic na takih 

prireditvah ne gre. Tudi ti so magnet za medije 

in sponzorje, brez katerih tekov skoraj ne 

more biti več. Tako je tudi v tujini. In vrhunski 

tekači vedo, da je tudi tek na maratonu pot do 

mogočega pokrovitelja, ki mu odpre več vrat 

do olimpijade. Sistem npr. pri sosedih v Italiji 

deluje. Prav zato na maratonih v tujini vedno 

poskrbijo, da je prihod v cilj speljan na najbolj 

spektakularen način. Običajno v sredo vasi, na 

lepo urejenem ciljnem prostoru. Startni prostor 

naj bo prijazen do hitrejših in počasnejših tekačev. 

Smučarski tek je treba približati ljudem. 

SLOvenSKI maratoni so kot družina gotovo že 

naredili nekaj tega poslanstva, ki ga smučarski 

tek zasluži. Prav v tej smeri pripravljamo nekaj 

novosti v novi sezoni, ponovno z devetimi 

organizatorji. Enotni celostni podobi bi sodile 

enotne startne številke, enotno merjenje časov. 

Pokljuški maraton bo v sklopu svetovnih veteranskih 

iger. V sezoni bo tek s tekmo svetovnega 

pokala na Rogli dobil tek poseben pomen. 

Prav zato bo tudi ta zima nekaj posebnega. Za 

najhitrejše bo tudi dodaten izziv. Zala Zdouc 

iz Sel na avstrijskem Koroškem in Vrhničan Jan 

Debevc v prvi sezoni, Radovljičanka Petra Race 

in Logatčan Jure Tršar v drugi sezoni, ponovno 

Petra Race in Jeseničan Lah Gaber v tretji 

sezoni ter Korošica Saša Kozelj in Primorec 

Marko Rupnik zadnjo zimo so kot zmagovalci 

že zaznamovali niz SLOvenSKI maratoni. Kdo 

se bo vpisal v anale 2010? 

PREDVIDENI KOLEDAR TEKMOVANJ V LETU 2010: 

10. 01. 2010 – Maraton Rogla - Unitur Rossi 20 km 

16. 01. 2010 – Maraton Tamar 21 km 

24. 01. 2010 – Tek po Logarski dolini 20 km 

31. 01. 2010 – Pokljuški maraton AdriaticSlovenica 21 km 

07. 02. 2010 – Bloški teki 20 km 

14. 02. 2010 – Trnovski maraton 21 km 

20. 02. 2010 – Osankarica 21 km 

28. 02. 2010 – Smučarski tek Ribniške koče 20 km 

07. 03. 2010 – Vojsko 30 km 

Vse prireditve bodo organizirane v prosti tehniki, kar pomeni, da udeleženci 

lahko uporabljajo klasično in skating (drsalno) tehniko teka. 

TEKMOVALNE KATEGORIJE V LETU 2010: 

MOŠKI: do 29 let (letnik 1981 in mlajši) 

do 39 let (letnik 1980–1971) 

do 49 let (letnik 1970–1961) 

do 59 let (letnik 1960–1951) 

nad 60 let (letnik 1950 in starejši) 

ŽENSKE: do 29 let (letnik 1981 in mlajše) 

do 39 let (letnik 1980–1971) 

do 49 let (letnik 1970–1961) 

nad 50 let (letnik 1960 in starejše) 

NAGRADE V LETU 2010: 

Pokale v absolutni konkurenci na najdaljših progah prejmejo 

prvi trije uvrščeni v moški in ženski kategoriji. 

Medalje prejmejo najboljši trije udeleženci v posameznih 

kategorijah (9 kategorij) na najdaljših progah. 

Vsi udeleženci, ki bodo nastopili na vseh organiziranih prireditvah 

v sezoni 2010, bodo prejeli posebno priznanje Pokal 

SLOvenSki maraton in brezplačno STARTNINO na vseh 

maratonih za Pokal SLOvenSKI maraton 2011. 

Če imata dva udeleženca v skupnem seštevku enako število 

točk, je boljši tisti, ki ima boljše posamične uvrstitve. 

Prireditev sofinancira 

139

SVETOVNE ZIMSKE MASTERS IGRE, SLOVENIJA - BLED 2010 

»Olimpijsko« vzdušje lahko doživi vsak 

Na Bledu se bodo konec januarja zbrali ljubitelji zimskih športov, saj bo tam 

središče Svetovnih zimskih masters iger - “olimpijskih” iger za rekreativne 

športnike. Na igrah lahko sodeluje prav vsak rekreativni športnik oziroma 

športnica ali športni navdušenec starejši od 25 oziroma 30 let. Ker za sodelovanje 

na igrah ni nobenih kvalifikacij, je to odlična priložnost, da tudi rekreativni 

športniki doživijo olimpijsko izkušnjo in se pomerijo v svojem najljubšem 

zimskem športu s športniki iz vsega sveta. 

140 

Čeprav nas do zimskih radosti in prvega snega 

loči še kar nekaj dni, se nekateri že pripravljajo 

na novo sezono. V letošnji bodo za vse rekreativne 

smučarje, tekače na smučeh, smučarske 

skakalce, biatlonce in hokejiste vrhunec 

Svetovne zimske masters igre, ki bodo med 25. 

in 31. januarjem potekale na Bledu. Na igrah 

organizatorji pričakujejo udeležence iz več kot 

60 držav sveta, zagotovo pa bodo slovenski 

predstavniki med najštevilčnejšimi. Pisana 

množica športnikov je tako izvrstna priložnost 

za druženje, ki bo poleg tekmovanja ravno 

tako pomembno. 

Prijave potekajo že od 25. januarja, prijaviti pa 

se je mogoče kar preko spleta. Kar nekaj športnih 

navdušencev se je na igre že prijavilo, med 

njimi tudi moške in ženske hokejske ekipe, ki 

večinoma prihajajo iz Kanade, Francije, Finske, 

Nemčije, Srbije in Slovenije. Največje zanimanje 

je za alpsko smučanje, ki bo potekalo v 

Kranjski Gori, smučarjem pa se bodo pridružili 

dvakratni avstrijski bronasti olimpijec Christian 

Mayer in bronasti olimpijski slalomist Jure Košir 

ter zvezdi slovenskega masters smučanja Boža 

Torkar in Mojca Pečelin, ki sta skupno osvojili 

kar sedem medalj na FIS svetovnem masters 

prvenstvu v italijanskem Piancavallu. Tudi v 

teku na smučeh na Pokljuki se bo pomerilo 

kar nekaj znanih športnikov, kot je slovenski 

junak Tour de Franca Tadej Valjavec. Kljub 

temu, da je za smučarske skoke potrebno 

kar precej poguma, se rekreativni športniki 

odločajo za sodelovanje. V Kranju in Tržiču, 

kjer bodo potekala tekmovanja v tej zimski 

disciplini, se bodo zbrali vsi tisti, ki sicer vsako 

leto tekmujejo v okviru svetovnega tekmovanja 

za masters smučarske skakalce. Tudi za 

biatlonce bo dobro poskrbljeno, saj bodo pred 

tekmovanjem lahko trenirali s puškami, ki jih 

bo zagotovil organizator, zato v tej disciplini 

lahko nastopijo tudi tisti, ki jim biatlonski šport 

ni čisto domač. Premierno se bodo na zimskih 

masters igrah pomerili še igralci dvoranskega 

nogometa, ki bodo žogo brcali v številnih 

gorenjskih dvoranah. 

Da gre za pomembno tekmovanje, ki sicer 

poteka v okviru Mednarodnime organizacije 

za masters igre (IMGA), ki je priznana s strani 

Mednarodnega olimpijskega komiteja, pri katerem 

sodelujejo mednarodne športne zveze, kot 

so FIS, IBU, IIHF in FIFA, priča tudi dejstvo, da 

je predsednik častnega odbora postal dr. Igor 

Lukšič, minister za šolstvo in šport. 

Prijavite se lahko do 25. oktobra na 

www.2010mastersgames.com, 

po telefonu (04) 279 19 00 ali po pošti 

(Svetovne zimske masters igre, 

Poslovna cona A37, 4208 Šenčur).

alpsko smuœanje 

tek na smuœeh 

biatlon 

smuœarski skoki 

hokej na ledu 

dvoranski nogomet/ 

futsal 

Ponedeljek 

25. Januar 

Torek 

26. Januar 

Sreda 

27. Januar 

Četrtek 

28. Januar 

Petek 

29. Januar 

Sobota 

30. Januar 

Nedelja 

31. Januar 

TEK NA SMUČEH BIATLON ALPSKO SMUČANJE SMUČARSKI SKOKI HOKEJ FUTSAL 

Turnir 

Turnir 

Urnik je odvisen od števila 


prijavljenih ekip 


5 km ženske , moški 60+ 

10 km moški 30 - 59 

Klasično 

10 km ženske , moški 60+ 

15 km moški 30 - 59 

Skating 

Štafeta ženske 3 x 5 km 

(kl/sk) * 

* Tekmujejo lahko nacionalno 

mešane štafete in ne mešano 

moški/ženske 

Maraton 20 km 

ženske , moški 60+ 

Maraton 30 km 

moški 30 - 59 

Individualno 

15 Km Moški 30 - 39 

10 Km Moški 40 - 59 Ženske 30 - 39 

7,5 Km Moški 60 - 69 Ženske 40 - 59 

5 Km Moški 70+ Ženske 60+ 

* Tekmovalci v starostni skupini 60+ med tekom ne nosijo puške (puška 

jih čaka na strelišču) 

Sprint 

10 Km Moški 30 - 39 

7,5 Km Moški 40 - 59 Ženske 30 - 39 

6 Km Moški 60 - 69 Ženske 40 - 59 

5 Km Moški 70+ Ženske 60+ 

* Tekmovalci v starostni skupini 60+ med tekom ne nosijo puške (puška 

jih čaka na strelišču) 

Štafeta 

3 X 5 km Moški 65+ Ženske 

* Tekmujejo lahko nacionalno mešane štafete in ne mešano moški/ 

ženske 

Veleslalom 

Vse starostne kategorije 

Ženske in moški 

Super G 


ženske in moški 

Slalom 


ženske in moški 

9.30 K50 

starejše starostne kategorije 

13.30 K50 

mlajše starostne kategorije 

10.00 K35 

16.00 Ekipno nordijska kombinacija, 

tek na smučeh 

9.30 K70 

15.00 K105 

16.00 Nordijska kombinacija 

tek na smučeh, 

Individualno 

Turnir 



Turnir 



Turnir 



Turnir 



Turnir 



Turnir 



Turnir 



Turnir 



SI SPORT d.o.o., Poslovna cona A 37, SI-4208 Šenœur, Slovenija 

tel: +386 4 279 19 00, faks: +386 4 279 19 05 

info@2010mastersgames.com 

141

fotografije: Boštjan Kostanjšek, iStockphoto, arhiv OK Pokljuka 

Dolgo pričakovana gradnja prepotrebnega 

Športnega centra Pokljuka na Rudnem 

polju se je jeseni 2009 zaključila. Na prigovarjanje 

športnih in turističnih delavcev, zbranih 

v Organizacijskem komiteju Pokljuka in Smučarski zvezi 

Slovenije, je projekt po dolgih letih načrtovanj svojo realno 

podobo začel dobivati leta 2006, s pridobitvijo sredstev iz 

evropskega sklada za regionalni razvoj pa se je dolgoletna 

želja pričela septembra 2008 tudi materializirati. 

Deset milijonov evrov vreden projekt predstavlja pomembno 

naložbo za razvoj slovenskega vrhunskega športa (biatlona, 

smučarskega teka, …), ponovno obuditev lokalnega turizma 

ter nujno potrebno infrastrukturo za nadaljevanje začrtanih 

smernic razvoja rekreativnega športa na Pokljuki. 

Športni center Pokljuka vključuje: 

večnamenski osrednji objekt - Hotel Center z 62 ležišči, restavracijo, 

centrom za fitness, multimedijskimi predavalnicami, …, 

sodobne in homologirane proge za smučarski tek in biatlon, 

rolkarsko stezo z delno osvetlitvijo, 

biatlonsko strelišče s 30 elektronskimi tarčami, 

izposojevalnico tekaških smuči, 

stadionski del s tribunami in prireditvenim prostorom, 

sistem umetnega zasneževanja, 

druge rekreacijske površine, 

nova parkirišča in komunalno infrastrukturo, 

zunanji gostinski objekt Jurček. 

Pokljuka s tem pridobiva prepotrebne objekte za razvoj športa in turizma 

poleti in pozimi. Planinci, pohodniki, smučarji, gorski kolesarji, tekači, 

udeleženci seminarjev in konferenc, izletniki, … vsi boste v Športnem 

centru Pokljuka lahko prepoznali svoj drugi dom. Z vso potrebno skrbnostjo 

smo predvideli tudi najmanjše podrobnosti, da bo vaše bivanje 

pod Viševnikom popoln užitek. Funkcionalno zasnovan in 

sodobno opremljen Hotel Center bo z usposobljenim in 

strokovno podkovanim osebjem lahko izpolnil vse vaše 

želje in potrebe. 

Pokljuka je že od nekdaj tudi znano pribežališče vrhunskih 

športnikov (biatloncev, smučarjev tekačev, veslačev 

in kolesarjev), ki izkoriščajo naravne danosti in v objemu 

neokrnjene narave trenirajo za nastope na največjih svetovnih 

tekmovanjih. Od leta 1992 Pokljuko vsako leto obišče karavana 

svetovnega pokala v biatlonu; v letu 2001 je na Pokljuki potekalo svetovno 

prvenstvo v biatlonu, gostili pa smo tudi olimpijski festival evropske 

mladine, svetovno vojaško prvenstvo v smučanju, mednarodne carinske 

zimske igre, svetovno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu in mladinsko 

svetovno prvenstvo v biatlonu. Zimska športna tekmovanja so tako postala 

stalnica življenja tukajšnjih prebivalcev, ki v veliki meri sodelujejo pri 

organizaciji in izvedbi tekmovanj. 

Načrtovana tekmovanja v Športnem centru Pokljuka: 

- Svetovne zimske masters igre (25.-31. januar 2010), 

- 20. Pokljuški maraton Adriatic Slovenica (31. januar 2010), 

- Finale IBU pokala v biatlonu (9.-14. marec 2010), 

- alpski pokal v biatlonu (19.-21. marec 2010), 

- e.on Ruhrgas IBU svetovni pokal v biatlonu (december 2010), 

- tekme državnega prvenstva in slovenskega pokala v biatlonu 

in smučarskem teku po koledarju Smučarske zveze Slovenije. 

CENTER POKLJUKA šport, rekreacija, gostinstvo, d. o. o.; tel.: +386 (0)4 279-19-20; fax: +386 (0)4 279-19-15; e-mail: info@center-pokljuka.si

VSEM IMETNIKOM MODRE KARTICE NUDIMO 10% POPUST NA VSE ARTIKLE

146 

DA NE POZABIM ...

Kaj je Modra kartica?

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?