Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot
Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot
Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Danev, G. <strong>in</strong> sod., 2008. <strong>Vrednotenje</strong> <strong>dreves</strong> <strong>in</strong> <strong>opredeljevanje</strong> <strong>dreves</strong>nih <strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong>. Zavod RS za varstvo<br />
narave.<br />
medtem, ko jih imamo v območnih enotah Ljubljana <strong>in</strong> Nova Gorica, ki sta primerljivo veliki<br />
po površ<strong>in</strong>i, več kot polovico manj. Še večje odstopanje se pokaže pri tisi, ko imamo v<br />
Mariborski območni enoti kar 151 ali 74% delež vseh tis vpisanih v bazo. Hkrati tise niso<br />
o<strong>vrednot</strong>ene glede na rastišče (naravno rastišče/okolje ali umetno nasajena <strong>dreves</strong>a/hišna,<br />
vrtna <strong>dreves</strong>a).<br />
Velik delež zapisov v bazi <strong>dreves</strong>nih <strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong> o stanju <strong>dreves</strong> je starejših od leta<br />
1997. Iz tega sledi, da strokovnjaki območnih enot niso uspeli popisati aktualnega stanja teh<br />
<strong>dreves</strong>nih <strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong> v obdobju 10 let, kar je eden izmed glavnih ciljev zavoda na<br />
področju spremljanja stanja ohranjenosti narave.<br />
Kar dobrih 17 % ali 639 <strong>dreves</strong> v bazi ni imelo vpisanega obsega <strong>dreves</strong>a, kar pomeni, da je<br />
bil kriterij pričevalne pomembnosti, kulturno-zgodov<strong>in</strong>skega <strong>in</strong> estetskega pomena<br />
pomembnejši od meril izjemnosti (obsega, viš<strong>in</strong>e, habitusa, starosti) oziroma merila izjemnih<br />
dimenzij sploh niso bila upoštevana. V teh primerih zopet naletimo na velik delež<br />
subjektivnega <strong>vrednot</strong>enja.<br />
Velikokrat se v bazi pojavljajo <strong>dreves</strong>a, ki so bila določena za naravne <strong>vrednot</strong>e <strong>in</strong> celo<br />
zavarovana zgolj zaradi tega, ker so rasla na območjih zavarovanih po zakonodaji o kulturni<br />
dedišč<strong>in</strong>i. Lep primer so zavarovana <strong>dreves</strong>a <strong>in</strong> hkrati <strong>dreves</strong>ne naravne <strong>vrednot</strong>e v starem<br />
mestnem jedru Radovljice. Drevesa znotraj kulturnega spomenika z vidika <strong>vrednot</strong>enja<br />
<strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong> v Radovljici niso nič posebnega, ne po izjemnih dimenzijah, habitusu,<br />
starosti, pričevalni pomembnosti…, hkrati so ta <strong>dreves</strong>a tudi raz<strong>vrednot</strong>ena zaradi<br />
neprimernih posegov v koreničnik ali krošnjo <strong>dreves</strong>a.<br />
2.2 Določitev »SMART« kriterijev<br />
Zaradi v prejšnji točki navedenih razlogov je potrebno za varstvo <strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong> vpeljati<br />
kar se da objektivni sistem <strong>vrednot</strong>enja. Enotni <strong>in</strong> objektivni kriteriji določanja <strong>dreves</strong>nih<br />
<strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong> bodo omogočali lažje strokovno argumentiranje varstva le teh pred možnimi<br />
posegi <strong>in</strong> »nevarnostmi« sodobne družbe. Postopek presoje vpliva na naravno <strong>vrednot</strong>o<br />
mora biti čim bolj podoben presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov <strong>in</strong> posegov v naravo<br />
na varovana območja.<br />
V postopku presoje se na podlagi objektivnih meril natančno določi pomen naravne <strong>vrednot</strong>e<br />
- <strong>dreves</strong>a za lokalno skupnost ali državo ter posledično škodo, ki bi jo načrtovan poseg ali<br />
plan prizadejal. Ravno zaradi lažjega <strong>in</strong> objektivnega presojanja vplivov morajo biti kriteriji<br />
opredelitve <strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong> SMART.<br />
SMART kriteriji (prirejeno po ALEKSANDER, 2008):<br />
−<br />
−<br />
−<br />
−<br />
Specifični (Specific): za vsako drevo (objekt) mora biti podana vrednost, ki ne more biti<br />
podvržena različnim <strong>in</strong>terpretacijam (nedvoumnost kriterija) <strong>in</strong> se lahko zoperstavi<br />
različnim pravnim izpodbijanjem;<br />
Merljivi (Measurable): Merljivost kriterija je osnovni parameter za uspešno <strong>in</strong> objektivno<br />
varovanje <strong>dreves</strong>nih <strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong>. Merljivi kriteriji pri <strong>dreves</strong>nih <strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong>ah<br />
so: obseg, viš<strong>in</strong>a, površ<strong>in</strong>a krošnje…<br />
Dosegljivi (Atta<strong>in</strong>able): Kriteriji morajo biti podani tako, da ne precenjujemo<br />
sebe/organizacije <strong>in</strong> resursov, ki jih imamo na voljo, pri tem moramo biti realistični.<br />
Primerni (Relevant): Kriteriji morajo biti v skladu z obstoječo zakonodajo <strong>in</strong> predpisi;<br />
8
Change language