Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot

More documents

Recommendations

Info

Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot. Zavod RS za varstvo narave. 1 UVOD Projektna naloga predstavlja nadaljnje delo Zavoda RS za varstvo narave (v nadaljevanju Zavod) na področju določitve enotnih in predvsem objektivnih kriterijev vrednotenja drevesnih naravnih vrednot, ki so jih v letu 2004 izoblikovali Ocvirk in sodelavci. Strokovna merila vrednotenja naravnih vrednot so določena z Zakonom o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON, Uradni list RS, št. 96/2004). Podrobnejši kriteriji po ZON določajo razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega in lokalnega pomena. V letu 2007 je bila opravljena analiza podatkovne zbirke drevesnih naravnih vrednot Zavoda za vsako območno enoto posebej, kakor je to predvidevala projektna naloga v letu 2004. V letu 2006 je bila v magistrskem delu Elizabete Habič z naslovom Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji narejena tudi primerjava podatkov med podatkovno zbirko drevesnih naravnih vrednot Zavoda (v nadaljevanju baza) in zbirko podatkov o izjemnih drevesih Zavoda za gozdove Slovenije na območju Območne enote Postojna. Na podlagi analize baze drevesnih naravnih vrednot Zavoda (DANEV, 2007), novih raziskav (HABIČ, 2006) ter objavljene nove strokovne monografije (BRUS, 2004) smo lahko oblikovali mejne vrednosti dimenzij za drevesne vrste v Sloveniji, ki s svojo pojavo izkazujejo izjemnost/pomembnost, kar je bila tudi prednostna naloga zaradi zagotovitve objektivnosti pri določitvi drevesnih naravnih vrednot. Februarja 2008 smo na Zavodu izdelali predlog projektne naloge, ki je bil posredovan doc. dr. Robertu Brusu v recenzijo. Recenzijo predloga projektne naloge smo prejeli dne 13.3.2008. Cilj naloge je v največji možni meri določiti enotne in objektivne kriterije za vrednotenje dreves z namenom izboljšanja sistema vrednotenja izjemnih dreves/drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji. Rezultat bo baza drevesnih naravnih vrednot, v kateri bodo zajeta izjemna drevesa Slovenije. Izjemna drevesa Slovenije bodo določena po strokovnih kriterijih, določenih s to nalogo. Pri določitvi kriterijev je potrebno upoštevati naravne danosti Slovenije, razlike med drevesnimi vrstami, druge posebnosti dreves, okolja in družbenozgodovinskih dejavnikov (HABIČ, 2006), ki se morajo navezovati na veljaven ZON, skupaj z njegovimi podzakonskimi akti (OCVIRK in sod.,2004). 2 RAZLOGI ZA IZDELAVO PROJEKTNE NALOGE Drevesa, določena kot drevesne naravne vrednote in razvrščena po državnem ali lokalnem pomenu, so bila v preteklosti vrednotena z merili, ki so v slovenskem naravovarstvu neenotna, neobjektivna in zato težko primerljiva. Razlogov za to je več, eden izmed njih je v določanju kriterijev vrednotenja v preteklosti, ko sta bila kulturni in estetski vidik dojemanja izjemnosti drevesa najbolj poudarjena (OCVIRK in sod., 2004). Težave se pojavijo, ker je vrednotenje kulturnega pomena, predvsem pa vrednotenje na podlagi estetskega vidika zelo odvisno od samega dojemanja človeka/subjektivno in je toliko različno, kolikor je ljudi (prirejeno po OCVIRK in sod., 2004). 6
Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot. Zavod RS za varstvo narave. 2.1 Analiza drevesnih naravnih vrednot V letu 2007 je bila narejena celovita analiza drevesnih naravnih vrednot, katerih zapisi se nahajajo v bazi naravnih vrednot Zavoda. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS, št. 111/2004, št. 70/2006) predpisuje vsebino registra naravnih vrednot, ki ga vodi Agencija RS za varstvo okolja (v nadaljevanju ARSO). Zavod sodeluje pri izdelavi strokovnih predlogov za spremembe ali dopolnitve Pravilnika in hkrati vodi interno naravovarstveno bazo naravnih vrednot, ki zajema širšo vsebino kot Pravilnik (popisi stanja, komentarji, opombe, dimenzije, kriteriji vrednotenja…). Register naravnih vrednot je dostopen javnosti na medmrežju (http://gis.arso.gov.si/mpportal) ter na vpogled na informacijskem sistemu Naravovarstveni atlas (http://www.naravovarstveni-atlas.si). Analiza nam je pokazala, da se baza zavoda po številu drevesnih naravnih vrednot razlikuje od samega števila drevesnih naravnih vrednot v registru naravnih vrednot ARSO. V registru naravnih vrednot, katerega skrbnik je Agencija RS za okolje, se nahaja 2591 zapisov naravnih vrednot z navedeno drevesno zvrstjo. Od tega je 49 kombinacij zapisov drevesne zvrsti z ostalimi zvrstmi naravnih vrednot in 2542 zapisov samo z drevesno zvrstjo. V bazi drevesnih naravnih vrednot imamo 2672 zapisov drevesnih naravnih vrednot in kar 3643 opisanih dreves. Razlika med bazo zavoda in registrom ARSO se verjetno pojavlja zaradi nesistemskega pristopa k čiščenju zavodske baze dreves za drevesa, ki so bila ob spremembi Pravilnika izbrisana. Ti podatki se hranijo v živi bazi, namesto, da bi se ob vsaki spremembi Pravilnika staro zavodsko bazo arhiviralo in uveljavilo novo bazo, ki bi vsebovala le tiste naravne vrednote, ki so bile s spremembo Pravilnika tudi določene. Velik del teh težav se je rešilo z uvedbo informacijskega sistema ISN2k, v katerega smo v letu 2007 vključili le tiste podatke iz baze zavoda, ki se nanašajo na s Pravilnikom določene naravne vrednote, med katerimi so tudi drevesne. Razlika med številom drevesnih naravnih vrednot in številom dreves v bazi drevesnih naravnih vrednot se pojavlja zaradi skupin dreves, ki skupaj tvorijo eno drevesno naravno vrednoto. Takih skupin je 579. Skupine predstavljajo predvsem drevesa drevoredov, delov oblikovane narave, rastišč zavarovanih drevesnih vrst in manjše skupine dreves v kulturni krajini (drevesa ob sakralnih objektih, večjih kmetijskih gospodarstvih). Zelo malo skupin se nahaja znotraj gozdnega prostora. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/2002) določa, da je drevesna naravna vrednota lahko skupina dreves le znotraj gozdnega prostora. Uredba tudi določa, da v kolikor se skupina dreves nahaja v kulturni ali urbani krajini, le ta spada med oblikovane naravne vrednote. 700 drevesnih NV se nahaja znotraj gozdnega prostora (vključen tudi 30 metrski gozdni rob). To predstavlja manj kot 30% vseh drevesnih NV v Sloveniji. Npr. v bazi izjemnih dreves Zavoda za gozdove Slovenije Območna enota Postojna je vpisanih 192 dreves, med katerimi jih je kar 71% znotraj gozdnega prostora. Zavod RS za varstvo narave ima v bazi naravnih vrednot na istem območju vpisanih 175 dreves, a le s 13% v gozdnem prostoru, ostalo pa v kulturni krajini (HABIČ, 2006). Tu se pojavlja vprašanje, ali imamo v bazi zavoda dejansko zajeta izjemna drevesa in kateri kriteriji so bili uporabljeni pri vrednotenju. V bazi naravnih vrednot se pojavljajo tudi velike razlike med številom drevesnih naravnih vrednot znotraj območnih enot Zavoda. Tudi ob upoštevanju fitogeografske delitve Slovenije so ta odstopanja še vedno prevelika. Tako imamo na primer v območni enoti Maribor 759 lip, 7
Page 1 and 2: Zavod Republike Slovenije za varstv
Page 3 and 4: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
Page 5: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
Page 37 and 38: PRILOGA 2 - POPISNI LIST ZA DREVESN

Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?