Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot

Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot. Zavod RS za varstvo
narave.
Ekosistemska pomembnost:
Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po merilu ekosistemske pomembnosti, če ustreza
kriterijem iz preglednice številka 6.
Preglednica 10: Kriteriji merila ekosistemske pomembnosti dreves (prirejeno po HABIČ, 2006 in OCVIRK in sod.,
2004)
Kriteriji merila ekosistemske pomembnosti
Delež dopustnega odstopanja od
KAZALNIKA Ok navzdol (v %)
Redka drevesa in rastišča redkih drevesnih in grmovnih vrst (naravna rastišča)
Redka drevesa (npr. oplutnik) ali rastišča redkih drevesnih ali grmovnih vrst (npr.
rastišča tis, bodik…) do 100*
Odprta krajina
V radiju 200 m ni druge drevesne vegetacije (samoraslo drevo) 30
V radiju 100 m ni druge drevesne vegetacije (samoraslo drevo) 20
Obvodna vegetacija
Več kot 100 m od drugih dreves, ki gradijo koridor in ima izrazito funkcijo varovanja
20
obvodne brežine (samoraslo drevo)
Ekstremna rastišča
Drevo rastišču ustrezne vrste na ekstremnem rastišču (območja melišč, skalnatih
previsov, ostenj, vlažna, suha…) ali v sestoju s spremenjeno ali izmenjano vrstno
20
sestavo, kjer na površini 5 ha ni primerljivega drevesa.
Urbane površine
V radiju 100 m ni druge drevesne vegetacije (samoraslo drevo) 30
* Določitev redkih dreves ali rastišč redkih drevesnih in grmovnih vrst za predlog naravnih vrednot bo Zavod določal
skupaj v okviru skupine za drevesne naravne vrednote in po potrebi s pomočjo stroke iz različnih inštitucij (ZGS in
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire).
Znanstveno-raziskovalna pomembnost:
Kriteriji vrednotenja dreves po merilu znanstveno – raziskovalne pomembnosti:
- Navajanje dreves v strokovni literaturi (npr. Gozdarski Vestnik, Varstvo Narave…), strokovni
monografiji (npr. Drevesne vrste na Slovenskem…), znanstvenih publikacijah (npr. Zbornik
lesarstva in gozdarstva…),
- Drevesa kot del raziskave v diplomskih nalogah, magistrskih delih in doktorskih dizertacijah;
Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po zgoraj navedenih kriterijih znanstveno-raziskovalne
pomembnosti*, če KAZALNIK Ok za drevesno vrsto ne odstopa navzdol za več kot 20%.
* V vire vrednotenja v bazi Zavoda je potrebno navesti strokovno/znanstveno literaturo v kateri je bilo drevo predmet
raziskave. Poljudni viri niso predmet znanstveno-raziskovalne pomembnosti temveč pričevalne pomembnosti.
Pričevalna pomembnost:
Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po merilu pričevalne pomembnosti, če drevesa
dosegajo kriterije iz preglednice številka 7.
Preglednica 11: Kriteriji merila pričevalnega pomena (prirejeno po HABIČ, 2006 in OCVIRK in sod.. 2004)
Kriteriji merila pričevalnega pomena
Delež dopustnega odstopanja od
KAZALNIKA Ok navzdol (v %)
Drevesa, ki označujejo pomembnejše lege v prostoru
Drevo, ki ima posebno vlogo v naselbinski kulturi – drevo kot središče javnega
življenja v kraju (gostilna, glavni trg, sakralni objekt ipd, vendar niso evidentirana v
20
evidenci kulturne dediščine).
Drevesa ob večjih razpotjih, drevesa, ki označujejo kraje s simbolnim pomenom. 20
32