Danev, G. <strong>in</strong> sod., 2008. <strong>Vrednotenje</strong> <strong>dreves</strong> <strong>in</strong> <strong>opredeljevanje</strong> <strong>dreves</strong>nih <strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong>. Zavod RS za varstvo narave. Slika 9: Primer dobov kot dela koridorja v odprti kraj<strong>in</strong>i (Travniški hrasti v Čentibi) Slika 10: Primer samoraslega <strong>dreves</strong>a v odprti kraj<strong>in</strong>i (gorski pašnik - Jezersko) 5.5 Merilo znanstveno-raziskovalne pomembnosti Znanstveno raziskovalna pomembnost je merilo za del narave, ki je pomemben kot znanstveni dokaz <strong>in</strong> je zaradi svoje nazornosti <strong>in</strong> neraziskanosti pomemben za temeljno znanstveno-raziskovalno delo v prihodnje. Po Mastnakovi <strong>in</strong>terpretaciji je znanstveno-raziskovalna pomembnost <strong>dreves</strong>a izkazana, če drevo obravnavajo strokovni ali znanstveni članki oziroma je drevo predmet znanstvenih 22
Danev, G. <strong>in</strong> sod., 2008. <strong>Vrednotenje</strong> <strong>dreves</strong> <strong>in</strong> <strong>opredeljevanje</strong> <strong>dreves</strong>nih <strong>naravnih</strong> <strong>vrednot</strong>. Zavod RS za varstvo narave. obravnav ali raziskav (MASTNAK, 2003). Iz tega sledi, da je potrebno določiti iz katerega področja znanosti oziroma za katero stroko je posamezno drevo zanimivo (dendrologija, botanika, genetiko, kraj<strong>in</strong>sko ekologijo, kraj<strong>in</strong>sko arhitekturo, arboristiko, urbanistiko, etnologijo, zgodov<strong>in</strong>o… <strong>in</strong>, prvenstveno, za varstvo naravne dedišč<strong>in</strong>e) (HABIČ, 2006). Kriteriji <strong>vrednot</strong>enja <strong>dreves</strong> po merilu znanstveno – raziskovalne pomembnosti: - Navajanje <strong>dreves</strong> v strokovni literaturi (npr. Gozdarski Vestnik, Varstvo Narave…), strokovni monografiji (npr. Drevesne vrste na Slovenskem…), znanstvenih publikacijah (npr. Zbornik lesarstva <strong>in</strong> gozdarstva…), - Drevesa kot del raziskave v diplomskih nalogah, magistrskih delih <strong>in</strong> doktorskih dizertacijah; Merilo znanstveno – raziskovalne pomembnosti je lahko zgolj dopolnitev kriterija izjemnosti. Saj je dejstvo, da je drevo zanimivo za znanstveno raziskovalno delo, v vsakem primeru posledica neke druge izjemne lastnosti <strong>dreves</strong>a – ne pa razlog njegove izjemnosti (povzeto po HABIČ, 2006). Drevo se opredeli za <strong>dreves</strong>no naravno <strong>vrednot</strong>o po zgoraj navedenih kriterijih znanstveno - raziskovalne pomembnosti*, če KAZALNIK Ok za <strong>dreves</strong>no vrsto ne odstopa navzdol za več kot 20%. * V vire <strong>vrednot</strong>enja v bazi Zavoda je potrebno navesti strokovno/znanstveno literaturo v kateri je bilo drevo predmet raziskave. Poljudni viri niso predmet znanstveno-raziskovalne pomembnosti temveč pričevalne pomembnosti. 5.4 Merilo pričevalne pomembnosti Pričevalna pomembnost je merilo za del narave, ki se izkazuje z dogodki iz preteklosti (zgodov<strong>in</strong>skimi <strong>in</strong> dogodki, povezanimi z ljudskim izročilom), simbolni pomen dela narave za slovenski narod ter značilnost <strong>in</strong> prepoznavnost dela narave za Slovenijo (estetske podobe – npr. Logarjeva lipa v Logarski dol<strong>in</strong>i). V preteklosti, pred sprejetjem ZON-a, je bil pričevalni pomen <strong>dreves</strong> obravnavan kot eden izmed kulturnih (SKOBERNE <strong>in</strong> PETERLIN, 1991) oziroma kulturno-zgodov<strong>in</strong>skih (SVETLIČIČ <strong>in</strong> SKOBERNE, 1988) vidikov naravne dedišč<strong>in</strong>e. Pričevalni pomen naravne dedišč<strong>in</strong>e naj bi bil izkazan predvsem z obstojem materialnih ostankov iz preteklosti, kot so navedena arheološka najdišča <strong>in</strong> prizorišča pomembnejših dogodkov v preteklosti (HABIČ, 2006). Prav duhovni odnos nekega naroda, skupnosti ali posameznika do <strong>dreves</strong> je razlog, da imamo v naseljih, hišah, ali na posebnih lokacijah izjemna <strong>dreves</strong>a. Posajena <strong>in</strong> vzgojena so bila z namenom pričati o nečem nematerialnem, prenašati sporočila iz roda v rod, ohranjati spom<strong>in</strong>, simbolizirati. Zaradi takega odnosa so se tudi dimenzijsko razvila v taka <strong>dreves</strong>a. To vse je potrebno upoštevati pri njihovem <strong>vrednot</strong>enju (HABIČ, 2006). Kriteriji <strong>vrednot</strong>enja <strong>dreves</strong> po merilu pričevalne pomembnosti (HABIČ, 2006, OCVIRK <strong>in</strong> sod.., 2004, ZRSVN, 2007): - Tradicionalna raba: to so predvsem <strong>dreves</strong>a, ki pričajo o nekdanji tradicionalni rabi, kot so na glavo obsekovana <strong>dreves</strong>a na nekdanjih pašnikih, v kmetijski kraj<strong>in</strong>i sajena <strong>dreves</strong>a kot označitev parcelnih mej (<strong>dreves</strong>a mejniki), murve, posajene za gojenje 23
- Page 1 and 2: Zavod Republike Slovenije za varstv
- Page 3 and 4: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 5 and 6: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 7 and 8: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 9 and 10: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 11 and 12: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 13 and 14: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 15 and 16: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 17 and 18: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 19 and 20: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 21: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 25 and 26: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 27 and 28: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 29 and 30: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 31 and 32: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 33 and 34: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 35 and 36: Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenj
- Page 37 and 38: PRILOGA 2 - POPISNI LIST ZA DREVESN
Change language