Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot

Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot. Zavod RS za varstvo
narave.
Ok (OCVIRK in sod.)
(cm)
Ok (HABIČ)
(cm)
Ok (ZRSVN)
(cm)
Drevesna vrsta
Latinsko ime
Slovensko ime
Prunus dulcis mandljevec / / 200
Pseudotsuga menziesii Franco navadna ameriška duglazija 360 350 350
Pterocarya fraxinifolia Lam. kavkaški krilati oreškar / 315 315
Quercus phellos L. vrbovolistni hrast / 250 250
Quercus rubra L. rdeči hrast 315 280 315
Robinia pseudoacacia L. robinija 315 315 315
Salix babylonica L. vrba žalujka 315 315 315
Sequoia sempervirens Endl. sekvoja / 315 315
Sequoiadendron giganteum Lindl. mamutovec 500 315 400
Sophora japonica L. japonska sofora / 315 315
Taxodium distichum L. močvirski taksodij 250 250 300
Thuja occidentalis L. / sp. klek 250 250 250
Tsuga canadensis L. kanadska čuga 190 280 280
Zizyphus jujuba žižola / / 100
Preglednica 3: Kazalniki Ok - mejne vrednosti obsegov debel za nekatere samonikle grmovne vrste
in vzpenjavke v Sloveniji
Latinsko ime Grmovna vrsta *
Ok (OCVIRK in sod.) Ok (HABIČ) Ok (ZRSVN)
(cm)
(cm)
(cm)
Buxus sempervirensis L. pušpan** / 30 /
Cornus mas L. rumeni dren / 90 90
Sambucus nigra L. črni bezeg / 90 120
Vitis sp. trta*** / 30 /
* pri vrednotenju so za Zavod pomembne grmovne vrste, ki imajo značilno drevesasto razrast.
** za določitev mejnega obsega pušpana nimamo zadostnih podatkov.
*** pri trti sta prednostnega pomena starost in zgodovinsko-pričevalna vrednotenja.
Mejne obsege drevesnih in grmovnih vrst, ki se ne nahajajo v preglednicah 1-3 bo Zavod
določal naknadno skupaj v okviru skupine za drevesne naravne vrednote in po potrebi s
pomočjo stroke iz različnih inštitucij (ZGS in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire). Predvsem so to nekatere vrste vrb, alepski bor, omorika, bodeča
smreka, atlaška cedra, smokovec, octovec, ind.).
b) Kriterij izjemne višina drevesa
V Sloveniji do leta 2006 (HABIČ, 2006) ni bilo izdelanih strokovnih predlogov mejnih višin
dreves, ki naj bi opredeljevali drevesne naravne vrednote. V strokovni literaturi so se
navajale zgolj najvišje višine nekaterih drevesnih vrst v Sloveniji in po svetu (BRUS, 2004).
Višino drevesa se določa z merjenjem. Višine drevesa, ki je ugotovljena na podlagi okularne
ocene, ni primerno upoštevati pri vrednotenju drevesa. Višino merimo s klinometrom ali
višinomerom. Postopek merjenja višine je odvisen od lastnosti naprave s katero merimo
višino drevesa. Navodila za merjenja višine drevesa s klinometrom ali višinomerom Suunto
se nahajajo na internetni strani
http://media.suunto.com/media/suunto/manuals/multilangual/pm-5_manual_3e2eb.pdf.
Odvisnost med izjemnostjo/mogočnostjo drevesa in višino je majhna, saj praviloma rastejo
najmogočnejša drevesa izven gozda, kjer ne dosegajo velikih višin. Veliko večji pomen za
mogočna drevesa izven gozda ima tloris krošnje, ki je že vključen kot merilo v poglavju
izjemen habitus. Strokovnjak Zavoda naj se na podlagi poznavanja krajevnih razmer, znanja,
16