Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot

Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot. Zavod RS za varstvo
narave.
5.1 Merilo izjemne dimenzije
Je merilo, ki se nanaša na merljive lastnosti dela narave.
- razsežnost/dimenzija;
a) Kriterij izjemnega obsega debla
Izjemne dimenzije drevesa najprej pritegnejo pozornost strokovnjaka in laika. Še posebej
debelina debla. Ta najbolj neposredno in učinkovito priča o mogočnosti drevesa (HABIČ,
2006).
Obseg debla drevesa se izmeri neposredno z metrom ali pa se izračuna na podlagi
merjenega premera (kar je manj točno). Obseg se meri pravokotno na os debla na prsni
višini oziroma praviloma 1,3 metra od tal. Pri drevesih, ki rastejo na pobočju, je potrebno to
višino upoštevati na zgornji strani drevesa (MASTNAK, 2003).
V kolikor popisovalec zaradi spodaj navedenih razlogov ne more izmeriti obsega ali premera
na 1,3 metra od tal mora popisovalec v popisni list natančno opisati in narisati postopek
merjenja, da bodo nadaljnje meritve lahko primerljive.
Taki primeri so predvsem:
• bule in nepravilnosti na spodnjem delu debla,
• veje, ki izraščajo na višini do 1,3 m,
• če se deblo na višini 1,3 metra že razcepi zaradi nizko nastavljene krošnje in je
najtanjši del debla nižje,
• če je na višini 1,3 m še premočan vpliv koreničnika,
• itd.
Kriterij izjemnega obsega debla se opredeli na podlagi določitve kazalnika - mejnih obsegov
(Ok) za vsako drevesno vrsto posebej. Ok – kriterialni obseg.
KAZALNIK Ok – Kazalnik Ok debla je merski prag, določen v centimetrih in določa, katera
drevesa z obsegom debla vrednosti kazalnika ali nad so po kriteriju izjemnega obsega debla
opredeljena za drevesno naravno vrednoto lokalnega pomena.
V povezavi z drevesno vrsto in s tem določitvijo Ok, so prednostne predvsem drevesne vrste,
ki dosegajo velike dimenzije. Med drevesne naravne vrednote se zato prednostno uvrščajo
predvsem drevesa velikih dimenzij, od manjših drevesnih in grmovnih vrst pa le najbolj
izjemna.
Do sedaj so bili v Sloveniji izdelani štirje strokovni predlogi mejnih premerov debel dreves, ki
naj bi opredeljevali drevesne naravne vrednote na podlagi premerov (SVETLIČIČ in
SKOBERNE 1988, JENČIČ 1999, OCVIRK in sod.. 2004, HABIČ 2006).
Mejni obseg debla za posamezne drevesne vrste v tej nalogi se je določil na podlagi analiz
obstoječih podatkov v bazi Zavoda in ZGS OE Postojna (ZRSVN 2007, HABIČ 2006),
predhodnih predlogov mejnih obsegov (OCVIRK in sod. 2004, JENČIČ 1999) in strokovne
literature za samonikle drevesne vrste v Sloveniji (KOTAR in BRUS 1999, BRUS 2004) ter
za tujerodne drevesne vrste in nekatere grmovnice (BRUS 2004, HABIČ, 2006).
Nekatere strokovne naloge (OCVIRK in sod. 2004 in HABIČ, 2006) že vključujejo starejše
12