Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave 

Osrednja enota 

VREDNOTENJE DREVES IN OPREDELJEVANJE 

DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT 

Projektna naloga 

Pripravil: 

Gregor Danev, univ.dipl.inž.gozd. 

in sodelavci Ljubljana, julij 2008

Danev, G. in sod., 2008. Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot. Zavod RS za varstvo 

narave. 

Naloga: VREDNOTENJE DREVES IN OPREDELJEVANJE 

DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT 

Namen: 

Izdelovalec: 

Nosilec naloge: 

Sodelavci: 

Recenzija: 

Številka naloge: 

PROJEKTNA NALOGA V OKVIRU NADGRADNJE 

SISTEMA NARAVNIH VREDNOT 

ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE 

Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 

Gregor Danev, univ. dipl. inž. gozd. 

Dair Arimaspu, OE Kranj, 

Janez Božič, OE Novo Mesto, 

Matej Demšar, OE Celje, 

David Fučka, OE Nova Gorica, 

Samo Jenčič, OE Maribor, 

Boštjan Kepic, OE Ljubljana, 

Tina Trampuš, OE Piran. 

doc. dr. Robert Brus 

8-II-125/3-O-08/GD 

Kraj in datum izdelave: Ljubljana; julij, 2008 

2


narave. 

KAZALO VSEBINE 

1 UVOD................................................................................................................................6 

2 RAZLOGI ZA IZDELAVO PROJEKTNE NALOGE ...........................................................6 

2.1 Analiza drevesnih naravnih vrednot .........................................................................7 

2.2 Določitev »SMART« kriterijev...................................................................................8 

3 DREVESNE NARAVNE VREDNOTE V VELJAVNI ZAKONODAJI..................................9 

3.1 Zakon o ohranjanju narave.......................................................................................9 

3.2 Uredba o zvrsteh naravnih vrednot.........................................................................10 

3.3 Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot.....................................................11 

4 POTEK PODELITVE STATUSA NARAVNA VREDNOTA..............................................11 

5 STROKOVNI KRITERIJI ZA OPREDELITEV DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT 

LOKALNEGA POMENA..................................................................................................11 

5.1 Merilo izjemne dimenzije ....................................................................................12 

5.2 Merilo izjemnega habitusa ..................................................................................18 

5.3 Merilo izjemne starosti........................................................................................20 

5.4 Merilo ekosistemske pomembnosti.....................................................................20 

5.5 Merilo znanstveno-raziskovalne pomembnosti...................................................22 

5.4 Merilo pričevalne pomembnosti ..........................................................................23 

6. PODROBNEJŠI KRITERIJI ZA RAZVRSTITEV DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT 

NA NARAVNE VREDNOTE DRŽAVNEGA POMENA....................................................26 

7. STROKOVNI PREDLOG DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT DRŽAVNEGA POMENA 

(NV, KI IMAJO VELIK NARODNI POMEN).....................................................................27 

8. NAVODILA ZA GRAFIČNI ZAJEM DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT .....................29 

9. SKLEPI IN UGOTOVITVE ..............................................................................................30 

10. POVZETEK .....................................................................................................................31 

10. VIRI IN LITERATURA .....................................................................................................34 

PRILOGA 1– SHEMA VREDNOTENJA DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT.....................36 

PRILOGA 2 – POPISNI LIST ZA DREVESNE NARAVNE VREDNOTE ...............................37 

3


narave. 

KAZALO PREGLEDNIC 

Preglednica 1: Kazalniki Ok - mejne vrednosti obsegov debel dreves za nekatere samonikle 

drevesne vrste v Sloveniji.......................................................................................................14 

Preglednica 2: Kazalniki Ok - mejne vrednosti obsegov debel dreves za nekatere tujerodne 

drevesne vrste v Sloveniji.......................................................................................................15 

Preglednica 3: Kazalniki Ok - mejne vrednosti obsegov debel za nekatere samonikle 

grmovne vrste in vzpenjavke v Sloveniji.................................................................................16 

Preglednica 4: Kazalniki Vk - Mejne vrednosti izjemnih višin za drevesne vrste v Sloveniji 

(povzeto po HABIČ, 2006) .....................................................................................................17 

Preglednica 5: Kriteriji izjemnega habitusa (prirejeno po HABIČ, 2006) ................................18 

Preglednica 6: Kriteriji merila ekosistemske pomembnosti dreves (prirejeno po HABIČ, 2006 

in OCVIRK in sod., 2004) .......................................................................................................21 

Preglednica 7: Kriteriji merila pričevalnega pomena (prirejeno po HABIČ, 2006 in OCVIRK in 

sod.. 2004) .............................................................................................................................24 

Preglednica 8: Predlog kazalnika mejnih obsegov za drevesne naravne vrednote državnega 

pomena po drevesnih vrstah za nekatere samonikle drevesne vrste (Prirejeno po HABIČ, 

2006) ......................................................................................................................................27 

Preglednica 9: Predlog kazalnika mejnih obsegov za drevesne naravne vrednote državnega 

pomena po drevesnih vrstah za nekatere tujerodne drevesne vrste (Prirejeno po HABIČ, 

2006) ......................................................................................................................................28 

Preglednica 5: Kriteriji izjemnega habitusa (prirejeno po HABIČ, 2006) ................................31 

Preglednica 10: Kriteriji merila ekosistemske pomembnosti dreves (prirejeno po HABIČ, 2006 

in OCVIRK in sod., 2004) .......................................................................................................32 

Preglednica 11: Kriteriji merila pričevalnega pomena (prirejeno po HABIČ, 2006 in OCVIRK 

in sod.. 2004)..........................................................................................................................32 

4


narave. 

KAZALO SLIK 

Slika 1: Primer več debelnega krilatega oreškarja v Bohinjski Bistrici ...................................13 

Slika 2: Primer smreke izjemnih dimenzij ..........................................................................15 

Slika 3: Primer lipe izjemnih dimenzij ……………………………………………………………..15 

Slika 4: Primer igre narave……………………………………………………………………….. 19 

Slika 5: Primer igre narave (Ropičev kostanj 1)………………………………………………….19 

Slika 6: Primer drevesa z izstopajočo veliko krošnjo, ki označuje lokacijo (Strmca lipovec)..19 

Slika 7: Primer drevesastega habitusa (Bezeg v Mengšu).....................................................19 

Slika 8: Primera mutacije smreke (Stebrasta in kačja smreka) ..............................................19 

Slika 9: Primer doba kot dela koridorja v odprti krajini (Travniški hrasti v Čentibi).................22 

Slika 10: Primer samoraslega drevesa v odprti krajini (gorski pašnik - Jezersko) .................22 

Slika 11: Primer lip ob partizanskem spomeniku…………………………………………………25 

Slika 12: Primer lip ob sakralnem objektu………………………………………………………. 25 

Slika 13: Primer hišnega drevesa (Švajgerjeva lipa)..............................................................25 

Slika na naslovnici: Bor ob Čermenici, avtor Samo Jenčič 

5


narave. 

1 UVOD 

Projektna naloga predstavlja nadaljnje delo Zavoda RS za varstvo narave (v nadaljevanju 

Zavod) na področju določitve enotnih in predvsem objektivnih kriterijev vrednotenja 

drevesnih naravnih vrednot, ki so jih v letu 2004 izoblikovali Ocvirk in sodelavci. 

Strokovna merila vrednotenja naravnih vrednot so določena z Zakonom o ohranjanju narave 

(v nadaljevanju ZON, Uradni list RS, št. 96/2004). Podrobnejši kriteriji po ZON določajo 

razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega in lokalnega pomena. 

V letu 2007 je bila opravljena analiza podatkovne zbirke drevesnih naravnih vrednot Zavoda 

za vsako območno enoto posebej, kakor je to predvidevala projektna naloga v letu 2004. V 

letu 2006 je bila v magistrskem delu Elizabete Habič z naslovom Sistem vrednotenja, 

ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji narejena tudi primerjava podatkov med 

podatkovno zbirko drevesnih naravnih vrednot Zavoda (v nadaljevanju baza) in zbirko 

podatkov o izjemnih drevesih Zavoda za gozdove Slovenije na območju Območne enote 

Postojna. 

Na podlagi analize baze drevesnih naravnih vrednot Zavoda (DANEV, 2007), novih raziskav 

(HABIČ, 2006) ter objavljene nove strokovne monografije (BRUS, 2004) smo lahko oblikovali 

mejne vrednosti dimenzij za drevesne vrste v Sloveniji, ki s svojo pojavo izkazujejo 

izjemnost/pomembnost, kar je bila tudi prednostna naloga zaradi zagotovitve objektivnosti pri 

določitvi drevesnih naravnih vrednot. Februarja 2008 smo na Zavodu izdelali predlog 

projektne naloge, ki je bil posredovan doc. dr. Robertu Brusu v recenzijo. Recenzijo predloga 

projektne naloge smo prejeli dne 13.3.2008. 

Cilj naloge je v največji možni meri določiti enotne in objektivne kriterije za vrednotenje 

dreves z namenom izboljšanja sistema vrednotenja izjemnih dreves/drevesnih naravnih 

vrednot v Sloveniji. 

Rezultat bo baza drevesnih naravnih vrednot, v kateri bodo zajeta izjemna drevesa 

Slovenije. Izjemna drevesa Slovenije bodo določena po strokovnih kriterijih, določenih s to 

nalogo. Pri določitvi kriterijev je potrebno upoštevati naravne danosti Slovenije, razlike med 

drevesnimi vrstami, druge posebnosti dreves, okolja in družbenozgodovinskih dejavnikov 

(HABIČ, 2006), ki se morajo navezovati na veljaven ZON, skupaj z njegovimi podzakonskimi 

akti (OCVIRK in sod.,2004). 

2 RAZLOGI ZA IZDELAVO PROJEKTNE NALOGE 

Drevesa, določena kot drevesne naravne vrednote in razvrščena po državnem ali lokalnem 

pomenu, so bila v preteklosti vrednotena z merili, ki so v slovenskem naravovarstvu 

neenotna, neobjektivna in zato težko primerljiva. Razlogov za to je več, eden izmed njih je v 

določanju kriterijev vrednotenja v preteklosti, ko sta bila kulturni in estetski vidik dojemanja 

izjemnosti drevesa najbolj poudarjena (OCVIRK in sod., 2004). 

Težave se pojavijo, ker je vrednotenje kulturnega pomena, predvsem pa vrednotenje na 

podlagi estetskega vidika zelo odvisno od samega dojemanja človeka/subjektivno in je toliko 

različno, kolikor je ljudi (prirejeno po OCVIRK in sod., 2004). 

6


narave. 

2.1 Analiza drevesnih naravnih vrednot 

V letu 2007 je bila narejena celovita analiza drevesnih naravnih vrednot, katerih zapisi se 

nahajajo v bazi naravnih vrednot Zavoda. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (v 

nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS, št. 111/2004, št. 70/2006) predpisuje vsebino registra 

naravnih vrednot, ki ga vodi Agencija RS za varstvo okolja (v nadaljevanju ARSO). Zavod 

sodeluje pri izdelavi strokovnih predlogov za spremembe ali dopolnitve Pravilnika in hkrati 

vodi interno naravovarstveno bazo naravnih vrednot, ki zajema širšo vsebino kot Pravilnik 

(popisi stanja, komentarji, opombe, dimenzije, kriteriji vrednotenja…). Register naravnih 

vrednot je dostopen javnosti na medmrežju (http://gis.arso.gov.si/mpportal) ter na vpogled na 

informacijskem sistemu Naravovarstveni atlas (http://www.naravovarstveni-atlas.si). 

Analiza nam je pokazala, da se baza zavoda po številu drevesnih naravnih vrednot razlikuje 

od samega števila drevesnih naravnih vrednot v registru naravnih vrednot ARSO. V registru 

naravnih vrednot, katerega skrbnik je Agencija RS za okolje, se nahaja 2591 zapisov 

naravnih vrednot z navedeno drevesno zvrstjo. Od tega je 49 kombinacij zapisov drevesne 

zvrsti z ostalimi zvrstmi naravnih vrednot in 2542 zapisov samo z drevesno zvrstjo. 

V bazi drevesnih naravnih vrednot imamo 2672 zapisov drevesnih naravnih vrednot in kar 

3643 opisanih dreves. Razlika med bazo zavoda in registrom ARSO se verjetno pojavlja 

zaradi nesistemskega pristopa k čiščenju zavodske baze dreves za drevesa, ki so bila ob 

spremembi Pravilnika izbrisana. Ti podatki se hranijo v živi bazi, namesto, da bi se ob vsaki 

spremembi Pravilnika staro zavodsko bazo arhiviralo in uveljavilo novo bazo, ki bi vsebovala 

le tiste naravne vrednote, ki so bile s spremembo Pravilnika tudi določene. 

Velik del teh težav se je rešilo z uvedbo informacijskega sistema ISN2k, v katerega smo v 

letu 2007 vključili le tiste podatke iz baze zavoda, ki se nanašajo na s Pravilnikom določene 

naravne vrednote, med katerimi so tudi drevesne. 

Razlika med številom drevesnih naravnih vrednot in številom dreves v bazi drevesnih 

naravnih vrednot se pojavlja zaradi skupin dreves, ki skupaj tvorijo eno drevesno naravno 

vrednoto. Takih skupin je 579. Skupine predstavljajo predvsem drevesa drevoredov, delov 

oblikovane narave, rastišč zavarovanih drevesnih vrst in manjše skupine dreves v kulturni 

krajini (drevesa ob sakralnih objektih, večjih kmetijskih gospodarstvih). Zelo malo skupin se 

nahaja znotraj gozdnega prostora. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 

52/2002) določa, da je drevesna naravna vrednota lahko skupina dreves le znotraj gozdnega 

prostora. Uredba tudi določa, da v kolikor se skupina dreves nahaja v kulturni ali urbani 

krajini, le ta spada med oblikovane naravne vrednote. 

700 drevesnih NV se nahaja znotraj gozdnega prostora (vključen tudi 30 metrski gozdni rob). 

To predstavlja manj kot 30% vseh drevesnih NV v Sloveniji. Npr. v bazi izjemnih dreves 

Zavoda za gozdove Slovenije Območna enota Postojna je vpisanih 192 dreves, med katerimi 

jih je kar 71% znotraj gozdnega prostora. Zavod RS za varstvo narave ima v bazi naravnih 

vrednot na istem območju vpisanih 175 dreves, a le s 13% v gozdnem prostoru, ostalo pa v 

kulturni krajini (HABIČ, 2006). Tu se pojavlja vprašanje, ali imamo v bazi zavoda dejansko 

zajeta izjemna drevesa in kateri kriteriji so bili uporabljeni pri vrednotenju. 

V bazi naravnih vrednot se pojavljajo tudi velike razlike med številom drevesnih naravnih 

vrednot znotraj območnih enot Zavoda. Tudi ob upoštevanju fitogeografske delitve Slovenije 

so ta odstopanja še vedno prevelika. Tako imamo na primer v območni enoti Maribor 759 lip, 

7


narave. 

medtem, ko jih imamo v območnih enotah Ljubljana in Nova Gorica, ki sta primerljivo veliki 

po površini, več kot polovico manj. Še večje odstopanje se pokaže pri tisi, ko imamo v 

Mariborski območni enoti kar 151 ali 74% delež vseh tis vpisanih v bazo. Hkrati tise niso 

ovrednotene glede na rastišče (naravno rastišče/okolje ali umetno nasajena drevesa/hišna, 

vrtna drevesa). 

Velik delež zapisov v bazi drevesnih naravnih vrednot o stanju dreves je starejših od leta 

1997. Iz tega sledi, da strokovnjaki območnih enot niso uspeli popisati aktualnega stanja teh 

drevesnih naravnih vrednot v obdobju 10 let, kar je eden izmed glavnih ciljev zavoda na 

področju spremljanja stanja ohranjenosti narave. 

Kar dobrih 17 % ali 639 dreves v bazi ni imelo vpisanega obsega drevesa, kar pomeni, da je 

bil kriterij pričevalne pomembnosti, kulturno-zgodovinskega in estetskega pomena 

pomembnejši od meril izjemnosti (obsega, višine, habitusa, starosti) oziroma merila izjemnih 

dimenzij sploh niso bila upoštevana. V teh primerih zopet naletimo na velik delež 

subjektivnega vrednotenja. 

Velikokrat se v bazi pojavljajo drevesa, ki so bila določena za naravne vrednote in celo 

zavarovana zgolj zaradi tega, ker so rasla na območjih zavarovanih po zakonodaji o kulturni 

dediščini. Lep primer so zavarovana drevesa in hkrati drevesne naravne vrednote v starem 

mestnem jedru Radovljice. Drevesa znotraj kulturnega spomenika z vidika vrednotenja 

naravnih vrednot v Radovljici niso nič posebnega, ne po izjemnih dimenzijah, habitusu, 

starosti, pričevalni pomembnosti…, hkrati so ta drevesa tudi razvrednotena zaradi 

neprimernih posegov v koreničnik ali krošnjo drevesa. 

2.2 Določitev »SMART« kriterijev 

Zaradi v prejšnji točki navedenih razlogov je potrebno za varstvo naravnih vrednot vpeljati 

kar se da objektivni sistem vrednotenja. Enotni in objektivni kriteriji določanja drevesnih 

naravnih vrednot bodo omogočali lažje strokovno argumentiranje varstva le teh pred možnimi 

posegi in »nevarnostmi« sodobne družbe. Postopek presoje vpliva na naravno vrednoto 

mora biti čim bolj podoben presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo 

na varovana območja. 

V postopku presoje se na podlagi objektivnih meril natančno določi pomen naravne vrednote 

- drevesa za lokalno skupnost ali državo ter posledično škodo, ki bi jo načrtovan poseg ali 

plan prizadejal. Ravno zaradi lažjega in objektivnega presojanja vplivov morajo biti kriteriji 

opredelitve naravnih vrednot SMART. 

SMART kriteriji (prirejeno po ALEKSANDER, 2008): 

− 

− 

− 

− 

Specifični (Specific): za vsako drevo (objekt) mora biti podana vrednost, ki ne more biti 

podvržena različnim interpretacijam (nedvoumnost kriterija) in se lahko zoperstavi 

različnim pravnim izpodbijanjem; 

Merljivi (Measurable): Merljivost kriterija je osnovni parameter za uspešno in objektivno 

varovanje drevesnih naravnih vrednot. Merljivi kriteriji pri drevesnih naravnih vrednotah 

so: obseg, višina, površina krošnje… 

Dosegljivi (Attainable): Kriteriji morajo biti podani tako, da ne precenjujemo 

sebe/organizacije in resursov, ki jih imamo na voljo, pri tem moramo biti realistični. 

Primerni (Relevant): Kriteriji morajo biti v skladu z obstoječo zakonodajo in predpisi; 

8


narave. 

− Časovno določeni (Time-bound): Določeno mora biti časovno obdobje, v katerem se 

kriteriji ne spreminjajo. Presoja nastopi šele po tem časovnem obdobju in nam pove, ali 

so bili kriteriji zadovoljivi za doseganje ciljev varstva/ohranjanja in ali jih je potrebno 

prilagoditi ali celo izločiti. 

Pri določanju kriterijev moramo vedno upoštevati naslednja izhodišča: 

• Razpoložljiva literatura in raziskave, ki so v trenutku določanja kriterijev na 

voljo (velikokrat imamo na razpolago zelo omejen nabor razpoložljive 

literature, podatkov), 

• Naše strokovne kompetence in izkušnje pri določanju kriterijev (tudi 

povezovanje strokovnih inštitucij), 

• Spreminjanje človekovih vrednot in dojemanja narave, 

• Spreminjanje okoljskih faktorjev (upoštevanje dinamike narave ter časovne 

komponente in minljivosti živih bitij); 

Za vzpostavitev aktivnega načina varstva drevesnih naravnih vrednot potrebujemo v prvi fazi 

enotne kriterije vrednotenja. Pod aktivnim varstvom razumemo zagotavljanje in izvajanja 

ustreznih ukrep varstva po ZON. 

Moramo se zavedati, da tudi ob »objektivnemu« metričnemu pristopu pričakujemo, da se bo 

del kriterijev , ki se jih ne da metrično ovrednotiti, ohranil. To je jasno že iz definicije naravne 

vrednote (4. člen ZON) in iz spoštovanja do dreves kot enih najveličastnejših živih bitij na 

Zemlji (OCVIRK in sod., 2004). 

Med kriterije, ki se jih težko metrično ovrednoti, štejemo predvsem poznavanje krajevnih 

posebnosti, navad, miselnosti domačinov, podobe krajine in sveže informiranosti o 

dendroloških izsledkih, ki poleg »objektivnih metričnih meril« pomagajo strokovnjaku na 

terenu prepoznati naravno vrednoto. Te kriteriji so skladni z izhodišči SMART kriterijev in so 

vključeni v sistem vrednotenja drevesnih naravnih vrednot. 

3 DREVESNE NARAVNE VREDNOTE V VELJAVNI 

ZAKONODAJI 

3.1 Zakon o ohranjanju narave 

Temeljni zakon, ki ureja področje ohranjanja narave v Sloveniji je Zakon o ohranjanju narave 

(Uradni list RS, št. 96/2004). Poleg določanja ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti je 

temeljna naloga tega zakona tudi določanje sistema varstva naravnih vrednot, z namenom 

prispevati k ohranjanju narave (1. člen ZON). 

4. člen zakona določa povezavo s predhodnimi izrazi, ki jih je na podlagi Konvencije o 

varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine leta 1974 vpeljal Zakon o naravni in kulturni 

dediščini leta 1981. Med naravno dediščino sodijo vsi tisti naravni pojavi in oblike, ki imajo za 

Republiko Slovenijo kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. To so 

predvsem geološke tvorbe, drevesa,…(Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur.l. SRS, št. 

1/81). ZON uvaja kljub omembi naravne dediščine v Ustavi RS nov pojem – vrednote. 

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije (ZON, 4. 

člen, prvi odstavek). Iz omenjene zamenjave izrazov lahko izluščimo vsaj to, da je (mora biti) 

naravna dediščina vrednota in to v materialnem in duhovnem pomenu besede. 

9


narave. 

Med množico naravnih vrednot, naštetih v 3. odstavku 4. člena ZON-a, drevesa niso 

eksplicitno navedena in jih najdemo med »rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki 

ter njihovi življenjski prostori…krajina in oblikovana narava«. 

ZON v III. Poglavju tudi podrobneje določa varstvo naravnih vrednot. Opredeljuje dve 

kategoriji naravnih vrednot, in sicer vrednote lokalnega in vrednote državnega pomena. 

Zavod je pristojen za pripravo strokovnega predloga za določitev naravnih vrednot in predlog 

njihove razvrstitve na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena (4. odstavek 37. 

člena ZON). To pomeni, da Zavod pripravi predloge naravnih vrednot na podlagi izdelanih 

strokovnih kriterijev, ki upoštevajo podrobnejše kriterije Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (v 

nadaljevanju Uredba, Uradni list RS, št. 52/2002, št. 67/2003). 

V 5. odstavku 37. člena so predpisana strokovna merila vrednotenja naravnih vrednot: 

izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, 

znanstveno raziskovalna ali pričevalna pomembnost. Natančneje so merila vrednotenja po 

zvrsteh naravnih vrednot opredeljena v Uredbi. 

3.2 Uredba o zvrsteh naravnih vrednot 

Ta uredba določa zvrsti naravnih vrednot, način opredeljevanja naravnih vrednot po 

zvrsteh/merila vrednotenja, podrobnejše kriterije za razvrstitev naravnih vrednot na naravne 

vrednote državnega ali lokalnega pomena, varstvene in razvojne usmeritve ter druga pravila 

ravnanja za varstvo naravnih vrednot (1. odstavek 1. člena Uredbe o zvrsteh naravnih 

vrednot, Uradni list RS, št. 52/2002, št. 67/2003) 

Drevesne naravne vrednote (8. odstavek 3. člena Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot): 

Drevesna naravna vrednota je drevo ali skupina dreves, ki so: 

1. izjemnih dimenzij, 

2. izjemnega habitusa, 

3. izjemne starosti, 

4. ekosistemsko pomembna, 

5. znanstveno-raziskovalno pomembna ali 

6. pričevalno pomembna. 

Drevesna naravna vrednota vključuje tudi rastišče takšnih dreves in se v naravi pojavlja zlasti 

kot posamezno drevo zunaj gozdnega prostora ter skupina dreves ali posamezno drevo v 

gozdu, ki zaradi izjemnih lastnosti izstopajo od dreves v okolici. 

Določitev rastišča drevesne naravne vrednote določa strokovnjak Zavoda na podlagi 

terenskega ogleda drevesne naravne vrednote. Priporočilo minimalnega obsega rastišča 

drevesne naravne vrednote je projekcija krošnje na tla, povečana za 2 metra. Rastišče 

obsega podzemni in nadzemni prostor nad tako ugotovljeno površino (MASTNAK, 2003). 

Državni ali lokalni pomen se naravni vrednoti podeli na podlagi podrobnejših kriterijev za 

razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena, ki jih 

določa Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o zvrsteh naravnih vrednot 

(Uradni list RS, št. 67/2003). Naravne vrednote državnega pomena so tiste, ki imajo 

mednarodni ali velik narodni pomen. 

10


narave. 

Bolj podrobno so kriteriji, ki jih je določila Vlada RS z Uredbo razloženi v poglavju številka 6. 

3.3 Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot 

Naravne vrednote za celotno Slovenijo so določene s Pravilnikom o določitvi in varstvu 

naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/2004, št. 70/2006), med njimi tudi drevesne naravne 

vrednote. 

4 POTEK PODELITVE STATUSA NARAVNA VREDNOTA 

Po opravljenem evidentiranju in vrednotenju delov narave Zavod RS za varstvo narave 

pripravi strokovni predlog za določitev naravnih vrednot in njihovo razvrstitev na naravne 

vrednote državnega ali lokalnega pomena. 

Minister s tem predlogom seznani lokalne skupnosti, ki lahko podajo svoja mnenja na ta 

predlog. Po obravnavi teh mnenj, minister določi naravne vrednote in jih razvrsti na naravne 

vrednote državnega ali lokalnega pomena ter predpiše podrobnejše varstvene in razvojne 

usmeritve za varstvo naravne vrednote (ZON-UPB2, 37.člen). Minister na podlagi strinjanja z 

lokalnimi oblastmi izda Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (priloga), v katerem 

so zabeležene vse dopolnitve, izbrisi ali kakršne druge spremembe v registru naravnih 

vrednot (OCVIRK in sod., 2004). 

5 STROKOVNI KRITERIJI ZA OPREDELITEV DREVESNIH 

NARAVNIH VREDNOT LOKALNEGA POMENA 

To poglavje zajema strokovne predloge vrednotenja drevesnih naravnih vrednot, ki jih je 

pripravil Zavod na podlagi analize baze naravnih vrednot in analize dosedanje strokovne 

literature na tem področju. 

Drevesne naravne vrednote se opredeli na podlagi šestih strokovnih meril (opredeljenih z 

Uredbo – glej poglavje 3.2) in sicer po sistemu ali – ali. Vsako od šestih meril je v tej projektni 

nalogi Zavod podrobneje razdelal in opredelil kriterije (določil kazalnike - mejne vrednosti). 

Največji pomen pri opredeljevanju drevesnih naravnih vrednot se zaradi relativno 

enostavnega in objektivnega merjenja dodeli dimenzijam drevesa, še posebej obsegu debla. 

Ostala merila, kjer so evidentni drugi viri (strokovna, znanstvena literatura, zgodovinski 

zapisi, arhivi, poljudni zapisi, itd.), se uporabijo predvsem pri drevesih, katerih obseg ali 

višina sta blizu mejne dimenzije določene za posamezno drevesno vrsto. 

Kriteriji za drevesa, katerih obseg ali višina sta blizu mejnih obsegov in višin, so obrazložena 

v tem poglavju. 

11


narave. 

5.1 Merilo izjemne dimenzije 

Je merilo, ki se nanaša na merljive lastnosti dela narave. 

- razsežnost/dimenzija; 

a) Kriterij izjemnega obsega debla 

Izjemne dimenzije drevesa najprej pritegnejo pozornost strokovnjaka in laika. Še posebej 

debelina debla. Ta najbolj neposredno in učinkovito priča o mogočnosti drevesa (HABIČ, 

2006). 

Obseg debla drevesa se izmeri neposredno z metrom ali pa se izračuna na podlagi 

merjenega premera (kar je manj točno). Obseg se meri pravokotno na os debla na prsni 

višini oziroma praviloma 1,3 metra od tal. Pri drevesih, ki rastejo na pobočju, je potrebno to 

višino upoštevati na zgornji strani drevesa (MASTNAK, 2003). 

V kolikor popisovalec zaradi spodaj navedenih razlogov ne more izmeriti obsega ali premera 

na 1,3 metra od tal mora popisovalec v popisni list natančno opisati in narisati postopek 

merjenja, da bodo nadaljnje meritve lahko primerljive. 

Taki primeri so predvsem: 

• bule in nepravilnosti na spodnjem delu debla, 

• veje, ki izraščajo na višini do 1,3 m, 

• če se deblo na višini 1,3 metra že razcepi zaradi nizko nastavljene krošnje in je 

najtanjši del debla nižje, 

• če je na višini 1,3 m še premočan vpliv koreničnika, 

• itd. 

Kriterij izjemnega obsega debla se opredeli na podlagi določitve kazalnika - mejnih obsegov 

(Ok) za vsako drevesno vrsto posebej. Ok – kriterialni obseg. 

KAZALNIK Ok – Kazalnik Ok debla je merski prag, določen v centimetrih in določa, katera 

drevesa z obsegom debla vrednosti kazalnika ali nad so po kriteriju izjemnega obsega debla 

opredeljena za drevesno naravno vrednoto lokalnega pomena. 

V povezavi z drevesno vrsto in s tem določitvijo Ok, so prednostne predvsem drevesne vrste, 

ki dosegajo velike dimenzije. Med drevesne naravne vrednote se zato prednostno uvrščajo 

predvsem drevesa velikih dimenzij, od manjših drevesnih in grmovnih vrst pa le najbolj 

izjemna. 

Do sedaj so bili v Sloveniji izdelani štirje strokovni predlogi mejnih premerov debel dreves, ki 

naj bi opredeljevali drevesne naravne vrednote na podlagi premerov (SVETLIČIČ in 

SKOBERNE 1988, JENČIČ 1999, OCVIRK in sod.. 2004, HABIČ 2006). 

Mejni obseg debla za posamezne drevesne vrste v tej nalogi se je določil na podlagi analiz 

obstoječih podatkov v bazi Zavoda in ZGS OE Postojna (ZRSVN 2007, HABIČ 2006), 

predhodnih predlogov mejnih obsegov (OCVIRK in sod. 2004, JENČIČ 1999) in strokovne 

literature za samonikle drevesne vrste v Sloveniji (KOTAR in BRUS 1999, BRUS 2004) ter 

za tujerodne drevesne vrste in nekatere grmovnice (BRUS 2004, HABIČ, 2006). 

Nekatere strokovne naloge (OCVIRK in sod. 2004 in HABIČ, 2006) že vključujejo starejše 

12


narave. 

predloge izjemnih obsegov in strokovne literature, zato smo se v preglednicah 1-3 sklicevali 

le na omenjena predloga. Obe zgoraj navedeni strokovni deli sta v analizi upoštevali bazo 

naravnih vrednot Zavoda iz obdobja 2005-2006, ki pa je bila glede na število vpisov obsegov 

dreves pomanjkljiva. V bazi 2007 na podlagi katere je bila narejena analiza Zavoda v tej 

nalogi ter kasnejših vnosov podatkov s terena je vpisanih vsaj 200 več vpisov o obsegu 

dreves. 

Mejni obseg drevesa ne sme biti prenizek, saj v tem primeru razvrednotimo pomen izjemne 

dimenzije drevesa in bi v seznam vključili preveliko število dreves posamezne drevesne vrste 

(HABIČ, 2006). Ravno zaradi dejstva, da lahko s prenizko vrednostjo kazalnika Ok 

razvrednotimo kriterij izjemnega obsega smo na podlagi novih podatkov pridobljenih z 

meritvami na terenu in analize baze Zavoda nekatere vrednosti kazalnika Ok podane v obeh 

prejšnjih predlogih zvišali. Na ta način smo se izognili prenizki vrednosti kazalnika Ok in 

prevelikemu številu kandidatov za drevesno naravno vrednoto. 

Primerjava debeline dreves je težja pri večdebelnih drevesih. Pri večdebelnih drevesih, kjer 

je razsoha pod 1,3 m višine, je smiselno obseg debla izračunati na podlagi temeljnic 

posameznih debel. Prek izračuna temeljnice vsakega debla večdebelnega drevesa je 

mogoče izračunati primerljivi obseg debla, katerega temeljnica je enaka vsoti temeljnic vseh 

debel večdebelnega drevesa tako da dobimo ustrezen primerljiv obseg večdebelnega 

drevesa (HABIČ, 2006): 

Izračun obsega večdebelnega drevesa (O VD ): 

O VD = √(O 1 ² +O 2 ² +…O n ²) 

O 1, O 2… = obsegi posameznih debel 

Slika 1: Primer večdebelnega krilatega oreškarja v Bohinjski Bistrici 

13


narave. 

Drevo se opredeli za naravno vrednoto, če obseg drevesa dosega ali presega mejno 

vrednost KAZALNIKA Ok, kot je navedeno v Preglednicah 1, 2 in 3 (Ok (ZRSVN)). 

Preglednica 1: Kazalniki Ok - mejne vrednosti obsegov debel dreves za nekatere samonikle 

drevesne vrste v Sloveniji 

Latinsko ime 

Drevesna vrsta 

Slovensko ime 

Ok (OCVIRK in sod.) 

(cm) 

Ok (HABIČ) 

(cm) 

Ok (ZRSVN) 

(cm) 

Abies alba Mill. jelka 375 350 375 

Acer campestre L. maklen 220 155 200 

Acer platanoites L. ostrolistni javor 280 280 280 

Acer pseudoplatanus L. gorski javor 315 315 315 

Alnus glutinosa L. črna jelša 250 190 220 

Betula pendula Roth navadna breza 220 190 190 

Carpinus betulus L. beli gaber 280 250 300 

Castanea sativa Mill. pravi kostanj/domači kostanj 410 410 410 

Celtis australis navadni koprivovec / 190 200 

Crategeus laevigata Poir. navadni glog 95 90 95 

Fagus sylvatica L. bukev 375 350 375 

Fraxinus excelsior L. veliki jesen 330 315 330 

Ilex aquifolium L. bodika 65 50/65 50/65* 

Juglans regia L. navadni oreh 280 315 315 

Juniperus communis L. navadni brin / 80 80 

Laburnum anagyroides 

Medik navadni nagnoj / 65 90 

Larix decidua Mill. evropski macesen 280 250 300 

Malus domestica Borkh. jablana / 155 200 

Malus sylvestris Mill. lesnika / 125 125 

Ostrya carpinifolia Scop. črni gaber 190 190 190 

Picea abies L. Karst. navadna smreka 375 350 375 

Pinus cembra L. cemprin 125 150 150 

Pinus nigra Arnold črni bor 250 220 220 

Pinus sylvestris L. rdeči bor 280 250 280 

Populus alba L. beli topol 375 350 350 

Populus nigra L. črni topol 375 350 350 

Populus sp. topoli 375 350 350** 

Prunus avium divja češnja 190 190 250 

Pyrus communis L. hruška / 350 300 

Quercus cerris L. cer 315 315 315 

Quercus ilex L. črničevje / 250 250 

Quercus petraea Liebl. graden 315 350 315 

Quercus pubescens Willd. puhasti hrast / 280 280 

Quercus robur L. dob 440 410 410 

Salix alba L. bela vrba 315 350 350 

Salix sp. vrbe 315 350 350** 

Sorbus aria L. mokovec / 125 125 

Sorbus aucuparia L. jerebika 125 125 125 

Sorbus domestica L. skorš 155 190 210 

Sorbus torminalis (L.) Crantz brek 155 155 155 

Taxus baccata L. tisa 125 90/160 90/160* 

Tilia cordata Mill. lipovec 500 410 500 

Tilia platyphyllos Scop. lipa 500 410 500 

Ulmus carpinifolia Gled. poljski brest 280 250 280 

Ulmus glabra Huds. gorski ali goli brest 280 280 300 

Ulmus laevis Pallas dolgopecljati brest 280 280 280 

* Pri tisi in bodiki navajamo dva obsega. Prvega, (manjša vrednost) upoštevamo pri osebkih, rastočih 

v naravnem okolju; drugega (večjega) pri osebkih gojenih na dvoriščih, parkih, vrtovih. 

** Pri rodu topolov in vrb v kolikor ne znamo določiti drevesne vrste upoštevamo najvišji mejni obseg določen za 

14


narave. 

vrsto znotraj rodu. Hkrati se obrnemo po pomoč na strokovnjake s področja določanja drevesnih vrst. 

Slika 2: Primer smreke izjemnih dimenzij Slika 3: Primer lipe izjemnih dimenzij (Lipa – 

(Javorje – smreka velikanka) 

Jezersko) 

Preglednica 2: Kazalniki Ok - mejne vrednosti obsegov debel dreves za nekatere tujerodne drevesne 

vrste v Sloveniji 


(cm) 

Ok (HABIČ) 

(cm) 

Ok (ZRSVN) 

(cm) 



Slovensko ime 

Abies nordmanniana Spach. kavkaška jelka / 280 280 

Acer saccharinum L. srebrnolistni javor / 315 300 

Aesculus hippocastanum L. navadni divji kostanj 375 375 375 

Ailanthus altissima Mill. visoki pajesen / 280 280 

Catalpa bignonioides Walt. ameriški cigarar / 315 315 

Cedrus deodara (D.Don) himalajska cedra 280 280 280 

Cedrus libani libanonska cedra / / 280 

Chamaecyparis lawsoniana Parl. lawsonova pacipresa / 250 280 

Corylus colurna L. turška leska / 50 50 

Cupressus sempervirens L. vednozelena cipresa / 250 250 

Fagus sylvatica f. purpurea ali 'Atropunicea' rdečelistna bukev 315 / 315 

Ginkgo biloba L. dvokrpi ginko 250 250 250 

Gleditsia triacanthos L. trnata gledičevka / 315 290 

Juglans nigra L. črni oreh 280 280 280 

Liriodendron tulipifera L. tulipanovec / 280 315 

Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng metasekvoja / 280 315 

Morus alba L. bela murva 155 315 315 

Morus nigra L. črna murva 190 315 315 

Olea europaea L. oljka / / 220 

Paulownia tomentosa (Thunb.) Steud. pavlovnija / 315 315 

Pinus pinea L. pinija / 280 280 

Pinus strobus L. zeleni bor 360 280 280 

Platanus x hispanica Muenchh. javorolistna platana 375 350 375 

15


narave. 


(cm) 

Ok (HABIČ) 

(cm) 

Ok (ZRSVN) 

(cm) 



Slovensko ime 

Prunus dulcis mandljevec / / 200 

Pseudotsuga menziesii Franco navadna ameriška duglazija 360 350 350 

Pterocarya fraxinifolia Lam. kavkaški krilati oreškar / 315 315 

Quercus phellos L. vrbovolistni hrast / 250 250 

Quercus rubra L. rdeči hrast 315 280 315 

Robinia pseudoacacia L. robinija 315 315 315 

Salix babylonica L. vrba žalujka 315 315 315 

Sequoia sempervirens Endl. sekvoja / 315 315 

Sequoiadendron giganteum Lindl. mamutovec 500 315 400 

Sophora japonica L. japonska sofora / 315 315 

Taxodium distichum L. močvirski taksodij 250 250 300 

Thuja occidentalis L. / sp. klek 250 250 250 

Tsuga canadensis L. kanadska čuga 190 280 280 

Zizyphus jujuba žižola / / 100 

Preglednica 3: Kazalniki Ok - mejne vrednosti obsegov debel za nekatere samonikle grmovne vrste 

in vzpenjavke v Sloveniji 

Latinsko ime Grmovna vrsta * 

Ok (OCVIRK in sod.) Ok (HABIČ) Ok (ZRSVN) 

(cm) 

(cm) 

(cm) 

Buxus sempervirensis L. pušpan** / 30 / 

Cornus mas L. rumeni dren / 90 90 

Sambucus nigra L. črni bezeg / 90 120 

Vitis sp. trta*** / 30 / 

* pri vrednotenju so za Zavod pomembne grmovne vrste, ki imajo značilno drevesasto razrast. 

** za določitev mejnega obsega pušpana nimamo zadostnih podatkov. 

*** pri trti sta prednostnega pomena starost in zgodovinsko-pričevalna vrednotenja. 

Mejne obsege drevesnih in grmovnih vrst, ki se ne nahajajo v preglednicah 1-3 bo Zavod 

določal naknadno skupaj v okviru skupine za drevesne naravne vrednote in po potrebi s 

pomočjo stroke iz različnih inštitucij (ZGS in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in 

obnovljive gozdne vire). Predvsem so to nekatere vrste vrb, alepski bor, omorika, bodeča 

smreka, atlaška cedra, smokovec, octovec, ind.). 

b) Kriterij izjemne višina drevesa 

V Sloveniji do leta 2006 (HABIČ, 2006) ni bilo izdelanih strokovnih predlogov mejnih višin 

dreves, ki naj bi opredeljevali drevesne naravne vrednote. V strokovni literaturi so se 

navajale zgolj najvišje višine nekaterih drevesnih vrst v Sloveniji in po svetu (BRUS, 2004). 

Višino drevesa se določa z merjenjem. Višine drevesa, ki je ugotovljena na podlagi okularne 

ocene, ni primerno upoštevati pri vrednotenju drevesa. Višino merimo s klinometrom ali 

višinomerom. Postopek merjenja višine je odvisen od lastnosti naprave s katero merimo 

višino drevesa. Navodila za merjenja višine drevesa s klinometrom ali višinomerom Suunto 

se nahajajo na internetni strani 

http://media.suunto.com/media/suunto/manuals/multilangual/pm-5_manual_3e2eb.pdf. 

Odvisnost med izjemnostjo/mogočnostjo drevesa in višino je majhna, saj praviloma rastejo 

najmogočnejša drevesa izven gozda, kjer ne dosegajo velikih višin. Veliko večji pomen za 

mogočna drevesa izven gozda ima tloris krošnje, ki je že vključen kot merilo v poglavju 

izjemen habitus. Strokovnjak Zavoda naj se na podlagi poznavanja krajevnih razmer, znanja, 

16


narave. 

literature in predlaganega objektivnega kazalnika Vk odloči ali gre za drevo z izjemno višino, 

ki je ravno zaradi te višine izjemno. 

Na podlagi analize drevesnih naravnih vrednot imamo v bazi ki bi izstopala zaradi svoje 

drevesne višine zelo malo. 

KAZALNIK Vk - 

določen v metrih. 

je merski prag določitve drevesne naravne vrednote lokalnega pomen, 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto, če višina drevesa dosega ali 

presega KAZALNIK Vk, ki je naveden v preglednici 4. 

Preglednica 4: Kazalniki Vk - mejne vrednosti izjemnih višin za drevesne vrste v Sloveniji (povzeto po 

HABIČ, 2006) 


Vk (ZRSVN) 


Slovensko ime 

(m) 

Abies alba Mill. jelka 45 

Abies nordmanniana Spach. kavkaška jelka 35 

Acer platanoites L. ostrolistni javor 30 

Acer pseudoplatanus L. gorski javor 36 

Acer saccharinum L. srebrnolistni javor 36 

Aesculus hippocastanum L. navadni divji kostanj 27 

Castanea sativa Mill. pravi kostanj/domači kostanj 30 

Cedrus deodara (D.Don) himalajska cedra 25 

Chamaecyparis lawsoniana Parl. lawsonova pacipresa 35 

Cupressus sempervirens L. cipresa vednozelena 27 

Fagus sylvatica f. purpurea ali 'Atropunicea' rdečelistna bukev 36 

Fagus sylvatica L. bukev 36 

Fraxinus excelsior L. veliki jesen 36 

Ginko biloba L. dvokrpi ginko 27 

Gleditsia triacanthos L. trnata gledičevka 36 

Juglans regia L. navadni oreh 27 

Larix decidua Mill. evropski macesen 36 

Liriodendron tulipifera L. tulipanovec 30 

Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng metasekvoja 30 

Picea abies L. Karst. navadna smreka 45 

Pinus nigra Arnold črni bor 27 

Pinus pinea L. pinija 27 

Pinus sylvestris L. rdeči bor 27 

Platanus x hispanica Muenchh. javorolistna platana 36 

Populus alba L. beli topol 27 

Populus nigra L. črni topol 30 

Pseudotsuga menziesii Franco navadna ameriška duglazija 35 

Quercus cerris L. cer 30 

Quercus petraea Liebl. graden 36 

Quercus robur L. dob 30 

Quercus rubra L. rdeči hrast 30 

Sequoia sempervirens Endl. sekvoja 45 

Sequoiadendron giganteum Lindl. mamutovec 45 

Taxodium distichum močvirski taksodij 35 

Tilia cordata Mill. lipovec 30 

Tilia platyphyllos Scop. lipa 35 

Tsuga canadensis L. kanadska čuga 27 

Ulmus carpinifolia Gled. poljski brest 27 

Ulmus glabra Huds. gorski ali goli brest 30 

Ulmus laevis Pallas dolgopecljati brest 30 

17


narave. 

Mejne višine drevesnih in grmovnih vrst, ki se ne nahajajo v preglednic 4 bo Zavod določal 

naknadno skupaj v okviru skupine za drevesne naravne vrednote in po potrebi s pomočjo 

stroke iz različnih inštitucij (ZGS in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in 

obnovljive gozdne vire). 

5.2 Merilo izjemnega habitusa 

Habitus drevesa je vizualno ocenjen, ni merljiva lastnost, razen izjemnega tlorisa krošnje. 

Izjemen tloris krošnje v tej projektni nalogi zaradi pomanjkanja podatkov v bazi in strokovni 

literaturi ni določen, zato ga pri vrednotenju tudi ne upoštevamo. Zaradi dejstva, da izjemen 

habitus ni merljiva lastnost je neizogibna določena mera subjektivnosti, čeprav lahko za 

drevesno vrsto tipičen habitus prepozna in ga tako ovrednoti večina strokovnjakov. Težave 

se pojavijo, ko vrednotimo drevesa, ki nekoliko odstopajo od ideala, saj ne moremo govoriti o 

malo, srednje ali zelo izjemnem habitusu. 

Zaradi razlik med oblikovanim in naravnim okoljem je potrebno pri vrednotenju habitusa 

dreves upoštevati položaj drevesa v okolju (MASTNAK, 2003; HABIČ, 2006). 

Kriterij izjemen habitus vrednotimo pojavnostno – ali je izjemen ali pa ni. 

Izjemen habitus drevesa je (OCVIRK in sod., 2004): 

- velikost krošnje ter njeno razmerje do debla, ki posebej jasno poudari ogrodje in 

arhitekturo posameznega drevesa, rastočega na prostem. 

- izstopajoča ali drugačna oblika, velikost krošnje ter njeno razmerja do debla, 

mutanti, itd. 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po merilu izjemnega habitusa, če 

ustreza kriterijem izjemnega habitusa - preglednica št. 5. 

Preglednica 5: Kriteriji izjemnega habitusa (prirejeno po HABIČ, 2006) 

Kriteriji izjemnega 

habitusa 

Gozdni prostor 

Delež dopustnega 

odstopanja od 

KAZALNIKA Ok navzdol 

(v %) 

Kmetijska krajina 


odstopanja od 


(v %) 

Naselja, parki, oblikovana 

narava 


odstopanja od 


(v %) 

1. Mutant * 100 100 0 

2. Drevesa z izstopajoče 

velikimi krošnjami, ki 

20 30 0 

označujejo lokacije 

3. Nenavaden habitus »igra 

narave« 

- Oblika debla in 

50 20 0 

koreničnika, 

- Oblika krošnje; 

4. Grmovna vrsta z 

drevesastim habitusom 

20 20 20 

* Primeri genetsko pogojenih izjemnih habitusov dreves: kačje smreke, stebraste smreke (HABIČ, 2006) 

18


narave. 

Slika 4: Primer igre narave (Macesen – Slika 5: Primer igre narave (Ropičev kostanj 1) 

Klemenčeva jama 1) 

Slika 6: Primer drevesa z izstopajočo 

veliko krošnjo, ki označuje lokacijo (Strmca lipovec) Slika 7: Primer drevesastega habitusa (Bezeg v 

Mengšu) 

Slika 8: Primera mutacije smreke (Stebrasta in kačja smreka) 

19


narave. 

5.3 Merilo izjemne starosti 

Dokler živi, drevo prirašča, zato so tudi starejša drevesa praviloma debelejša in višja. Z 

vrednotenjem debeline drevesa zato posredno že ovrednotimo tudi starost drevesa. Starost 

je vezana na drevesno vrsto zato se izjemna starost za posamezne drevesne vrste zelo 

razlikuje, od nekaj deset let do tisoč in več let. Zato bi morali merilo izjemne starosti dreves 

ovrednotiti po drevesnih vrstah. 

Pisni in slikovni viri, ki strokovno ocenjujejo ali dokazujejo starost drevesa, so veliko bolj 

relavantni kot ustno izročilo ljudi, kar se je pokazalo tudi na primeru Gogalove lipe. Štetje 

branik je pokazalo, da je lipak star 380-450 let, to je kar polovica manj, kot so mu prisojali 

naključni ocenjevalci in 50 let manj od ocene strokovnjakov (ZUPANČIČ, SKUMAVC, 2007). 

Strokovno ocenjeno ali ugotovljeno starost drevesa je potrebno nato primerjati z obstoječo 

strokovno literaturo in ugotoviti, ali je omenjena starost drevesa izjemna za vrsto, kateri 

pripada (Sto let stara tisa je še »najstnica«, navadna breza pa le redko doseže to starost 

(BRUS, 2004)). 

Analiza podatkovne zbirke drevesnih naravnih vrednot je pokazala, da imamo zbranih zelo 

malo podatkov o starosti dreves. 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po kriteriju izjemne starosti le na 

podlagi verodostojnih (pisnih ali slikovnih virov). 

Strokovno ocenjeno ali ugotovljeno starost drevesa je potrebno nato primerjati z obstoječo 

strokovno literaturo in ugotoviti, ali je omenjena starost drevesa izjemna za drevesno vrsto 

kateri pripada*. 

* V vire vrednotenja v bazi Zavoda je potrebno navesti strokovno literaturo določanja izjemne starosti 

za drevesno vrsto in pisni ali slikovni vir, ki navaja ocenjeno starost drevesa. Ustni viri niso zadosten 

dokaz o izjemni starosti drevesa. 

5.4 Merilo ekosistemske pomembnosti 

Ekosistemsko pomemben je del narave, ki je posebno pomemben z vidika biotske 

raznovrstnosti. Ekosistemsko pomembni so deli narave, ki imajo lastnosti ekološko 

pomembnih območij ali genskih bank rastlinskih in živalskih vrst v naravi. 

Drevesa so del (naravnih) ekosistemov in s tega vidika so vsa drevesa ekosistemsko 

pomembna (HABIČ, 2006). Vendar lahko ugotovimo, da so nekatera drevesa, ki se izjemno 

redko pojavljajo pomembna z vidika biotske raznovrstnosti, ker jo sama po sebi že 

povečujejo, hkrati pa imajo ta v naravi rastoča drevesa vse lastnosti in-situ rastlinske genske 

banke. 

Za vrednotenje izjemnih dreves po merilu ekosistemske pomembnosti je potrebno določiti 

kriterije vrednotenja, oziroma v katerih ekosistemih ali v kakšnih okoljih so drevesa tako 

ekosistemsko pomembna, da jim zaradi tega lahko pripišemo posebno vrednost kot 

naravnim vrednotam (OCVIRK in sod.., 2004). 

20


narave. 

Kriteriji vrednotenja dreves po merilu ekosistemske pomembnosti (povzeto po HABIČ, 

2006 in OCVIRK in sod.., 2004): 

- Drevesa ali rastišča (tise, bodike…) redkih drevesnih ali grmovnih vrst rastočih v 

naravi, pomembnih zaradi ohranjanja ali povečanja biotske raznovrstnosti v 

naravnem okolju in genskih bank rastlinskih vrst. 

- Drevo, ki raste na samem v kmetijski krajini, je pomembno kot zatočišče, počivališče, 

prebivališče mnogim živalskim vrstam in enako velja tudi za človeka. 

- Ekosistemski pomen dreves v kmetijski krajini je čim večji, čim redkejša so. 

- Nekoliko manj izrazita je ekosistemska pomembnost drevesa, če raste v koridorju 

drevesne ali grmovne vegetacije in v obvodni vegetaciji, saj del ekosistemskih nalog 

prevzamejo tudi grmovna zarast in druga drevesa. 

- V velikih naseljih, kjer prevladujejo pozidane površine, so zelene površine še posebej 

pa posamična drevesa zelo pomembna. V grajenem okolju je živalskih vrst, ki bi bile 

vezane na posamezno drevo sicer manj, je pa zato drevo veliko bolj pomembno, 

hkrati pa je tudi pomembnejša vloga pri prečiščevanju zraka, povečevanju vlažnosti, 

ustvarjanju sence ipd. 

- V gozdovih s spremenjeno ali izmenjano drevesno sestavo je navzočnost 

posameznega osebka druge, rastišču ustrezne vrste, ekosistemsko zelo pomembna. 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po merilu ekosistemske 

pomembnosti, če ustreza kriterijem iz preglednice številka 6. 

Preglednica 6: Kriteriji merila ekosistemske pomembnosti dreves (prirejeno po HABIČ, 2006 in 

OCVIRK in sod., 2004) 

Kriteriji merila ekosistemske pomembnosti 

Delež dopustnega odstopanja od 

KAZALNIKA Ok navzdol (v %) 

Redka drevesa in rastišča redkih drevesnih in grmovnih vrst (naravna rastišča) 

Redka drevesa (npr. oplutnik) ali rastišča redkih drevesnih ali grmovnih vrst (npr. 

rastišča tis, bodik…) do 100* 

Odprta krajina 

V radiju 200 m ni druge drevesne vegetacije (samoraslo drevo) 30 


Obvodna vegetacija 

Več kot 100 m od drugih dreves, ki gradijo koridor in ima izrazito funkcijo varovanja 

20 

obvodne brežine (samoraslo drevo) 

Ekstremna rastišča 

Drevo rastišču ustrezne vrste na ekstremnem rastišču (območja melišč, skalnatih 

previsov, ostenj, vlažna, suha…) ali v sestoju s spremenjeno ali izmenjano vrstno 

20 

sestavo, kjer na površini 5 ha ni primerljivega drevesa. 

Urbane površine 


* Določitev redkih dreves ali rastišč redkih drevesnih in grmovnih vrst za predlog naravnih vrednot bo Zavod 

določal skupaj v okviru skupine za drevesne naravne vrednote in po potrebi s pomočjo stroke iz različnih inštitucij 

(ZGS in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). 

21


narave. 

Slika 9: Primer dobov kot dela koridorja v odprti krajini (Travniški hrasti v Čentibi) 

Slika 10: Primer samoraslega drevesa v odprti krajini (gorski pašnik - Jezersko) 

5.5 Merilo znanstveno-raziskovalne pomembnosti 

Znanstveno raziskovalna pomembnost je merilo za del narave, ki je pomemben kot 

znanstveni dokaz in je zaradi svoje nazornosti in neraziskanosti pomemben za temeljno 

znanstveno-raziskovalno delo v prihodnje. 

Po Mastnakovi interpretaciji je znanstveno-raziskovalna pomembnost drevesa izkazana, če 

drevo obravnavajo strokovni ali znanstveni članki oziroma je drevo predmet znanstvenih 

22


narave. 

obravnav ali raziskav (MASTNAK, 2003). Iz tega sledi, da je potrebno določiti iz katerega 

področja znanosti oziroma za katero stroko je posamezno drevo zanimivo (dendrologija, 

botanika, genetiko, krajinsko ekologijo, krajinsko arhitekturo, arboristiko, urbanistiko, 

etnologijo, zgodovino… in, prvenstveno, za varstvo naravne dediščine) (HABIČ, 2006). 

Kriteriji vrednotenja dreves po merilu znanstveno – raziskovalne pomembnosti: 

- Navajanje dreves v strokovni literaturi (npr. Gozdarski Vestnik, Varstvo Narave…), 

strokovni monografiji (npr. Drevesne vrste na Slovenskem…), znanstvenih 

publikacijah (npr. Zbornik lesarstva in gozdarstva…), 

- Drevesa kot del raziskave v diplomskih nalogah, magistrskih delih in doktorskih 

dizertacijah; 

Merilo znanstveno – raziskovalne pomembnosti je lahko zgolj dopolnitev kriterija 

izjemnosti. Saj je dejstvo, da je drevo zanimivo za znanstveno raziskovalno delo, v vsakem 

primeru posledica neke druge izjemne lastnosti drevesa – ne pa razlog njegove izjemnosti 

(povzeto po HABIČ, 2006). 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po zgoraj navedenih kriterijih 

znanstveno - raziskovalne pomembnosti*, če KAZALNIK Ok za drevesno vrsto ne 

odstopa navzdol za več kot 20%. 

* V vire vrednotenja v bazi Zavoda je potrebno navesti strokovno/znanstveno literaturo v kateri je bilo 

drevo predmet raziskave. Poljudni viri niso predmet znanstveno-raziskovalne pomembnosti temveč 

pričevalne pomembnosti. 

5.4 Merilo pričevalne pomembnosti 

Pričevalna pomembnost je merilo za del narave, ki se izkazuje z dogodki iz preteklosti 

(zgodovinskimi in dogodki, povezanimi z ljudskim izročilom), simbolni pomen dela narave za 

slovenski narod ter značilnost in prepoznavnost dela narave za Slovenijo (estetske podobe – 

npr. Logarjeva lipa v Logarski dolini). 

V preteklosti, pred sprejetjem ZON-a, je bil pričevalni pomen dreves obravnavan kot eden 

izmed kulturnih (SKOBERNE in PETERLIN, 1991) oziroma kulturno-zgodovinskih 

(SVETLIČIČ in SKOBERNE, 1988) vidikov naravne dediščine. Pričevalni pomen naravne 

dediščine naj bi bil izkazan predvsem z obstojem materialnih ostankov iz preteklosti, kot so 

navedena arheološka najdišča in prizorišča pomembnejših dogodkov v preteklosti (HABIČ, 

2006). 

Prav duhovni odnos nekega naroda, skupnosti ali posameznika do dreves je razlog, da 

imamo v naseljih, hišah, ali na posebnih lokacijah izjemna drevesa. Posajena in vzgojena so 

bila z namenom pričati o nečem nematerialnem, prenašati sporočila iz roda v rod, ohranjati 

spomin, simbolizirati. Zaradi takega odnosa so se tudi dimenzijsko razvila v taka drevesa. To 

vse je potrebno upoštevati pri njihovem vrednotenju (HABIČ, 2006). 

Kriteriji vrednotenja dreves po merilu pričevalne pomembnosti (HABIČ, 2006, OCVIRK 

in sod.., 2004, ZRSVN, 2007): 

- Tradicionalna raba: to so predvsem drevesa, ki pričajo o nekdanji tradicionalni rabi, 

kot so na glavo obsekovana drevesa na nekdanjih pašnikih, v kmetijski krajini sajena 

drevesa kot označitev parcelnih mej (drevesa mejniki), murve, posajene za gojenje 

23


narave. 

sviloprejk ipd. 

- Hišna drevesa: drevesa, sajena in gojena ob hišah, ponavadi ob večjih in starejših 

kmetijah, ki jih lastniki ohranjajo iz roda v rod in predstavljajo ponos neke rodbine 

,ipd.; 

- Drevesa, ki označujejo pomembnejše lege v prostoru: debela košata drevesa ob 

poteh, ki vodijo do gradov, cerkva ali večjih kmetij, razpotja, označevanje krajev s 

simbolnim pomenom, kot so pokopališča, kapelice, ipd.; 

- Drevesa s pomembno vlogo v naselbinski kulturi: vaška drevesa, drevesa, središča 

javnega življenja ,ipd.; 

- Spominska drevesa: drevesa, ki pričajo o kulturno zgodovinskih dogodkih ali se 

nahajajo na območju s statusom kulturne dediščine; 

- Drevesa, ki so del ljudskega izročila: drevesa, ki so omenjana v poljudni pisani 

besedi, ipd.; 

Na območjih s poudarjenim merilom pričevalne pomembnosti imamo velikokrat primere 

prekrivanje vsebin po zakonodaji ohranjanja narave in zakonodaji varstva kulturne dediščine. 

Območjem drevesnih naravnih vrednot, ki imajo hkrati status kulturnih spomenikov in so 

zavarovana z zakonodajo o kulturni dediščini, je potrebno posvetiti posebno pozornost. 

Zavedati se moramo, da se ohranjanje dreves, ki so določena kot naravna vrednota zaradi 

kriterija spominskih dreves (npr. se nahajajo na območju s statusom kulturne dediščine) 

mora prilagoditi zahtevam ohranjanja po zakonodaji o varstvu kulturne dediščine. 

Primer: v kolikor Zavod RS za varstvo narave določi neko drevo za naravno vrednoto znotraj 

kulturnega spomenika in to drevo ni izjemnih dimenzij oziroma je vodilni kriterij spominsko 

drevo, je potrebno ohranjanje tega drevesa prilagoditi zahtevam ohranjanja kulturne 

dediščine (še posebej na območju kulturnega spomenika). 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po merilu pričevalne pomembnosti, 

če drevesa dosegajo kriterije iz preglednice številka 7. 

Preglednica 7: Kriteriji merila pričevalnega pomena (prirejeno po HABIČ, 2006 in OCVIRK in sod.. 

2004) 

Kriteriji merila pričevalnega pomena 



Drevesa, ki označujejo pomembnejše lege v prostoru 

Drevo, ki ima posebno vlogo v naselbinski kulturi – drevo kot središče javnega 

življenja v kraju (gostilna, glavni trg, sakralni objekt ipd, vendar niso evidentirana v 

20 

evidenci kulturne dediščine). 

Drevesa ob večjih razpotjih, drevesa, ki označujejo kraje s simbolnim pomenom. 20 

Spominska drevesa 

Spominsko drevo, ki priča o pomembnejših dogodkih v preteklosti ali je posvečeno 

do 100 * 

spominu na slavno osebnost, kar se izpriča z navedbo pisnega vira. 

Ob sakralnem ali spominskem objektu s statusom kulturne dediščine lokalnega 

30 

pomena (navedba območja ali lokalitete iz evidence kulturne dediščine). 

Ob sakralnem ali spominskem objektu s statusom kulturne dediščine državnega 

40 


Hišna drevesa 

Hišna drevesa kmetijskih gospodarstev s tradicijo 20 

Tradicionalna raba 

Drevo, ki priča o nekdanji tradicionalni rabi v prostoru 20 

Drevesa, ki so del ljudskega izročila 

Drevesa omenjana v poljudni pisani besedi, ipd. (navesti je potrebno vir) do 100 * 

* Določitev dreves za predlog naravnih vrednot bo Zavod določal skupaj v okviru skupine za drevesne naravne 


24


narave. 

Slika 11: Primer lip ob partizanskem spomeniku 

Slika 12: Primer lip ob sakralnem objektu (Zreče, 

sv. Martin cerkvene lipe) 

Slika 13: Primer hišnega drevesa (Švajgerjeva lipa) 

25


narave. 

6. PODROBNEJŠI KRITERIJI ZA RAZVRSTITEV DREVESNIH 

NARAVNIH VREDNOT NA NARAVNE VREDNOTE 

DRŽAVNEGA POMENA 

Drevesne naravne vrednote državnega pomena so tiste, ki imajo mednarodni ali velik 

narodni pomen. Kot drevesne naravne vrednote državnega pomena se obravnavajo tudi vse 

drevesne naravne vrednote, ki se nahajajo na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila 

država (drugi odstavek 3.a člena Uredbe). 

Podrobnejši kriteriji za ugotavljanje mednarodnega ali velikega narodnega pomena 

drevesne naravne vrednote so določeni s 3.a členom Uredbe. 

1. lastnosti 

a) izjemnost, 

b) tipičnost, 

c) ekosistemska pomembnost, 

d) znanstveno-raziskovalna ali pričevalna pomembnost na območju Republike 

Slovenije, 

e) pričevalna pomembnost, na območju Republike Slovenije; 

To se izkazuje z uvrstitvijo drevesne naravne vrednote med tretjino tistih drevesnih naravnih 

vrednot, ki imajo najbolj izražene lastnosti, glede na vse zbrane, pri čemer so možna 

začasna odstopanja največ do dvajsetine vseh zbranih naravnih vrednot. 

2. redkost pojavljanja na območju Republike Slovenije, kar se izkazuje z uvrstitvijo 

drevesne naravne vrednote med desetino tistih naravnih vrednot, ki imajo primerljive 

lastnosti; 

Sem sodijo drevesne vrste, ki se v naravi v Slovenije redko pojavljajo in so samonikle 

avtohtone vrste (oplutnik) in mutanti. Redkost je merilo za izjemnost glede frekvence 

pojavljanja dela narave z enakimi oz. primerljivimi lastnostmi, 

- Absolutna redkost pojavljanja se izkaže, kadar je na določenem območju 

evidentiranih do pet dreves z enakimi oz. primerljivimi lastnostmi (v primeru, da je 

območje celotna Slovenija se drevo umesti med naravno vrednoto državnega 

pomena); 

- Relativna redkost pojavljanja se izkaže, kadar drevesa rastejo posamezno zunaj 

območja, kjer so deli z enakimi ali primerljivimi lastnostmi pogosti. 

3. vključenost naravne vrednote v drugo naravno vrednoto, ki je državnega pomena in 

povezuje več posameznih naravnih vrednot kot sestavnih delov v funkcionalno celoto ali 

geografsko zaključeno območje, ki ima velik narodni ali mednarodni pomen; predvsem 

kompleksna območja naravnih vrednot državnega pomena v povezavi z izjemnimi 

drevesi (drevoredi, izjemna drevesa znotraj parkov, arboretumov ali drugih skupin 

oblikovane narave in drevesa izjemnih dimenzij na rastiščih redkih ali ogroženih 

drevesnih in grmovnih vrst); 

4. izkazan status oziroma mednarodni pomen naravne vrednote na podlagi ratificiranih 

mednarodnih pogodb, sporazumov ali drugih dogovorov oziroma ugotovitev o 

mednarodnem pomenu na podlagi meril mednarodnih organizacij, katerih članica je 

Republika Slovenija. 

Drevesna naravna vrednota je državnega pomena, če izpolnjuje enega od zgoraj naštetih 

kriterijev od 1 do 4. 

26


narave. 

7. STROKOVNI PREDLOG DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT 

DRŽAVNEGA POMENA (NV, KI IMAJO VELIK NARODNI POMEN) 

Med drevesne naravne vrednote državnega pomena se uvrsti izjemna drevesa, ki imajo 

najbolj izražene lastnosti glede na strokovna merila, zaradi katerih so bile določene za 

drevesne naravne vrednote in ne glede na to ali se nahajajo znotraj zavarovanega območja 

ali ne. Državni pomen se opredeli po drevesnih vrstah (OCVIRK in sod.., 2004). 

Eden izmed kazalnikov podrobnejših kriterijev, poleg največ 1/3 deleža drevesnih naravnih 

vrednot z najbolj izraženimi lastnostmi, je lahko mejna vrednost izjemnega obsega in višine. 

Kazalnik mejne vrednosti obsega ni zavezujoč temveč predstavlja dodatno pomoč pri 

odločanju in razvrščanju drevesnih naravnih vrednot po pomenu. Pregled najdebelejših ter 

najvišjih dreves v Sloveniji naj bi tudi služil k lažji odločitvi ali neko izbrano drevo predlagati 

za naravno vrednoto državnega pomena. 

Dejstvo je, da je podrobnejši kriterij 1/3 deleža preohlapen in zajame preveliko število 

drevesnih naravnih vrednot. Zato smo predlagali mejne vrednosti obsegov, katerih vrednost 

je tako visoka, da naj bi zagotavljala zajem res izjemnih dreves v Sloveniji. 

KAZALNIK NVDP Ok – predlog mejnega obsega za določitev drevesa za naravno vrednoto 

državnega pomena 

Preglednica 8: Predlog kazalnika mejnih obsegov za drevesne naravne vrednote državnega pomena 

po drevesnih vrstah za nekatere samonikle drevesne vrste (Prirejeno po HABIČ, 2006) 

Obseg 

Najvišje 


Ok najdebelejših 

Predlog 

zabeležene 

(ZRSVN) evidentiranih 

NVDP Ok 

višine 


Slovensko ime (cm) dreves 

(cm) 

dreves* (m) 

*(cm) 

Abies alba Mill. jelka 375 605 50 500 

Acer campestre L. maklen 200 395 23 300 

Acer platanoites L. ostrolistni javor 280 / / 350 

Acer pseudoplatanus L. gorski javor 315 640 40 480 

Alnus glutinosa L. črna jelša 200 / / 280 

Betula pendula Roth navadna breza 190 / / 250 

Carpinus betulus L. beli gaber 300 470 25 380 

pravi kostanj/domači 

Castanea sativa Mill. kostanj 400 1057 35 750 

Celtis australis navadni koprivovec 200 260 / 250 

Crategeus laevigata Poir. navadni glog 95 215 / 190 

Fagus sylvatica L. bukev 375 624 42 500 

Fraxinus excelsior L. veliki jesen 330 550 45 450 

Ilex aquifolium L. bodika 50/65 181 17 90/125 

Juglans regia L. navadni oreh 315 434 35 400 

Juniperus communis L. navadni brin 80 194 / 125 

Laburnum anagyroides 

Medik navadni nagnoj 90 150 / 130 

Larix decidua Mill. evropski macesen 300 465 40 410 

Ostrya carpinifolia Scop. črni gaber 190 317 20 280 

Picea abies L. Karst. navadna smreka 375 490 62 450 

Pinus sylvestris L. rdeči bor 280 353 40 330 

Populus alba L. beli topol 350 515 40 500 

Populus nigra L. črni topol 350 810 35 600 

Prunus avium divja češnja 250 440 30 400 

Pyrus communis L. hruška 300 538 20 450 

Quercus cerris L. cer 315 510 40 430 

27


narave. 



Slovensko ime 

Ok 

(ZRSVN) 

(cm) 

Obseg 

najdebelejših 

evidentiranih 

dreves 

*(cm) 

Najvišje 

zabeležene 

višine 


Predlog 

NVDP Ok 

(cm) 

Quercus ilex L. črničevje 250 372 20 320 

Quercus petraea Liebl. graden 315 565 40 500 

Quercus pubescens Willd. puhasti hrast 280 504 23 400 

Quercus robur L. dob 410 618 40 570 

Salix alba L. bela vrba 350 718 30 600 

Sorbus domestica L. skorš 210 403 30 350 

Sorbus torminalis (L.) 

Crantz brek 155 273 30 230 

Taxus baccata L. tisa 90/160 455 21 190/350 

Tilia cordata Mill. lipovec 500 1070 35 700 

Tilia platyphyllos Scop. lipa 500 929 40 700 

Ulmus carpinifolia Gled. poljski brest 350 500 / 450 

Ulmus glabra Huds. gorski ali goli brest 300 462 35 430 

Ulmus laevis Pallas dolgopecljati brest 280 393 35 350 

* Vir: Robert Brus, 2004 ali drevesa NV z največjim obsegom vpisanim v bazi ZRSVN; 

Preglednica 9: Predlog kazalnika mejnih obsegov za drevesne naravne vrednote državnega pomena 

po drevesnih vrstah za nekatere tujerodne drevesne vrste (Prirejeno po HABIČ, 2006) 

Najvišje 

Ok Obseg 


zabeležene Ok 

(ZRSVN) najdebelejših 

višine NVDP(cm) 


Slovensko ime (cm) dreves*(cm) 


Aesculus hippocastanum L. navadni divji kostanj 375 640 30 580 

Ginkgo biloba L. dvokrpi ginko 250 410 30 400 

Morus alba L. bela murva 315 650 18 440 

Platanus x hispanica 

Muenchh. javorolistna platana 375 777 45 650 

Pseudotsuga menziesii 

Franco 

navadna ameriška 

duglazija 350 480 36/100 410 

Robinia pseudoacacia L. robinija 315 485 30 450 

Sequoia sempervirens 

Endl. sekvoja 315 630 110 500 

Sequoiadendron giganteum 

Lindl. mamutovec 400 767 44/100 700 

* Vir: Robert Brus, 2004 ali drevesa NV z največjim obsegom in višino vpisanim v bazi ZRSVN; 

28


narave. 

8. NAVODILA ZA GRAFIČNI ZAJEM DREVESNIH NARAVNIH 

VREDNOT 

1. Vse posamična drevesa - kandidate za drevesno naravno vrednoto se izriše s točko. 

2. Vsa drevesa v skupini znotraj gozdnega prostora - kandidate za drevesno naravno 

vrednoto se izriše kot poligon. V grafičnem podsloju naravnih vrednot - drevesa, se s 

točko izriše vsako posamezno drevo. 

3. Za vsako drevo - kandidata za drevesno naravno vrednoto (velja tudi za vsako drevo v 

skupini) je potrebno obvezno izpolniti atribut-obseg drevesa, višino pa izjemoma v 

kolikor je pomembna pri vrednotenju drevesa (brez podatka o obsegu drevesa bo 

predlog zavrnjen). 

4. Drevesa - kandidate za drevesno naravno vrednoto, ki se nahajajo znotraj oblikovane 

naravne vrednote (parkov, arboretumov, drevoredov…) se izriše s točko, v atributnem 

delu se v opisu navede, da se drevo nahaja znotraj oblikovane naravne vrednote. To 

mora biti tudi jasno razvidno pri vrednotenju drevesa (v kolikor ne zadosti metričnim 

kazalnikom). 

29


narave. 

9. SKLEPI IN UGOTOVITVE 

Projektna naloga vsebuje merila vrednotenja za določevanje drevesnih naravnih vrednot, ki 

pa niso dokončna. Na podlagi dosedanjega znanja in podatkov, s katerimi razpolagamo, smo 

oblikovali v največji meri objektivne kriterije za določitev drevesne naravne vrednote 

lokalnega ali državnega pomena. 

Sistem vrednotenja izjemnih dreves je vpet v evolucijo stroke, v evolucijo družbe in odnosov 

znotraj nje (HABIČ, 2006). 

Opredeljevanje in razvrščanje drevesnih naravnih vrednot na vrednote državnega in 

lokalnega pomena ne temelji na točkovanju, tako kot nekateri dosedanji predlogi (MASTNAK, 

2005 in HABIČ, 2006), ampak na merilih, ki so predvsem z operativnega vidika varstva 

narave hitro in zanesljivo določljiva. Pri nekaterih drugih merilih in kriterijih vrednotenja, kjer 

je možna večja mera subjektivnosti, se bo o umestitvi drevesa odločala strokovna skupina za 

drevesne naravne vrednote. Poleg strokovnih odločitev bo skupina za drevesne naravne 

vrednote spremljala aktivnosti na področju drevesnih naravnih vrednot ter nudila pomoč pri 

izpopolnjevanju kriterijev in meril, na katerih slonijo strokovne odločitve. 

Merila bodo uporabna, dokler se ne izkažejo pomanjkljivosti, ki bodo zahtevale preskok še k 

boljši kvaliteti in dopolnitvi. Naslednja naloga naravovarstvene stroke je, da na osnovi te 

naloge, ovrednoti drevesa na terenu in izdela strokovni predlog za vpis izjemnih dreves v 

Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. 

Merila, kriteriji in kazalniki opredeljeni z zakonodajo in to nalogo naj se na kratki rok 3 let ne 

spreminjajo. Po obdobju treh let bomo analizirali rezultate dela in ugotovili ali so postavljeni 

kriteriji in kazalniki zadostili zadanemu cilju, to je zajeti res izjemna drevesa na celotnem 

območju Slovenije. 

Kot ena bistvenih pomanjkljivosti se je pri analizi podatkovne baze izkazalo nepoznavanje 

gozdnega prostora kot glavnega vira izjemnih dreves. Zato se bo potrebno v prihodnosti 

povezati z ZGS in celovito pregledati njihovo zbirko podatkov o izjemnih drevesih. To nalogo 

bo potrebno opraviti v naslednjih dveh letih, do leta 2010. 

Le tako se bodo merila vrednotenja lahko po treh letih v začetku leta 2011 analizirala na 

celovitem vzorcu zajetih podatkov v Sloveniji. 

30


narave. 

10. POVZETEK 

UPORABA STROKOVNIH KRITERIJEV VREDNOTENJA DREVES 

Izjemen obseg debla: 

Drevo se opredeli za naravno vrednoto, če obseg drevesa dosega ali presega mejno vrednost 

KAZALNIKA Ok, kot je navedeno v Preglednicah 1, 2 in 3 (Ok (ZRSVN)) (str. 14-16). 

Izjemna višina drevesa: 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto, če višina drevesa dosega ali presega KAZALNIK Vk, ki 

je naveden v preglednici 4 (str. 17). 

Izjemen habitus: 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po merilu izjemnega habitusa, če ustreza kriterijem 

izjemnega habitusa - preglednica št. 5. 

Preglednica 5: Kriteriji izjemnega habitusa (prirejeno po HABIČ, 2006) 

Kriteriji izjemnega 

habitusa 

Gozdni prostor 


odstopanja od 


(v %) 

Kmetijska krajina 


odstopanja od 


(v %) 

Naselja, parki, oblikovana 

narava 


odstopanja od 


(v %) 

1. Mutant * 100 100 0 

2. Drevesa z izstopajoče 

velikimi krošnjami, ki 

20 30 0 

označujejo lokacije 

3. Nenavaden habitus »igra 

narave« 

- Oblika debla in 

50 20 0 

koreničnika, 

- Oblika krošnje; 

4. Grmovna vrsta z 

drevesastim habitusom 

20 20 20 

* Primeri genetsko pogojenih izjemnih habitusov dreves: kačje smreke, stebraste smreke (HABIČ, 2006) 

Izjemna starost: 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po kriteriju izjemne starosti le na podlagi verodostojnih 

(pisnih ali slikovnih virov). 

Strokovno ocenjeno ali ugotovljeno starost drevesa je potrebno nato primerjati z obstoječo strokovno literaturo in 

ugotoviti, ali je omenjena starost drevesa izjemna za drevesno vrsto kateri pripada*. 

* V vire vrednotenja v bazi Zavoda je potrebno navesti strokovno literaturo določanja izjemne starosti za drevesno 

vrsto in pisni ali slikovni vir, ki navaja ocenjeno starost drevesa. Ustni viri niso zadosten dokaz o izjemni starosti 

drevesa. 

31


narave. 

Ekosistemska pomembnost: 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po merilu ekosistemske pomembnosti, če ustreza 

kriterijem iz preglednice številka 6. 

Preglednica 10: Kriteriji merila ekosistemske pomembnosti dreves (prirejeno po HABIČ, 2006 in OCVIRK in sod., 

2004) 

Kriteriji merila ekosistemske pomembnosti 



Redka drevesa in rastišča redkih drevesnih in grmovnih vrst (naravna rastišča) 

Redka drevesa (npr. oplutnik) ali rastišča redkih drevesnih ali grmovnih vrst (npr. 

rastišča tis, bodik…) do 100* 

Odprta krajina 



Obvodna vegetacija 

Več kot 100 m od drugih dreves, ki gradijo koridor in ima izrazito funkcijo varovanja 

20 

obvodne brežine (samoraslo drevo) 

Ekstremna rastišča 

Drevo rastišču ustrezne vrste na ekstremnem rastišču (območja melišč, skalnatih 

previsov, ostenj, vlažna, suha…) ali v sestoju s spremenjeno ali izmenjano vrstno 

20 

sestavo, kjer na površini 5 ha ni primerljivega drevesa. 

Urbane površine 


* Določitev redkih dreves ali rastišč redkih drevesnih in grmovnih vrst za predlog naravnih vrednot bo Zavod določal 

skupaj v okviru skupine za drevesne naravne vrednote in po potrebi s pomočjo stroke iz različnih inštitucij (ZGS in 

Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). 

Znanstveno-raziskovalna pomembnost: 

Kriteriji vrednotenja dreves po merilu znanstveno – raziskovalne pomembnosti: 

- Navajanje dreves v strokovni literaturi (npr. Gozdarski Vestnik, Varstvo Narave…), strokovni 

monografiji (npr. Drevesne vrste na Slovenskem…), znanstvenih publikacijah (npr. Zbornik 

lesarstva in gozdarstva…), 

- Drevesa kot del raziskave v diplomskih nalogah, magistrskih delih in doktorskih dizertacijah; 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po zgoraj navedenih kriterijih znanstveno-raziskovalne 

pomembnosti*, če KAZALNIK Ok za drevesno vrsto ne odstopa navzdol za več kot 20%. 

* V vire vrednotenja v bazi Zavoda je potrebno navesti strokovno/znanstveno literaturo v kateri je bilo drevo predmet 

raziskave. Poljudni viri niso predmet znanstveno-raziskovalne pomembnosti temveč pričevalne pomembnosti. 

Pričevalna pomembnost: 

Drevo se opredeli za drevesno naravno vrednoto po merilu pričevalne pomembnosti, če drevesa 

dosegajo kriterije iz preglednice številka 7. 

Preglednica 11: Kriteriji merila pričevalnega pomena (prirejeno po HABIČ, 2006 in OCVIRK in sod.. 2004) 

Kriteriji merila pričevalnega pomena 



Drevesa, ki označujejo pomembnejše lege v prostoru 

Drevo, ki ima posebno vlogo v naselbinski kulturi – drevo kot središče javnega 

življenja v kraju (gostilna, glavni trg, sakralni objekt ipd, vendar niso evidentirana v 

20 

evidenci kulturne dediščine). 

Drevesa ob večjih razpotjih, drevesa, ki označujejo kraje s simbolnim pomenom. 20 

32


narave. 

Spominska drevesa 

Spominsko drevo, ki priča o pomembnejših dogodkih v preteklosti ali je posvečeno 

do 100 * 

spominu na slavno osebnost, kar se izpriča z navedbo pisnega vira. 

Ob sakralnem ali spominskem objektu s statusom kulturne dediščine lokalnega 

30 


Ob sakralnem ali spominskem objektu s statusom kulturne dediščine državnega 

40 


Hišna drevesa 

Hišna drevesa kmetijskih gospodarstev s tradicijo 20 

Tradicionalna raba 

Drevo, ki priča o nekdanji tradicionalni rabi v prostoru 20 

Drevesa, ki so del ljudskega izročila 

Drevesa omenjana v poljudni pisani besedi, ipd. (navesti je potrebno vir) do 100 * 

* Določitev dreves za predlog naravnih vrednot bo Zavod določal skupaj v okviru skupine za drevesne naravne 


`Debela drevesa so »oglasna tabla varstva narave«. Ne pozabimo na to! ´ 

Samo Jenčič 

33


narave. 

10. VIRI IN LITERATURA 

ALEKSANDER M., 2008. Management Planning for Nature Conservation. A Theoretical 

Basis & Practical Guide. Barmouth, Springer.com:196-199. 

BRUS R., 2004. Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana, Mladinska knjiga Založba: 399. 

BRUS R., 2008. Poročilo recenzije predloga projektne naloge »Vrednotenje dreves in 

opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot« (interno gradivo). Ljubljana. 

DANEV G., 2007. Poročilo analize baze drevesnih naravnih vrednot in predlog določitve 

mejnih obsegov. Ljubljana, Kolegij direktorja, Zavod RS za varstvo narave (interno gradivo). 

HABIČ E., 2006. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 

Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne 

dediščine: 195. 

JENČIČ S., 1999. O debelih drevesih. Maribor, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor: 

10. 

JENČIČ S., 2007. Drevesne naravne vrednote – razmišljanja o »vrednotenjih«, 

»prevrednotenjih« in »kriterijih«. Maribor, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor. 

Neobjavljeno (interno gradivo). 

JENČIČ S., DEMŠAR M., ARIMASPU D., DANEV G., 2007. Avtorji fotografij. Baza Zavoda 

RS za varstvo narave. 

KOTAR M., BRUS R., 1999. Naše drevesne vrste. Ljubljana, Slovenska matica: 320. 

MASTNAK M., 2003. Opredelitev meril za določitev drevesnih naravnih vrednot in njihovo 

razdelitev na vrednote državnega in lokalnega pomena. Projektna naloga. Ljubljana, 

Agencija RS za okolje: 30. 

OCVIRK A. IN SODELAVCI., 2004. Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih 

vrednot. Projektna naloga. Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave,Območna enota 

Kranj: 10. 

SENEGAČNIK A., DEMŠAR M., 2003. Strokovno mnenje in pripombe Zavoda RS za varstvo 

narave k projektni nalogi Opredelitev meril za določitev drevesnih naravnih vrednot in njihovo 

razdelitev na vrednote državnega in lokalnega pomena (interno gradivo). Ljubljana: 6. 

SKOBERNE P., PETERLIN S., 1991. Inventar najpomembnejše dediščine Slovenije. 2. del, 

osrednja Slovenija. Ljubljana, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine. 

SKUPINA ZA STROKOVNI RAZVOJ ZAVODA RS ZA VARSTVO NARAVE, 2005. Mnenje k 

interni projektni nalogi zavoda Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih 

vrednot (interno gradivo). Ljubljana: 3. 

ZAPISNIK DELAVNICE STROKOVNJAKOV GOZDARSTVA ZRSVN, 2007. Delavnica 

na temo projektna naloga Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih 

vrednot (interno gradivo). Ljubljana: 11. 

34


narave. 

SVETLIČIČ/SKOBERNE 1988., Drevo kot naravna dediščina. V: Varstvo naravne in kulturne 

dediščine v gozdu in gozdarstvu. Zbornik republiškega seminarja, Ljubljana 1988. Univerza 

Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo: 88-96. 

ZUPANČIČ M., SKUMAVEC J., 2007. GOGALOVA LIPA. Varstvo narave, 20. Ljubljana: 

131-135. 

ZINGG A., brang p., 2005. Wer ist die Grösste im ganzen Land?. Inf. Bl. Forsch. Bereich 

Wald, Nummer 19: 3-4. 

http://www.waldwissen.net/themen/waldoekologie/baumarten/wsl_rekordbaeume_DE 

Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2). Uradni list RS št. 96/04 

Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/2004, št. 70/2006) 

Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (v nadaljevanju Uredba, Uradni list RS, št. 52/2002, št. 

67/2003). 

Podatkovne baza naravnih vrednot, arhiv Zavoda RS za varstvo narave in interaktivni 

naravovarstveni atlas: http://www.naravovarstveni-atlas.si 

Agencija Republike Slovenije za okolje. Register naravnih vrednot: 

http://gis.arso.gov.si/mpportal 

SUUNTO PM5/PM-5/1520 Users guide: 

http://media.suunto.com/media/suunto/manuals/multilangual/pm-5_manual_3e2eb.pdf. 

35

PRILOGA 1– SHEMA VREDNOTENJA DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT 

KAZALNIKI KRITERIJEV

PRILOGA 2 – POPISNI LIST ZA DREVESNE NARAVNE VREDNOTE


narave. 

38

Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?