VARNOST - 3.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
13.11.2014 • Views
Share Embed Flag

VARNOST - 3.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

VARNOST - 3.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

VARNOST - 3.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
mnz.gov.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

e v i j a<br />

3/2009<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

Republike Slovenije<br />

Letnik LVII<br />

ISSN 0350 -7114<br />

Olimpijski šPOrt - TaekwonDO<br />

Varnost v gorah<br />

8. Policijske igre<br />

Potepanje po Beogradu<br />

Državno prvenstvo v jujitsu borbah

Povzetek<br />

Dodobra smo že <strong>za</strong>korakali v poletje in večina je že odšla na<br />

<strong>za</strong>služene počitnice. Varnost še ni bila na dopustu, saj ste<br />

<strong>za</strong>posleni na ministrstvu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in v policiji zelo<br />

dejavni, kar priča tudi število strani v reviji.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve je letos doseglo velik uspeh,<br />

konec junija smo <strong>za</strong>čeli izdajati biometrične potne liste<br />

druge generacije. V strokovnem članku nam avtor predstavi<br />

biometrični potni list in razvoj strojno berljivih dokumentov<br />

ter piše o izzivih, ki nas še čakajo na tem področju. Letos<br />

bodo biometrične potne liste <strong>za</strong>čele izdajati vse članice<br />

Evropske unije.<br />

V reviji predstavljamo še eno novost, Drägerjev DrugTest<br />

5000, ki deluje na osnovi sline. Preizkus je opravljen v le<br />

nekaj korakih in zgolj petih minutah, le preizkus učinkovitosti<br />

kanabisa THC traja deset minut, ker ta snov odbija vodo in je<br />

v <strong>za</strong>to v slini prisotna v nizki koncentraciji.<br />

Danes le redki uidejo vedno hitrejšemu tempu življenja<br />

in vsem pritiskom, ki jih prinaša vsakdanjik. Na stres<br />

vpliva način našega življenja in dojemanje sveta okoli<br />

nas. Za premagovanje stresa si je <strong>za</strong>to treba vzeti čas,<br />

štejejo že malenkosti. Začnete lahko s tem, da preberete<br />

članek na strani 33. Če pa ste bolj športen tip, vas bo <strong>za</strong><br />

izboljšanje kakovosti življenja in počutja <strong>za</strong>gotovo navdihnil<br />

taekwondo.<br />

Pomembna prelomnica se je letos zgodila našim vodnikom<br />

službenih psov. Na Gmajnicah v Ljubljani so dobili nove<br />

prostore ter maja obeležili 60-letnico šolanja službenih psov<br />

policije.<br />

Tisti, ki letos ne boste poležavali ob morju, se boste <strong>za</strong>gotovo<br />

podali na kakšen hrib ali goro, pri čemer nikakor in nikoli ne<br />

smete po<strong>za</strong>biti na varnost. Nesreča nikoli ne počiva!<br />

V reviji smo <strong>za</strong>beležili še <strong>za</strong>nimive dogodke iz 8. Policijskih<br />

iger, policist Marko Fon pa nam je orisal svojo izkušnjo z<br />

najbolj <strong>za</strong>htevne kolesarske dirke po Sloveniji DOS 2009.<br />

Konec maja so se v Tacnu srečali kadeti XIX. generacije, ki<br />

so obeležili 20. obletnico <strong>za</strong>ključka srednje šole. Številni<br />

policisti ste nam poslali reportaže s potepanj po tujih deželah.<br />

Pokukali pa smo tudi v zgodovino in obudili spomine na<br />

osamosvojitveno vojno v Sloveniji.<br />

Preberete lahko še, kakšen okus ima hitrost tako na cesti kot v<br />

zraku. V rubriki Prosti čas namreč predstavljamo policista, ki<br />

je v hudi prometni nesreči izgubil nogo in po čigar zgodbi so<br />

posneli tudi film. Drugi pa je izjemen padalec, priznan tudi v<br />

tujini. S padalom je skočil že več kot 700-krat. Med izjemnimi<br />

policisti je tudi veliko muzikantov, tokrat predstavljamo<br />

veseljaka, ki želi svojo glasbeno <strong>za</strong>sedbo razširiti s članico ali<br />

članom iz policijskih vrst.<br />

Dan policije je <strong>za</strong> nami. Z velikim veseljem lahko povemo,<br />

da se ga je udeležil tudi predsednik republike dr. Danilo<br />

Türk, ki je poudaril, da je delo policije vse prej kot preprosto.<br />

»Pomeni dolge ure pri<strong>za</strong>devanj, naporov in strokovnega<br />

znanja. K varstvu teh vrednot (pravičnosti, enakopravnosti<br />

in varnosti) prispeva vsaka skrbno pripravljena policijska<br />

akcija, vsaka noč, prebita na terenu, vsako tveganje lastnega<br />

zdravja in življenja <strong>za</strong> to, da lahko državljanke in državljani<br />

mirno spimo.«<br />

Prijetno branje in veliko sonca naj vam to poletje<br />

prinese tudi Varnost!<br />

Summary<br />

High summer is here and many of our readers have<br />

already gone away for the holidays. But Varnost is still<br />

here and busy, and so is the ministry and police personnel,<br />

which is why this issue has a few pages more.<br />

One of the Ministry’s success stories this year is the<br />

introduction of second-generation biometric passports.<br />

All EU Member States will begin issuing such passports<br />

this year. Biometric passports, development of machine<br />

readable documents and the challenges related to further<br />

advancement are presented in one of the magazine’s<br />

articles.<br />

Also, the magazine brings an article on Dräger’s Drug Test<br />

5000 designed for detecting drugs in saliva in just a few<br />

steps and within minutes. It also explains why it takes ten<br />

minutes to test saliva for THC. The substance has very low<br />

solubility in water and concentrations in oral fluids.<br />

No one is immune to hectic life style and every-day<br />

pressures. Our stress levels depend on the pace of life<br />

and perception of the environment in which we live. To<br />

overcome the stress you have to take time to relax. Small<br />

steps are a good start, so begin by reading the article<br />

on page 33. If you are into sports, you will definitely be<br />

inspired by our article on Taekwondo.<br />

The police service dog handlers are celebrating an<br />

important anniversary. They moved into the new facility<br />

in Gmajnice, Ljubljana, and thus marked 60 years of police<br />

dog schooling activities.<br />

Those of you who are not spending your holiday by the<br />

seaside this year will probably head for the hills and<br />

mountains. Mind your step and always observe safety<br />

precautions.<br />

In this issue you can also read about the 8th Police Games<br />

and cyclist Peter Fon who is sharing his experience of<br />

participation at the most challenging cycling race in<br />

Slovenia DOS 2009. Further, you can read about police<br />

cadets of the 19th generation who met in late May this<br />

year to celebrate 20 years of their secondary schoolleaving.<br />

Many police officers contributed their travel<br />

stories from trips abroad. We also took a brief look at the<br />

historical moments of Slovenia’s Independence War.<br />

Make sure you read the article portraying the double<br />

nature of speed on the road and in mid-air. This month’s<br />

section Free Time presents a story of a police officer<br />

who lost his leg in a traffic accident and inspired film<br />

makers. The other story is that of an officer who is a<br />

keen parachutist enjoying international reputation. He<br />

has already made over 700 parachute jumps. There are<br />

many exceptional officers in our community who are good<br />

musicians. This issue portrays a jolly fellow who is looking<br />

for a member from the force to join his band.<br />

Police Day celebrations are over. We are pleased to report<br />

that the main ceremony was attended by President Danilo<br />

Türk who emphasized the importance and complexity<br />

of police work in his speech. “Policing is marked by<br />

long hours of making an effort, endeavouring and using<br />

expertise. Values such as justice, equality and security<br />

are protected as the police carefully plan every single<br />

operation, do their night shift, and risk their health<br />

and life so that we, the nationals of Slovenia, can live a<br />

peaceful life.”<br />

Enjoy reading the magazine. And let us all have a safe<br />

summer.<br />

Foto: Darko Brenko, Mesečev val<br />

Monika Golob,<br />

koordinatorka<br />

Monika Golob<br />

Coordinator

VArNOST<br />

UVODNIK<br />

KAZALO<br />

UVODNIK<br />

4 Poslanica ob dnevu policije<br />

5 Nagovor ministrice ob dnevu policije<br />

6 Novice<br />

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje<br />

41 SEPA 2009<br />

41 Frontexova operacija URANUS 2009<br />

42 Karavanke 2009<br />

43 Izpopolnjevanje <strong>za</strong> varovanje zunanjih meja EU<br />

44 Seminar o kakovostnem policijskem izobraževanju<br />

44 Orientacija v naravi in topografija<br />

45 Protiteroristično usposabljanje na Poljskem<br />

45 Vaja Bistrc 2009<br />

46 Zaščita in pomoč policistom<br />

46 Trening vožnje z motornimi kolesi v Avstriji<br />

47 Atlas Sniper Forum steering committe meeting<br />

Iz življenja in dela<br />

48 60 let prijateljstva med človekom in psom v slovenski policiji<br />

50 Varnost v gorah<br />

52 8. Policijske igre<br />

59 Letalska policijska enota - letalsko-tehnični oddelek<br />

60 Marko Fon - udeleženec dirke okoli Slovenije 2009<br />

62 Potepanje po Beogradu<br />

63 20. obletnica <strong>za</strong>ključka šolanja XIX. generacije<br />

64 Zgodba s srečnim razpletom ali ko je lepo biti policist<br />

65 Romanje policistov v Lurd<br />

65 Reportaža o schengenski meji<br />

66 Tradicionalni 13. maj<br />

66 Dušan Janc pričal na sojenju v Haagu<br />

68 Zavarovanje Letalske enote milice med osamosvojitveno vojno<br />

Mednarodno sodelovanje<br />

70 Podelitev medalj slovenskima policistoma<br />

70 Srečanje z avstrijskimi varnostnimi organi<br />

71 Srečanje predstavnikov UVZ s črnogorskimi kolegi<br />

71 Francoska profesorica psihologije obiskala VPŠ<br />

72 Študijski obisk v Parizu<br />

72 Delovno srečanje sosednjih policij<br />

74 Atašeji obiskali policijsko konjenico<br />

Prosti čas - predstavljamo policiste<br />

75 Samo Košir<br />

76 Denis Šeruga<br />

77 Štefan Poerš<br />

Šport<br />

78 Državno policijsko prvenstvo v jujitsu borbah<br />

78 Tekmovanje v streljanju s službeno pištolo<br />

79 Srečanje štirih policijskih uprav<br />

80 Slovenska Istra 2009<br />

80 Policisti na Malem kraškem maratonu<br />

81 Kolesarjenje po Vrhniki<br />

81 Humanitarna nogometna tekma<br />

82 Pokal medveda 2009<br />

83 Policisti PLP na Snežniku<br />

84 Ribiški maraton<br />

84 Spominski pohod na Porezen<br />

85 Pohod v dolino reke Glinščice<br />

86 Športne igre PVD Sever Zasavje<br />

87 Strelsko tekmovanje lige Sever<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

JUNAKI<br />

Prav neverjetno je, česa vsega je človek zmožen. Človeku<br />

so dane najrazličnejše lastnosti, ki se lahko odražajo v plemenitih,<br />

žal pa tudi v zlonamernih dejanjih. Medtem ko nam<br />

prva dajejo vedeti, da se svet vrti v pravo smer, nas druga<br />

neopazno izčrpavajo.<br />

V <strong>za</strong>dnjem času se žlahtna dejanja kar vrstijo. Nekatera so<br />

bila medijsko bolj izpostavljena, druga manj. Prav vsem pa je<br />

skupno to, da zbujajo izjemno spoštovanje. Po vojni je lahko<br />

biti general, pravijo. A v kočljivem trenutku ohraniti trezno<br />

glavo ni lahko. Ostati miren, ko imaš vso pravico izgubiti živce,<br />

biti pogumen, ko bi jo najraje ucvrl skozi najbližja vrata,<br />

in na kocko postaviti svoje življenje, da bi <strong>za</strong>varoval tuje; to<br />

<strong>za</strong>hteva velikega človeka.<br />

Zgodbe o junakih včasih spremljajo mešani občutki. Nekakšen<br />

sladko-grenak občutek, ki te najprej preplavi z neizmernim<br />

navdušenjem, potem pa potiho vpraša, kakšen je<br />

tvoj delež pri »reševanju sveta«.<br />

Neka pametna glava je nekoč dejala, da se junaštvo kaže<br />

tudi v drobnih stvareh. Da bi nekomu »rešili svet«, je včasih<br />

treba zelo malo. Dovolj je že prijateljski stisk roke, prijazna<br />

beseda, iskren nasmeh ali dobronameren nasvet. In svet se<br />

spet <strong>za</strong>vrti v pravo smer.<br />

Nina Djordjević<br />

<strong>VARNOST</strong> ISSN 0350-7114<br />

Glavna urednica: Nuška Tavčar<br />

Odgovorni urednik: Dean Božnik<br />

Namestnica odgovornega urednika: Marlena Martinec<br />

Člani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik,<br />

Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob - koordinatorka<br />

Lektorica: Janja Šušteršič-Nučič<br />

Prevod: Služba <strong>za</strong> prevajanje in lektoriranje, MNZ<br />

Oblikovanje naslovnice: Boris Teodorović<br />

Fotografija na naslovnici: Monika Golob<br />

Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini<br />

Tisk: Pleško, d. o. o.<br />

Naklada: 4000 izvodov<br />

Naslov: MNZ, Uredništvo Varnosti, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana<br />

Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si<br />

Telefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si<br />

Mnenja in stališča avtorjev ne predstavljajo nujno stališč uredništva.<br />

Strokovni prispevki<br />

22 Boris Rojs: Ukrepanje policije ob požarih v naravnem okolju<br />

24 Renato Golob: Spremembe v sistemu <strong>za</strong>sebnega varovanja<br />

27 Alojz Tič: Mejna kontrola in biometrični potni listi<br />

31 Adil Huselja: Organi<strong>za</strong>cijski in individualni ukrepi <strong>za</strong><br />

premagovanje stresa pri policistih<br />

36 Nils Schiffhauer: Dobro je <strong>za</strong>upati - še bolje nadzorovati<br />

38 Maruška Višnikar: Olimpijski šport - taekwondo<br />

3

POSLANICA OB DNEVU POLICIJE<br />

VArNOST<br />

POSLANICA V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA POLICIJE<br />

OB DNEVU POLICIJE<br />

Spoštovani policisti in<br />

policistke, spoštovani delavci<br />

policije! Cenjeni sodelavci<br />

in sodelavke!<br />

Pred osemnajstimi leti<br />

smo Slovenci sledili svojemu<br />

<strong>notranje</strong>mu vzgibu in<br />

vrednotam, ki nas združujejo<br />

še danes. Bili smo enotni<br />

in odločni, da dosežemo<br />

nekaj, kar se je v zgodovini<br />

marsikaterega naroda pogosto<br />

zdel le utopičen cilj.<br />

Zaradi zgodovinskih okoliščin<br />

je levji delež <strong>za</strong>htevne in odgovorne naloge<br />

padel na ramena takratne milice. Sprejeli smo jo<br />

pogumno, a preudarno. In imeli smo svoje junake.<br />

Težko je najti prave besede, s katerimi bi vsaj<br />

<strong>za</strong> trenutek ujeli vse spoštovanje in hvaležnost, ki<br />

odzvanjata v spominu na tiste, ki so se borili <strong>za</strong><br />

skupno prihodnost. Nekateri med njimi so <strong>za</strong>njo<br />

<strong>za</strong>stavili svoje življenje. Prav <strong>za</strong>radi njih lahko danes<br />

živimo pod svobodnim soncem, kot bi dejal<br />

eden naših največjih pisateljev. Svoboda pa nikoli<br />

ne obstaja sama po sebi. Z odločnim korakom jo<br />

spremlja dolžnost. Dolžnost vseh nas, da jo negujemo,<br />

<strong>za</strong>gotavljamo razmere, v katerih bo napredovala,<br />

in da jo, ko pride čas, kot štafeto predamo<br />

naslednjim generacijam.<br />

Policija predstavlja enega temeljnih stebrov<br />

pravne in varne države. Naša naloga je <strong>za</strong>gotavljati<br />

varnost vsem in ob tem varovati svobodo posameznika.<br />

Z vstopom v schengenski prostor smo<br />

se <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>li, da bomo svoje naloge opravljali <strong>za</strong><br />

dobrobit vseh prebivalcev evropskega prostora.<br />

Takšna odgovornost je privilegij in hkrati priložnost,<br />

da na evropskem zemljevidu pustimo svojstven<br />

pečat.<br />

V <strong>za</strong>dnjem obdobju nam<br />

to <strong>za</strong>gotovo uspeva. S pri<strong>za</strong>devnim<br />

in vestnim delom<br />

ste slovenske policistke in<br />

policisti dosegli izjemne<br />

uspehe. Tako ste pomembno<br />

prispevali k varnosti naših<br />

prebivalcev in znova z<br />

odličnimi rezultati upravičili<br />

<strong>za</strong>upanje, ki nam ga občani<br />

vselej izkažejo s pričakovanjem,<br />

da bomo svoje delo<br />

opravili dobro. S ponosom<br />

in izjemnim <strong>za</strong>dovoljstvom<br />

lahko trdim, da ste naredili<br />

pomemben korak k odpiranju<br />

policije javnosti in hkrati okrepili njen ugled<br />

doma in v mednarodni skupnosti.<br />

Poleg odgovornosti do občanov se moramo <strong>za</strong>vedati<br />

tudi odgovornosti do sebe in svojih sodelavcev.<br />

Narava našega poklica od nas pogosto <strong>za</strong>hteva<br />

več kot le <strong>za</strong>konito opravljanje nalog. Da bi<br />

izpolnjevali svoje poslanstvo, moramo v prvi vrsti<br />

nenehno graditi, ohranjati in krepiti partnerski odnos.<br />

To lahko storimo le, če se naučimo medsebojnega<br />

spoštovanja in razumevanja ter si v ključnih<br />

trenutkih prisluhnemo in pomagamo. Le tako se<br />

bomo lahko <strong>za</strong>nesli drug na drugega, iskreno <strong>za</strong>upanje<br />

pa s seboj vselej prinese uspeh.<br />

Spoštovani policisti in policistke, cenjeni vsi<br />

<strong>za</strong>posleni v policiji, ne morem vam uka<strong>za</strong>ti ali od<br />

vas <strong>za</strong>htevati več od strokovnosti. Kot človek in<br />

policist pa si iskreno želim, da bi v teh težkih časih<br />

svoje delo opravljali z odprtim srcem in v našem<br />

poklicu ohranili tisto najbolj prvinsko, iskreno in<br />

pristno – spoštovanje do sočloveka. Verjamem, da<br />

bomo skupaj obnovili medsebojno <strong>za</strong>upanje in<br />

drug v drugem našli vso potrebno podporo, ne le<br />

kot strokovnjaki, temveč tudi kot ljudje!<br />

Ob našem skupnem prazniku vam iskreno čestitam!<br />

4<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

NAGOVOR MINISTRICE OB DNEVU POLICIJE<br />

NAGOVOR MINISTRICE OB DNEVU POLICIJE<br />

Spoštovani!<br />

Sodobna, na človekovih<br />

pravicah in vladavini prava<br />

utemeljena družba bi svoje<br />

ideale zelo težko uresničevala<br />

brez pomoči policije.<br />

Zaupana ji je pomembna<br />

naloga vsakodnevne skrbi<br />

<strong>za</strong> varnost ljudi in njihovega<br />

premoženja ter ohranjanje<br />

javnega reda in miru.<br />

Policija, ki nedvomno<br />

sodi med najpomembnejše<br />

ter najbolj izpostavljene državne<br />

represivne organe, je v perspektivi demokratične<br />

družbe pojmovana kot servis v službi<br />

državljank in državljanov, ne pa kot orodje v rokah<br />

ozke politične oblasti ali morda celo osebnih<br />

interesov posameznikov v njej. Njena sodobna<br />

vloga je predvsem odraz številnih spoznanj, ki<br />

izhajajo iz bridkih zgodovinskih primerov zlorabe<br />

položaja policije. Kot ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve in pravnica se teh zelo dobro <strong>za</strong>vedam.<br />

Lik policista odlikuje in narekuje več lastnosti<br />

– med najbolj opaznimi so vsekakor visok<br />

standard osebnostnih moralnih načel, občutek<br />

odgovornosti do skupnosti ter sočloveka ter strokovna<br />

usposobljenost <strong>za</strong> delo. Pravo in etika sta<br />

<strong>za</strong>to sestavni del družbene vloge in poslanstva<br />

policista. Že Velika listina svoboščin iz leta 1215,<br />

ki velja <strong>za</strong> enega prvih ustavnih dokumentov<br />

kulturnega kroga <strong>za</strong>hodne Evrope, vsebuje izjavo,<br />

ki se glasi: »Za sodnike, policijske uradnike,<br />

glavarje in uradnike bomo imenovali le može,<br />

ki poznajo pravo dežele in imajo dobro namero<br />

vzdrževati ga.«<br />

Policist lahko namreč le<br />

z <strong>za</strong>dostno mero pravnega<br />

poguma ter pravne samo<strong>za</strong>vesti<br />

varuje pravice drugih<br />

ljudi. Ravno <strong>za</strong>to mora<br />

biti pravna varnost in strokovna<br />

podpora policistom<br />

sestavni del vodstvene etike<br />

v policiji. Vaše <strong>za</strong>htevno<br />

in pomembno delo si<br />

poleg omenjenega seveda<br />

<strong>za</strong>služi mnogo več. Predvsem<br />

ustrezno moralno ter<br />

materialno vrednotenje, kakovostna<br />

delovna sredstva<br />

ter splošno pri<strong>za</strong>devanje <strong>za</strong><br />

vaše poklicno <strong>za</strong>dovoljstvo, ki gradi občutek pripadnosti<br />

organi<strong>za</strong>ciji.<br />

Vse naše dejavnosti so usmerjene k <strong>za</strong>gotavljanju<br />

profesionalne in depolitizirane policije, ki<br />

podpira načela demokratične družbe in vladavine<br />

prava.<br />

Vsak dan se srečujemo s številnimi težavami<br />

in dilemami, ki <strong>za</strong>devajo policijsko delo. Na marsikaj<br />

ste me že opozorili, čeprav se <strong>za</strong>vedam, da<br />

vseh vidikov vašega dela še ne poznam. Če želimo<br />

delati še učinkoviteje v korist državljank in<br />

državljanov, je naša skupna naloga skrb <strong>za</strong> visoko<br />

raven dialoga, komunikacijsko odprtost ter<br />

etično držo v medsebojnih odnosih.<br />

Čestitke ob prazniku!<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

5

NOVICE<br />

VArNOST<br />

PREDSTAVITEV NACIONALNEGA<br />

PREISKOVALNEGA URADA<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal,<br />

državni sekretar mag. Goran Klemenčič, v. d.<br />

generalnega direktorja policije Janko Goršek<br />

in direktor uprave kriminalistične policije mag.<br />

Aleksander Jevšek so 6. aprila predsedniku Vlade<br />

RS Borutu Pahorju predstavili projekt nacionalnega<br />

preiskovalnega urada (urad).<br />

Gre <strong>za</strong> projekt, ki smo ga na ministrstvu in v policiji<br />

pripravljali <strong>za</strong>dnje tri mesece, saj je bilo ugotovljeno,<br />

da sta korupcija in protipravno pridobljena<br />

premoženjska korist v <strong>za</strong>dnjem letu v porastu.<br />

Urad bo predvidoma <strong>za</strong>čel delovati 1. januarja<br />

2010, v njem pa bo delalo od 70 do 80 strokovnjakov.<br />

Temeljni cilji bodo:<br />

1. 20 % več odkritih kaznivih dejanj,<br />

2. 80 % več vloženih obtožnic brez dopolnitve v<br />

obdobju dveh let in<br />

3. 30 % več <strong>za</strong>sežene protipravno pridobljene premoženjske<br />

koristi.<br />

DELOVNI OBISK V LETALSKI<br />

POLICIJSKI ENOTI<br />

Z ustanovitvijo urada želimo pove<strong>za</strong>ti vse strokovnjake, ki se že ukvarjajo s pregonom gospodarskega<br />

kriminala in korupcije. Premier Borut Pahor je ob tem poudaril, da je nastopajoči projekt,<br />

zelo dober in ima njegovo popolno podporo.<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal in v. d. generalnega<br />

direktorja policije Janko Goršek sta 27. maja z vodjo<br />

kabineta Nevenko Vratanar, generalnim sekretarjem mag.<br />

Damjanom Lahom, sekretarjem Matijo Sevškom in direktorjem<br />

uprave uniformirane policije Danijelom Žibretom obiskala<br />

letalsko policijsko enoto.<br />

Ministrico je ob prihodu pozdravil vodja LPE Vojko Robnik,<br />

ki je predstavil delo enote in svoje sodelavce, policisti pa so ji<br />

predstavili prenos slike iz helikopterja EC 135 na računalnik.<br />

Ob ogledu helikopterja <strong>za</strong> nujno medicinsko pomoč A 109. Power<br />

sta se ministrici predstavila tudi zdravnica in zdravstveni tehnik<br />

helikopterske nujne medicinske pomoči.<br />

Vodja pilotov Damjan Bregar je predstavil program usposabljanja<br />

enote <strong>za</strong> uporabo elektromotornega vitla ponoči, s pomočjo<br />

uporabe očal <strong>za</strong> nočno gledanje (NVG). Cilj usposabljanja je,<br />

da bi z izkušnjami nočnega letenja in tehnološkimi zmožnostmi<br />

helikopterjev sledili sodobnim usmeritvam in potrebam, ki narekujejo<br />

poleg dnevnih tudi nočne operacije z elektromotornim<br />

vitlom kot ene izmed oblik taktike delovanja policije v operativnih<br />

nalogah.<br />

Besedilo: Robert Kralj<br />

Foto: Blaž Šeter<br />

Ministrica in v. d. generalnega direktorja policije sta bila z delom enote <strong>za</strong>dovoljna<br />

in sta vsem <strong>za</strong>želela uspešno in varno delo še naprej.<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in v. d. generalnega direktorja policije sta se ob<br />

koncu obiska <strong>za</strong>hvalila Vojku Robniku <strong>za</strong> 39 let nepretrganega dela v policiji. V<br />

<strong>za</strong>hvalo in spomin sta mu izročila zbirko znakov pripadnosti policije.<br />

6<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

DELOVNI OBISKI NA POLICIJSKIH UPRAVAH<br />

V sklopu delovnih obiskov policijskih uprav sta ministrica <strong>za</strong><br />

<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal in v. d. generalnega direktorja<br />

policije Janko Goršek 5. maja obiskala PU Postojna, 13. maja pa<br />

PU Krško in PU Novo mesto.<br />

Od leve proti desni: mag. Karol Turk, nekdanji direktor PU Maribor, Janko Goršek,<br />

v. d. generalnega direktorja policije, in Danijel Lorbek, novi direktor PU Maribor<br />

V imenu komandirjev policijskih<br />

postaj se je komandirka<br />

PP Gorišnica Otilija Medved <strong>za</strong>hvalila<br />

dosedanjemu direktorju<br />

<strong>za</strong> njegovo delo ter mu v znak<br />

pozornosti izročila spominsko<br />

darilo.<br />

Besedilo in foto:<br />

Bartolo Lampret<br />

Ministrica si je ogledala PP in PPP Postojna ter PMP Jelšane in se srečala z vodstvom.<br />

VARNO Z MOTORNIM KOLESOM<br />

PP Rogaška Slatina je v <strong>za</strong>četku maja v sodelovanju s SPV Rogatec<br />

in motoklubom RO-RO iz Rogatca organizirala preventivno<br />

prireditev, namenjeno motoristom z naslovom Varno z motornim<br />

kolesom.<br />

Ministrica je na delovnem sestanku poudarila, da je schengenska meja dobro varovana<br />

in da je mejni prehod Obrežje najbolj obremenjen mejni prehod, vendar<br />

delo poteka brez večjih <strong>za</strong>pletov.<br />

MENJAVA VODSTVA NA PU MARIBOR<br />

Namen prireditve je bil, da motoristi pridobijo oziroma obnovijo<br />

določene teoretične vsebine, prav tako pa so tudi obnovili svoje znanje<br />

na poligonu. Pri tem smo jim svetovali <strong>za</strong> varno vožnjo, poudarili<br />

pomen <strong>za</strong>ščitne opreme in opozorili na nevarnosti pri vožnji pod<br />

vplivom alkohola. Na prireditvi je sodeloval tudi reševalec Zdravstvene<br />

postaje Šmarje pri Jelšah, ki je udeležencem prireditve svetoval,<br />

kako naj ravnajo v primeru udeležbe v prometnih nesrečah.<br />

Za praktičen prikaz varne vožnje in njihovo usposabljanje na poligonu<br />

sta poskrbela Marjan Selko in policist PPP Celje Fredi Miklavc.<br />

Prireditev je bila že drugo leto <strong>za</strong>pored, predsednik motokluba<br />

Sandi Kamenšek pa se lahko pohvali, da od obstoja kluba njihovi člani<br />

še niso bili udeleženi v prometni nesreči.<br />

Vsi skupaj smo <strong>za</strong>dovoljni <strong>za</strong>pustili prireditev z obljubo, da se ponovno<br />

srečamo prihodnje leto.<br />

Besedilo: Sandi Kamenšek in Gorazd Smrečnik<br />

Foto: David Stopinšek<br />

Na PU Maribor je bil 29. aprila 3. širši strokovni kolegij direktorja<br />

PU Maribor, na katerem je potekala tudi primopredaja poslov.<br />

Na sestanku se je direktor<br />

Karol Turk <strong>za</strong>hvalil vsem <strong>za</strong>poslenim<br />

<strong>za</strong> sodelovanje, pomoč<br />

in podporo pri vodenju PU<br />

Maribor: »Za menoj je lepo obdobje,<br />

obdobje vodenja te policijske<br />

uprave. Rezultati kažejo,<br />

da smo pravilno delali. Tudi zunanja<br />

javnost je potrdila naše<br />

dobro delo.« Njegovo vodenje<br />

mariborske policijske uprave<br />

se je končalo, s 1. majem je bil<br />

imenovan na delovno mesto<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

direktorja celjske policijske<br />

uprave.<br />

Karol Turk je predstavil novega<br />

direktorja PU, Danijela<br />

Lorbka, vodjo sektorja mejne<br />

policije GPU. Novi direktor je<br />

pozdravil prisotne in dejal, da<br />

se bo trudil voditi upravo vsaj<br />

tako dobro, kot jo je njegov<br />

predhodnik: »Verjamem, da<br />

bomo dobro sodelovali in da<br />

bo PU Maribor dobra policijska<br />

uprava.«<br />

Na prireditvi se je zbralo več kot 40 motoristov, med njimi tudi motoristi iz sosednje<br />

Hrvaške.<br />

7

NOVICE<br />

VArNOST<br />

ČESTITKE ZA ZMAGO<br />

Ekipa Specialne enote je na Policijskih igrah osvojila ekipno prvo<br />

mesto. Zaradi odličnega športnega dosežka je poveljnik enote<br />

Marjan Anzeljc konec maja pripravil sprejem <strong>za</strong>poslenih, ki so<br />

se udeležili iger.<br />

POLIGON MOTORIST 2009<br />

Združenje šoferjev in avtoprevoznikov Trbovlje je sredi aprila<br />

v sodelovanju s PP Trbovlje, Gasilskim <strong>za</strong>vodom Trbovlje in<br />

Svetom <strong>za</strong> preventivo in varnost v cestnem prometu Trbovlje<br />

organiziralo preventivno akcijo Poligon Motorist 2009. Akcija je<br />

bila namenjena voznikom enoslednih motornih vozil ob <strong>za</strong>četku<br />

motoristične sezone.<br />

Dosežen rezultat SE na Policijskih igrah je ponovno poka<strong>za</strong>l, da so pripadniki<br />

enote odlično psihofizično pripravljeni, kar je tudi eden osnovnih pogojev <strong>za</strong> izvedbo<br />

naj<strong>za</strong>htevnejših operativnih nalog.<br />

Zahvalil se jim je <strong>za</strong> njihov<br />

trud in izrazil veselje ob skupni<br />

zmagi na igrah, ki se jih je letos<br />

<strong>za</strong>radi operativnih obveznosti<br />

in mednarodnega sodelovanja<br />

udeležilo le 23 pripadnikov SE.<br />

Besedilo: Ludvik Miklavžin<br />

Foto: Srečko Šauer<br />

USPOSABLJANJE VOZNIKOV MOTORNIH KOLES<br />

V VRTOJBI<br />

Na območju bivšega mejnega prehoda v Vrtojbi je v <strong>za</strong>četku maja<br />

potekalo usposabljanje <strong>za</strong> voznike motornih koles v praktični<br />

vožnji, ki se ga je udeležilo 60 voznikov motornih koles z območja<br />

PU Nova Gorica, med katerimi je bilo največ članov motorističnega<br />

kluba OK Riders.<br />

Preventivna akcija je potekala že tretje leto, njen pobudnik pa je bil vodja policijskega<br />

okoliša na PP Trbovlje, Simon Bolte.<br />

Inštruktor Samo Rep iz Policijske akademije je obiskovalce seznanil<br />

z vožnjo motornih koles in reagiranjem v nepredvidljivih situacijah<br />

na cesti. Reševalec na motorju z Reševalne postaje Ljubljana<br />

je prika<strong>za</strong>l prve nujne ukrepe laikov ob ponesrečenem motoristu.<br />

Gasilci Gasilskega <strong>za</strong>voda Trbovlje pa so predstavili tehnično reševanje<br />

pri prometni nesreči. Vodji policijskih okolišev, Simon Bolte<br />

in Gorazd Lipovšek s PP Trbovlje, ki tudi sama opravljata naloge na<br />

motornem kolesu, sta predstavila preventivne dejavnosti policije v<br />

cestnem prometu. Na prireditvi se je zbralo okoli 150 obiskovalcev,<br />

od tega tretjina motoristov, ki so se tudi sami preizkusili na postavljenem<br />

poligonu.<br />

Besedilo: Simon Bolte<br />

Foto: Gasilski <strong>za</strong>vod Trbovlje<br />

Udeležence usposabljanja je na <strong>za</strong>četku pozdravil<br />

Drago Ozebek iz SUP PU Nova Gorica, ki<br />

že vrsto let skrbi tudi <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo usposabljanj<br />

motoristov na območju novogoriške policijske<br />

uprave. Usposabljanje na poligonu sta izvajala<br />

policista PPP Nova Gorica Samuel Uršič in Mitja<br />

Beltram, sicer oba inštruktorja <strong>za</strong> vožnjo motornih<br />

koles.<br />

Vozniki motornih koles so se na poligonu<br />

preizkusili v različnih vajah šole varne vožnje (slalom,<br />

<strong>za</strong>viranje, umikanje oviram, vožnja v koloni,<br />

t. i. osmica). Poleg tega pa so se usposabljali na<br />

simulatorju vožnje HONDA Riding Trainer RT1.<br />

Reševalci Zdravstvenega doma Nova Gorica so<br />

poka<strong>za</strong>li postopke <strong>za</strong>gotavljanja prve pomoči. Po<br />

usposabljanju so se odpeljali v koloni na relacijo<br />

Nova Gorica–Most na Soči–Idrija–Ajdovščina–Nova<br />

Gorica.<br />

Besedilo: Dean Božnik<br />

Foto: Drago Ozebek<br />

8<br />

Tovrstno usposabljanje voznikov motornih koles poteka že več let <strong>za</strong>pored, vozniki pa so takšno obliko<br />

usposabljanja ocenili pozitivno in primerno ob <strong>za</strong>četku vsake motoristične sezone.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

VARNO NA MOTOR ... IN NAZAJ DOMOV<br />

PP Šentjur pri Celju je v sodelovanju s Svetom <strong>za</strong> preventivo in vzgojo v cestnem prometu<br />

Šentjur aprila <strong>za</strong>čel izvajati preventivne dejavnosti, katerih ciljna skupina so vozniki<br />

enoslednih vozil.<br />

S preventivno akcijo Varno na motor …<br />

in na<strong>za</strong>j domov smo se odzvali povabilu<br />

društva Večno mladi Šentjur, ki je organiziral<br />

prireditev v sklopu Šentjurjevega 2009.<br />

Na prireditvi smo prvič sodelovali že lani, <strong>za</strong><br />

sodelovanje s preventivno akcijo pa smo se<br />

odločili <strong>za</strong>radi slabe prometne varnosti v letu<br />

2007. Lani na območju PP Šentjur ni bilo mrtvega<br />

motorista.<br />

Odziv je bil več kot odličen, saj se je prireditve<br />

udeležilo okoli 2.000 obiskovalcev,<br />

prireditev pa je povezoval Vinko Šimek. Na<br />

razstavnem prostoru se je zvrstilo okoli 150<br />

starodobnikov. Na prizorišče se je pripeljalo<br />

še okoli 250 voznikov motornih koles, ki so se<br />

prej udeležili motozbora v Šmarju pri Jelšah.<br />

Namen predstavitve je bil poziv starejšim<br />

in izkušenejšim voznikom, da svoje<br />

znanje in bonton prenesejo na mlajše voznike<br />

motornih koles. Menimo, da bi opozorilo<br />

starejšega voznika veliko bolj <strong>za</strong>leglo<br />

kakor kazen. Dolžnost starejših voznikov,<br />

predvsem v motoklubih, je prenašanje znanja<br />

in kulture v cestnem prometu na mlajše<br />

člane ter spremljanje mladih v rednem prometu<br />

ter opo<strong>za</strong>rjanje na nepravilnosti.<br />

Ker so se obiskovalci zelo dobro odzvali<br />

na preventivno akcijo, jo bomo prihodnje leto<br />

<strong>za</strong>gotovo ponovili.<br />

Ekipa policistov PP Šentjur z Vinkom Šimekom<br />

Besedilo in foto: Martin Kumer<br />

PREVENTIVNA DEJAVNOST MODRI L<br />

Svet <strong>za</strong> preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občini Hrpelje-Kozina je v sodelovanju s PP Kozina v <strong>za</strong>četku maja organiziral<br />

preventivno prireditev Modri L, namenjeno predvsem starejšim voznikom <strong>za</strong> osvežitev znanja prometnih predpisov in seznanitev z<br />

novostmi, ki jih je prinesel novi Zakon o varnosti cestnega prometa.<br />

Kljub majhni udeležbi obiskovalcev je preventivna prireditev potekala v prijetnem ozračju in pristnem<br />

pogovoru ob koristni izmenjavi izkušenj med policisti in obiskovalci.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Radovan Rusjan, inštruktor v avtošoli, je<br />

predstavil vožnjo z vozili po avtocesti, krožiščih<br />

in predorih. Pomočnik komandirja PP Kozina Edvard<br />

Puntar je povedal, kaj storiti ob prometni<br />

nesreči, in naštel pravice udeležencev ob takšnih<br />

nesrečah. Dr. Vlasta Počkaj je predstavila<br />

prvo pomoč ponesrečencem v prometnih nesrečah.<br />

Zaključil je Denis Grk, delavec Družbe <strong>za</strong><br />

avtoceste v Republiki Sloveniji, ki je predstavil<br />

delo njihovega nadzornega centra na Kozini ter<br />

prika<strong>za</strong>l nekaj posnetkov prometnih nesreč in<br />

nepravilnosti pri vožnji na avtocesti, npr. obračanje,<br />

vzvratno vožnjo po avtocesti ipd.<br />

Po predavanju so policisti na parkirišču pred<br />

občinsko stavbo prika<strong>za</strong>li svoja vozila in opremo<br />

<strong>za</strong> nadzor cestnega prometa (Gatso, Provida,<br />

ročni merilec hitrosti) ter opremo <strong>za</strong> obravnavanje<br />

prometnih nesreč.<br />

Besedilo: Edvard Puntar<br />

Foto: Edvard Puntar in Zoran Andjelić<br />

9

NOVICE<br />

VArNOST<br />

POLICIJSKA IZKUŠNJA KOT NASVET<br />

Policisti PU Ljubljana smo, kot že <strong>za</strong>dnjih nekaj let, tudi letos<br />

aprila in maja izvedli več preventivnih prireditev, namenjenih<br />

motoristom.<br />

Z veseljem smo se odzvali<br />

povabilu predsednika Motokluba<br />

Mak Matjaža Kuhteta iz Vodic<br />

k sodelovanju na preventivni<br />

prireditvi Varno v promet – policijska<br />

izkušnja kot nasvet, povabilu<br />

predstavnika občinskega<br />

sveta <strong>za</strong> preventivo in vzgojo v<br />

cestnem prometu Zvoneta Milkoviča<br />

k sodelovanju na preventivni<br />

prireditvi Izpit po petdesetem<br />

letu in Policija svetuje pri<br />

varni vožnji motornega kolesa,<br />

povabilu predsednika Motokluba<br />

Nauportus Danila Leskovca<br />

z Vrhnike k sodelovanju na preventivni<br />

prireditvi Dan varne<br />

vožnje na Vrhniki in vabilu ZŠAM<br />

Trbovlje, Gasilskemu <strong>za</strong>vodu Trbovlje<br />

in SPVCP Trbovlje, ki so<br />

skupaj s Policijsko postajo Trbovlje<br />

organizirali preventivno<br />

akcijo Poligon motorist 2009.<br />

Na prireditve se je pripeljalo<br />

približno 600 motoristov. Vožnje<br />

na poligonu se je udeležilo 130<br />

voznikov, ki so vaje izvajali z različnimi<br />

motorji (športni, chopper/cruiser,<br />

enduro, potovalni,<br />

naked bike in fun bike). Policisti<br />

so se na poligonu potrudili, da je<br />

vsak udeleženec, ne glede na vrsto<br />

motorja, vaje izvajal na njemu<br />

prilagojenem poligonu.<br />

Vsem udeležencem v cestnem<br />

prometu želimo srečno in<br />

varno pot!<br />

Besedilo in foto: Milan Kotnik<br />

POLICIJSKA IZKUŠNJA KOT NASVET - ŠEMPETER<br />

Svoje izkušnje pri vožnji z motornimi kolesi policisti PPP Celje<br />

že vrsto let delijo z drugimi vozniki motornih koles. Preventivne<br />

aktivnosti Policijska izkušnja kot nasvet so izvajali v <strong>za</strong>čet-<br />

Policisti inštruktorji PPP Ljubljana so motoristom poka<strong>za</strong>li vaje, ki so jih vozniki<br />

nato tudi sami izvedli. Njihovo vožnjo, kretnje in gibe so potem pozorno spremljali<br />

ter vsakemu posebej svetovali, kako naj odpravi posamezne napake.<br />

ku aprilu. Obisk je presegel vsa pričakovanja. V dveh dneh se je<br />

prireditve udeležilo 370 obiskovalcev, 174 voznikov motornih<br />

koles pa se je preizkusilo še v praktičnem delu.<br />

V okviru praktičnega dela so policisti inštruktorji na poligonu<br />

predstavili vožnjo v slalomu in osmici, prika<strong>za</strong>li pa so tudi izogibanje<br />

oviri z <strong>za</strong>viranjem s sprednjo, <strong>za</strong>dnjo in obema <strong>za</strong>vorama. Za njimi<br />

so se v vožnji na poligonu preizkusili še udeleženci, ki so morali <strong>za</strong><br />

to imeti opravljen izpit ustrezne kategorije, veljavno prometno dovoljenje<br />

in opravljen preizkus alkoholiziranosti.<br />

Besedilo: Milena Trbulin<br />

Foto: Arhiv PPP Celje<br />

PELJEM SE VARNO!<br />

Vodja dejavnosti je bil pomočnik komandirja Boštjan Cugmas, <strong>za</strong> teoretični del<br />

je skrbel inštruktor vožnje z motornim kolesom Ljubo Poglajen, <strong>za</strong> praktični del<br />

pa inštruktorji Robert Krofl, Marko Kopitar in Fredi Miklavc. Za prvo pomoč, pregled<br />

<strong>za</strong>htevane dokumentacije pred praktičnim delom in druge servisne informacije<br />

je skrbel Franc Mihelak, prometnik z dolgoletnimi izkušnjami.<br />

10<br />

Motoristi so pogosto udeleženi v prometnih nesrečah z<br />

najhujšimi posledicami. Zato se pomurski policisti še posebej<br />

trudimo, da bi dodali svoj delež na področju preventive.<br />

V lokalnih skupnostih ob sodelovanju z motorističnimi<br />

klubi, občinskimi sveti <strong>za</strong> preventivo in vzgojo v<br />

cestnem prometu, centrom Španik ter drugimi organiziramo<br />

vadbo varne vožnje.<br />

Natisnili smo tudi zloženko z naslovom Peljem se varno.<br />

Vsebuje naslednja sporočila:<br />

– Peljem se varno<br />

– Kar je napisanega, že veste, le spomniti smo vas hoteli<br />

– Misli in nasveti sedmih motoristov<br />

– Prekmurski rek »v našon Pomurje na motore je lipou, če se<br />

varno pripelaš domou«<br />

Zloženko Peljem se varno bomo razdeljevali voznikom<br />

motornih koles in koles z motorjem v trgovinah z motoristično<br />

opremo, v prostorih <strong>za</strong> tehnične preglede in v centru<br />

Španik, skratka povsod tam, kjer je veliko motoristov.<br />

Besedilo: Tomaž Trajbarič<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

POLICIJSKA IZKUŠNJA KOT NASVET - MOZIRJE<br />

Mozirski policisti smo ob pomoči policistov motoristov PPP Celje<br />

pripravili preventivno akcijo z naslovom Policijska izkušnja<br />

kot nasvet. Na parkirnem prostoru pred podjetjem Elkroj smo<br />

drugo majsko soboto postavili poligon in delili izkušnje in znanje<br />

voznikom motornih koles in koles z motorjem.<br />

Policistov nasvet pred vožnjo po poligonu<br />

DAN PROMETNE <strong>VARNOST</strong>I V ORMOŽU<br />

PP Ormož je sredi maja v sodelovanju z ormoškim svetom<br />

<strong>za</strong> preventivo in vzgojo v cestnem prometu in tamkajšnjim<br />

avtocentrom pripravila dan prometne varnosti<br />

občine Ormož.<br />

Na Osnovni šoli Ormož je potekalo medobčinsko tekmovanje<br />

osnovnih šol Kaj veš o prometu? Na prireditvenem<br />

prostoru sta vodji policijskih okolišev s preventivnim gradivom<br />

in laserskim merilcem hitrosti predstavila problematiko<br />

neprilagojene hitrosti in vožnjo pod vplivom alkohola. Obiskovalci<br />

so lahko opravili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim<br />

alkotestom, in sicer je svoje psihofizično stanje z alkotestom<br />

preizkusilo 115 udeležencev prireditve. Preizkusili so se<br />

lahko tudi na simulatorju varne vožnje z motornim kolesom.<br />

Patrulja PP Ormož je skupaj z gasilci in reševalci sodelovala<br />

v prikazu reševanja prometne nesreče s telesnimi poškodbami,<br />

policista PPP Maribor pa sta članom motokluba<br />

Cest’ bon Ormož predstavila varno vožnjo z motornim kolesom,<br />

pri čemer so se lahko motoristi tudi sami preizkusili<br />

v varni vožnjo.<br />

Prireditev je obiskalo okoli 800 udeležencev, predvsem<br />

krajanov občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, ki<br />

so bili nad prireditvijo navdušeni.<br />

Tekst: Janko Zadravec<br />

Foto: PP Ormož<br />

Motoristi iz Zgornje Savinjske doline in širše so si ogledali spretnostno<br />

vožnjo policista in se tudi sami preizkusili v premagovanju<br />

ovir. Tako so vozili v krogu, se držali navodil pri vožnji osmice in slaloma<br />

med stožci ter se preizkusili pri ustavljanju ob namišljeni oviri.<br />

Preventivna akcija Policijska izkušnja kot nasvet je zelo dobrodošla<br />

<strong>za</strong> vse voznike enoslednih motornih vozil, ki se v motoristični<br />

sezoni podajajo na pot s svojimi jeklenimi konjički. A jo bodo žal,<br />

<strong>za</strong>radi slabega odziva motoristov, lahko uporabili le redki. Čeprav<br />

sta trening in ogrevanje na poligonu pred odhodom na cesto dobrodošlo<br />

usposabljanje tako <strong>za</strong>četnikov kot tudi izkušenih voznikov,<br />

se prireditve žal niso udeležili člani motorističnega kluba iz Zgornje<br />

Savinjske doline.<br />

Besedilo in foto: Matjaž Sem<br />

POSTOJNSKI POLICISTI SODELOVALI<br />

PRI PROJEKTU PASAVČEK<br />

DAN <strong>VARNOST</strong>I<br />

PP Ilirska Bistrica in PPP Postojna sta sredi maja v Ilirski Bistrici<br />

sodelovali na prireditvi Dan varnosti v cestnem prometu, namenjeni<br />

predvsem voznikom enoslednih vozil.<br />

Prireditve, ki je potekala na<br />

enem od parkirišč, se je udeležilo<br />

25 ljubiteljev vožnje na dveh<br />

kolesih.<br />

Policisti motoristi iz PPP<br />

Postojna so jim predstavili varno<br />

vožnjo z motornimi kolesi,<br />

vožnjo v koloni, izogibanje<br />

oviri, vožnjo v osmici in druge<br />

spretnosti. Policisti iz PP Ilirska<br />

Bistrica pa so obiskovalcem<br />

predstavili opremo <strong>za</strong> nadzor<br />

cestnega prometa ter jim svetovali<br />

o varni udeležbi v cestnem<br />

prometu.<br />

Besedilo in foto: Jasmin Agič<br />

V <strong>za</strong>četku aprila se je preventivni projekt Pasavček <strong>za</strong>ključil tudi<br />

na območju PU Postojna.<br />

Na Osnovni šoli Knežak je<br />

bila v <strong>za</strong>četku aprila sklepna prireditev,<br />

na kateri so sodelovali<br />

učenci od 1. do 3. razreda in vrtčevski<br />

otroci. Medse so povabili<br />

tudi policiste s PP Ilirska Bistrica<br />

in policista motorista iz PPP Postojna.<br />

Skupaj z reševalci iz Zdravstvenega<br />

doma Ilirska Bistrica in<br />

gasilci PGD Knežak so otrokom<br />

predstavili delo, opremo in vozila,<br />

ki jih uporabljajo pri delu.<br />

Učencem je bila prika<strong>za</strong>na tudi<br />

pravilna uporaba varnostnih pasov<br />

in sedežev v avtomobilih.<br />

Ob <strong>za</strong>ključku prireditve<br />

sta svoje sklepne misli podala<br />

tudi predsednik občinskega<br />

sveta <strong>za</strong> preventivo in vzgojo v<br />

cestnem prometu Dušan Iskra<br />

in ravnateljica OŠ Knežak Tea<br />

Gustinčič.<br />

Besedilo: Marko Žnidaršič<br />

Poleg policistov so na prireditvi sodelovali tudi reševalci Zdravstvenega doma<br />

Ilirska Bistrica, ki so udeležencem prika<strong>za</strong>li prvo pomoč poškodovanemu motoristu.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

11

NOVICE<br />

VArNOST<br />

KOLESARIM, ALI SEM VAREN?<br />

PP Rogaška Slatina in Svet <strong>za</strong> preventivo in vzgojo v cestnem prometu<br />

občine Rogaška Slatina sta na podlagi preventivnega projekta<br />

Kolesarim, ali sem varen?, v sodelovanju s Kolesarskim klubom<br />

Rogaška Slatina, ZŠAM Rogaška Slatina in serviserjem koles Černec<br />

s. p., v <strong>za</strong>četku aprila organizirala prireditev z istim naslovom.<br />

Gasilci so medse povabili tudi vodjo policijskega okoliša PP Mozirje Sebastjana<br />

Miklavžino, ki je najprej pregledal vsa kolesa in udeležence opozoril na pomanjkljivosti.<br />

Nato jih je opozoril na najpogostejše napake kolesarjev in jim dal nekaj<br />

nasvetov <strong>za</strong> varno vožnjo v cestnem prometu.<br />

MAKETA DEKLICE<br />

Rek pravi, da ko enkrat znamo voziti kolo, tega nikoli ne po<strong>za</strong>bimo. A vendarle ni<br />

vse odvisno od znanja. Pomembni sta še volja in želja, ne<strong>za</strong>nemarljivi pa so tudi<br />

znanje, odgovornost in <strong>za</strong>vedanje, da smo <strong>za</strong> svojo varnost in varnost drugih v prometu<br />

odgovorni vsi. Čeprav uživamo, mora biti varnost na prvemo mestu.<br />

V Rogaški Slatini se veliko<br />

vlaga v izgradnjo infrastrukture,<br />

namenjene kolesarjem. Tako so<br />

<strong>za</strong> kolesarje zgradili 10 kilometrov<br />

kolesarskih stez in pasov, ki<br />

so speljani skozi naselje, krožišča.<br />

V prihodnosti načrtujejo še<br />

izgradnjo kolesarske steze ob<br />

Vonarski cesti do Podčetrtka,<br />

s čimer bodo <strong>za</strong>čeli kolesarske<br />

poti širiti tudi zunaj naselja. Da<br />

se je v Rogaški Slatini in okolici<br />

povečalo število kolesarjev, pa<br />

ima <strong>za</strong>sluge tudi hotel Donat, ki<br />

je postal kolesarski hotel.<br />

Preventivni projekt in prireditev<br />

Kolesarim, ali sem varen?<br />

sta bila namenjena vsem kolesarjem,<br />

še posebej pa učencem<br />

4. in 5. razredov osnovnih šol, ki<br />

v tem času opravljajo kolesarske<br />

izpite. Namen prireditve je<br />

bil seznaniti učence osnovnih<br />

šol in druge kolesarje s konkretnimi<br />

nevarnostmi, ki prežijo<br />

nanje, obnoviti znanje cestnoprometnih<br />

predpisov in opozoriti<br />

druge udeležence v cestnem<br />

prometu na več kolesarjev<br />

v prometu.<br />

Besedilo: Gorazd Smrečnik in<br />

Gabriel Gajšek<br />

Foto: Rudi Krebs<br />

Med predavanji na Osnovni šoli II v okviru preventivnega projekta<br />

Policist Leon svetuje smo se policisti PP Murska Sobota z učenci<br />

pogovarjali o problematiki varne poti v šolo. Ker je po mnenju šolarjev<br />

največja težava prav prečkanje prometnic, se nam je porodila<br />

ideja o izdelavi preventivne makete z napisom Počasi, da bi<br />

voznike tako še dodatno opozorili na nevarnost prehitre vožnje.<br />

KOLESARSKO TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV<br />

Pomlad je čas, ko iz garaž pripeljemo kolesa. Prav tako je pomlad<br />

letni čas, ko se na prostem <strong>za</strong>čnejo gasilske vaje, na katere<br />

se mladi gasilci radi pripeljejo s kolesom. Da bi osvežili pravila<br />

obnašanja v prometu, je komisija <strong>za</strong> delo z mladimi Prostovoljnega<br />

gasilskega društva Mozirje <strong>za</strong> svoje najmlajše člane pripravila<br />

kolesarsko spretnostno tekmovanje. Tekmovanje se je odvijalo<br />

konec aprila na parkirišču pred športno dvorano v Mozirju.<br />

Sledilo je tekmovanje v spretnostni vožnji na poligonu. Tekmovalci<br />

so se odlično odre<strong>za</strong>li, <strong>za</strong>to so na koncu prireditve vsi prejeli<br />

priznanja, vodja policijskega okoliša pa jim je razdelil tudi praktične<br />

nagrade. Vsakemu tekmovalcu je izročil tudi list, na katerem so bile<br />

označene pomanjkljivosti posameznega kolesa, da bi jih čim prej odpravili.<br />

Ker je bil odziv vseh prisotnih na prireditvi zelo pozitiven, so<br />

sklenili, da bodo tekmovanje ponovili tudi prihodnje leto.<br />

12<br />

Besedilo in foto: Matjaž Sem<br />

Kot model <strong>za</strong> izdelavo makete je sodelovala učenka V. razreda OŠ II Murska Sobota<br />

Tajda Lovenjak, na fotografiji z vodjo policijskega okoliša na PP Murska<br />

Sobota Tomažem Trajbaričem.<br />

Skupaj z učenci in njihovimi<br />

učitelji ter v sodelovanju z<br />

lokalno skupnostjo smo izdelali<br />

tri table, učenci iz projektne skupine<br />

pa jih postavljajo v okolici<br />

šole. Učenci pozivajo: »Če smo<br />

varni, bodimo varni še naprej in<br />

še bolj!«<br />

Besedilo in foto: Tomaž Trajbarič<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

POLICISTI DAROVALI KRI<br />

Letošnje prve krvodajalske akcije na PU Murska Sobota, ki je<br />

bila sredi marca na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice<br />

Murska Sobota v Rakičanu, se je udeležilo 42 policistov.<br />

Peter Robnik se je vsem sodelujočim pri nakupu vozička iz srca <strong>za</strong>hvalil. Kot je<br />

dejal, je novega pripomočka zelo vesel, saj se bo kakovost njegovega življenja<br />

in dela z njim nedvomno izboljšala, in še dodal, da ovire, ki jih povzroča invalidnost,<br />

najlaže premaguje ravno med sodelavci v svojem delovnem okolju.<br />

Policisti se <strong>za</strong>vedajo, da je kri <strong>za</strong> človeško telo nenadomestljiva in da si lahko<br />

ljudje med sabo pomagamo le s prostovoljnim krvodajalstvom. Vedo, da sta darovanje<br />

krvi in pomoč sočloveku, brez pričakovanja povračila, izredno pomembna.<br />

Nihče namreč ne ve, kdaj bo tudi sam potreboval tovrstno pomoč.<br />

šal opravljanje njegovih nalog<br />

v službi, <strong>za</strong>prosilu z veseljem<br />

odzval. Robniku se je <strong>za</strong>hvalil<br />

<strong>za</strong> vztrajno in dobro opravljanje<br />

nalog, obenem pa izpostavil<br />

pomen skupinskega dela in<br />

dobrih medsebojnih odnosov<br />

na policijski upravi, kar se nedvomno<br />

odraža tudi v dobrih<br />

rezultatih dela. Vsem je <strong>za</strong>želel<br />

veliko delovnih uspehov tudi v<br />

prihodnje.<br />

Besedilo in foto: Andrej Zakrajšek<br />

Policija, Rdeči križ Slovenije in Zavod RS <strong>za</strong> transfuzijsko medicino<br />

že od leta 2005 organizirajo skupne krvodajalske akcije, ki v duhu<br />

prostovoljnega darovanja krvi potekajo pod geslom Varujemo, darujemo,<br />

rešujemo. Tudi policisti PU Murska Sobota pri teh akcijah<br />

že od vsega <strong>za</strong>četka zelo uspešno sodelujejo.<br />

Po številu <strong>za</strong>poslenih, ki se udeležujejo krvodajalskih akcij, se<br />

namreč PU Murska Sobota uvršča v sam vrh med policijskimi upravami<br />

v Sloveniji. Lani se je vseh treh organiziranih akcij na PU Murska<br />

Sobota udeležilo 143 krvodajalcev, ki so kri darovali enkrat ali<br />

večkrat. Veliko <strong>za</strong>poslenih pa se <strong>za</strong> krvodajalstvo odloča tudi mimo<br />

organiziranih terminov, kar skupno število darovalcev še poveča.<br />

Tudi <strong>za</strong> leto 2009 so v skladu z vsebino dogovora o medsebojnem<br />

sodelovanju pri spodbujanju in izvajanju krvodajalstva načrtovani<br />

trije termini krvodajalskih akcij, in sicer marca, junija in novembra.<br />

Besedilo: Su<strong>za</strong>na Rauš<br />

Foto: Jože Prša<br />

STROKOVNA DELAVNICA O ZLORABAH LISTIN<br />

Policisti PPIU Murska Sobota smo v sodelovanju z upravnima<br />

enotama v Lendavi in Ljutomerju sredi maja organizirali strokovno<br />

delavnico o zlorabah listin.<br />

NOV INVALIDSKI VOZIČEK ZA SODELAVCA<br />

V. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek je uslužbencu<br />

PU Kranj Petru Robniku 19. maja predal nov invalidski voziček,<br />

ki mu bo v marsičem olajšal delo in izboljšal kvaliteto življenja.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Predaje na PU Kranj so se poleg<br />

vodstva, ki se je Petru Robniku<br />

<strong>za</strong>hvalilo <strong>za</strong> leta dobrega<br />

opravljanja nalog, udeležili tudi<br />

njegovi sodelavci in sodelavke<br />

iz SUP in drugih enot.<br />

Peter Robnik je do leta 1986<br />

opravljal naloge miličnika, ko je<br />

<strong>za</strong>radi poškodb v prometni nesreči<br />

postal invalid. Ostal je <strong>za</strong>poslen<br />

v policiji, sedaj kot referent<br />

v SKP. Za lažje premagovanje<br />

ovir, ki jih povzroča invalidnost,<br />

je <strong>za</strong>prosil <strong>za</strong> nov voziček.<br />

Ob predaji je Janko Goršek<br />

dejal, da se je v upanju, da bo<br />

pripomoček izboljšal kvaliteto<br />

življenja <strong>za</strong>poslenemu in olaj-<br />

Udeleženci strokovne delavnice<br />

Ob delu smo namreč <strong>za</strong>znali izredno velik porast problematike,<br />

pove<strong>za</strong>ne z zlorabami listin, poleg tega pa je ta problematika <strong>za</strong>nimiva<br />

in prisotna tudi v različnih postopkih pri delu upravnih enot.<br />

Na delavnici, ki je potekala na sedežu PPIU Murska Sobota v Dolgi<br />

vasi, smo obravnavali naslednje teme: splošni pregled problematike<br />

s poudarkom na pomurskih razmerah, razlogi, <strong>za</strong>radi katerih osebe<br />

uporabljajo ponarejene ali prenarejene dokumente, najpogostejše<br />

značilnosti zlorabljenih listin, predstavitev opreme in naprav ter postopki<br />

<strong>za</strong> odkrivanje takšnih dokumentov.<br />

Besedilo in foto: Ciril Magdič<br />

13

NOVICE<br />

VArNOST<br />

ČEZMEJNI ZAPOSLITVENI SEJEM<br />

V SLOVENJ GRADCU<br />

Na čezmejnem sejmu Zaposlitveni izzivi in<br />

priložnosti, ki ga je konec aprila v športni<br />

dvorani Slovenj Gradec organizirala velenjska<br />

območna enota Zavoda <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje,<br />

je sodelovalo več kot 30 različnih<br />

delodajalcev oz. ponudnikov poklicev,<br />

med njimi tudi policija.<br />

Predstavniki PU Slovenj Gradec so na<br />

sejmu predstavili del tehnične opreme, ki<br />

jo potrebujejo pri svojem delu, predvsem<br />

<strong>za</strong> kontrolo cestnega prometa: motorno kolo<br />

BMW, laserski merilnik hitrosti, alkotest,<br />

etilometer. Za slednjega so obiskovalci poka<strong>za</strong>li<br />

veliko <strong>za</strong>nimanja, <strong>za</strong>nimala pa jih je<br />

tudi razlika med etilometrom in alkotestom.<br />

Tudi sami so lahko preizkusili, ali etilometer<br />

pokaže prisotnost alkohola v izdihanem<br />

zraku. Veliko pozornosti je pritegnila tudi<br />

oprema, ki jo pri svojem delu uporabljajo<br />

pripadniki PPE.<br />

Besedilo in foto: Miha Žvikart<br />

Obiskovalcem so policisti dali tudi veliko informacij o formalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati, če želijo<br />

postati policisti, o psihofizičnem preizkusu sposobnosti kandidata in o postopku prijave na razpis <strong>za</strong> policiste.<br />

ZAPOSLITVENI SEJEM V KRŠKEM<br />

V organi<strong>za</strong>ciji Območne službe Zavoda <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje Sevnica<br />

in Zavoda Regio Krško se je v <strong>za</strong>četku aprila v Krškem in Sevnici<br />

<strong>za</strong>ključil Posavski <strong>za</strong>poslitveni sejem. Med drugimi so se na sejmu<br />

predstavili tudi policisti PU Krško.<br />

POIŠČI SVOJO POT<br />

Novomeški Zavod <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje je PU Novo mesto povabil k<br />

sodelovanju na <strong>za</strong>poslitvenem sejmu Poišči svojo pot.<br />

Vodja policijskega okoliša Jože Sladič: Obiskovalce je <strong>za</strong>nimalo marsikaj.<br />

Na stojnici sta Andrej Podlogar, inšpektor v SUP PU Novo mesto, in Manuel Vesel,<br />

pomočnik komandirja na PP Novo mesto, odgovarjala na številna vprašanja.<br />

Policijski inšpektor Andrej<br />

Bobek iz SD PU Krško in Drago<br />

Butata, VPO na PP Krško, sta dijakom<br />

srednje šole Krško predstavila<br />

možnosti <strong>za</strong>poslovanja v<br />

policiji in poklic policista.<br />

Na osrednji prireditvi v<br />

Športnem domu Sevnica pa so<br />

se ekipi PU Krško pridružili še<br />

sevniški policisti: VPO Jože Sladič,<br />

prometna policista Damjan<br />

Očko in Simon Lužar, policist<br />

14<br />

PPE Krško ter vodnika službenih<br />

psov s psoma Franc Škvarč in<br />

Gorazd Šterk.<br />

Največ pozornosti so obiskovalci<br />

namenili policistu PPE z<br />

opremo ter vodnikoma službenih<br />

psov, ki sta <strong>za</strong> popestritev<br />

dogodka poka<strong>za</strong>la tudi nekaj<br />

vaj. Organi<strong>za</strong>torji so se policiji<br />

tudi pisno <strong>za</strong>hvalili <strong>za</strong> sodelovanje<br />

na sejmu.<br />

Sejemska prireditev je bila 16. aprila v Kulturnem centru Jane<strong>za</strong><br />

Trdine v Novem mestu. Predstavili so se dolenjski in belokranjski delodajalci,<br />

ki vplivajo na dogajanje na trgu delovne sile in na sposobnost<br />

prilagajanja iskalcev <strong>za</strong>poslitve izzivom sodobnega časa.<br />

Obiskovalce sejma je seveda najbolj <strong>za</strong>nimalo, kakšni so pogoji<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev, kako poteka izbirni postopek in preizkus telesnih<br />

zmogljivosti.<br />

Kljub napornemu dnevu so bili predstavniki PU Novo mesto po<br />

<strong>za</strong>ključku sejma dobre volje – v upanju, da so delo policista sedanjim<br />

in bodočim iskalcem <strong>za</strong>poslitve primerno predstavili in jih <strong>za</strong> ta <strong>za</strong>hteven<br />

poklic uspeli navdušiti.<br />

Besedilo in foto: Alenka Drenik<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

PMP PETIŠOVCI ODPRLA SVOJE “DVERI”<br />

Zaposleni na PMP Petišovci smo konec maja organizirali dan odprtih<br />

vrat.<br />

Preventivna dejavnost je<br />

bila na predlog vodstva osnovne<br />

šole, saj tovrstne prireditve v<br />

osrčju Pohorja še ni bilo. Prireditev<br />

se je <strong>za</strong>čela s poučno lutkovno<br />

predstavo Svetlane Makarovič<br />

z naslovom Ena ena tri<br />

v izvedbi Lutkovnega gledališča<br />

Zajec, nad katero so bili otroci<br />

navdušeni.<br />

Nato so policisti iz različnih<br />

policijskih enot v pestrem programu<br />

otrokom, učiteljem in<br />

drugim obiskovalcem predstavili<br />

svoje delo in poka<strong>za</strong>li del<br />

opreme, ki jo uporabljajo pri<br />

vsakodnevnem policijskem delu.<br />

Policisti PP Radlje ob Dravi in<br />

PPP Slovenj Gradec so predstavili<br />

vozila in opremo <strong>za</strong> opravljanje<br />

rednih policijskih nalog<br />

NEWS<br />

ter del opreme, ki jo uporabljajo<br />

pripadniki posebne policijske<br />

enote.<br />

Podobne preventivne dejavnosti<br />

so ena izmed pomembnejših<br />

oblik sodelovanja <strong>za</strong> krepitev<br />

partnerskega odnosa med<br />

policijsko postajo in lokalno<br />

skupnostjo, <strong>za</strong>to bodo z njimi<br />

nadaljevali.<br />

To so potrdili tudi obiskovalci,<br />

ki so bili s preventivno in<br />

promocijsko predstavitvijo PP<br />

Radlje ob Dravi izredno <strong>za</strong>dovoljni.<br />

Izrekli so veliko pohval<br />

vodji policijskega okoliša Janezu<br />

Otorepcu <strong>za</strong> dobro organi<strong>za</strong>cijo<br />

prireditve.<br />

Besedilo in foto: Peter Pungartnik<br />

DAN ODPRTIH VRAT PP SLOVENJ GRADEC<br />

Učenci Osnovne šole Velika Polana pri predstavitvi tehnične opreme, ki jo uporabljajo<br />

policisti pri mejni kontroli.<br />

Obiskovalcem, tudi tujim, smo predstavili delo policistov in carinikov,<br />

prostore in opremo, ki jo uporabljamo pri vsakodnevnem delu<br />

na mejnem prehodu.<br />

V ta namen smo izdelali tudi priročno zloženko s predstavitvijo<br />

enote in koristnimi nasveti <strong>za</strong> prestop državne meje.<br />

Predstavitev dela na mejnem prehodu si je ogledalo veliko obiskovalcev,<br />

<strong>za</strong>to smo se <strong>za</strong>posleni odločili, da bomo kljub veliko vložene<br />

energije pri izvedbi projekta tudi v prihodnje nadaljevali s podobnimi<br />

preventivnimi dejavnostmi.<br />

Besedilo in foto: Jože Kotnjek<br />

V okviru svojih preventivnih dejavnosti so policisti PP Slovenj<br />

Gradec konec maja na atletskem stadionu Športnega centra Vinka<br />

Canjka v Slovenj Gradcu organizirali dan odprtih vrat.<br />

DAN ODPRTIH VRAT PP RADLJE OB DRAVI<br />

Policisti PP Radlje ob Dravi so konec aprila pri OŠ Ribnica na Pohorju<br />

organizirali dan odprtih vrat.<br />

Policist PP Slovenj Gradec je prika<strong>za</strong>l praktično vožnjo s službenim kolesom, policist<br />

PPP Slovenj Gradec pa vožnjo z motornim policijskim kolesom.<br />

Vrhunec prireditve je bil <strong>za</strong>gotovo pristanek policijskega helikopterja. Eurocopter<br />

EC-135 P2+, ki je pristal pred osnovno šolo, je poleg učencev in <strong>za</strong>poslenih v šoli<br />

pritegnil tudi pozornost veliko krajanov. Helikopterska posadka je predstavila<br />

uporabo in značilnosti zrakoplova ter načine izvajanja različnih policijskih nalog.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Obiskovalce je uvodoma pozdravil dr. Jurij Ferme, direktor PU<br />

Slovenj Gradec. Povezovalec programa je bil Željko Kljajić, upokojeni<br />

policijski inšpektor.<br />

Svoje delo in policijsko opremo so predstavili tudi policisti drugih<br />

policijskih enot: SKP, enote vodnikov službenih psov policije, ki<br />

je prika<strong>za</strong>la praktične vaje <strong>za</strong> dresuro službenih psov, in enote policistov<br />

konjenikov, ki je poka<strong>za</strong>la vaje s službenimi konji.<br />

Radovednim obiskovalcem smo predstavili tudi del opreme,<br />

ki jo uporabljajo pripadniki PPE. Obiskovalci so si ogledali različna<br />

službena vozila, pri čemer je posebno pozornost vzbujalo bojno<br />

oklepno vozilo Specialne enote.<br />

Prireditev je bila množično obiskana in dobro sprejeta, <strong>za</strong>to jo<br />

bodo policisti PP Slovenj Gradec organizirali tudi v prihodnje.<br />

Besedilo in foto: Peter Pungartnik<br />

15

NOVICE<br />

VArNOST<br />

NA OBISKU ŠTUDENTI FAKULTETE ZA UPRAVO<br />

Policisti PMP Jelšane smo v <strong>za</strong>četku maja na postaji gostili študente<br />

Fakultete <strong>za</strong> upravo iz Ljubljane.<br />

OBISK ŠTUDENTOV NA PP MARIBOR II<br />

Policisti PP Maribor II so 22. aprila gostili študente 1. letnika Fakultete<br />

<strong>za</strong> varnostne vede Univerze v Mariboru, univerzitetnega<br />

študijskega programa Varstvoslovje.<br />

Namen strokovne ekskurzije je bil pridobiti znanja o delu policije in carine, <strong>za</strong>to<br />

smo se policisti in cariniki po svojih močeh potrudili, da so študentje iz Jelšan odnesli<br />

kar se da dober vtis.<br />

Pri predstavitvi dela mejne<br />

policije so sodelovali tudi predstavniki<br />

carinske službe, ki opravljajo<br />

naloge na mejnem prehodu.<br />

Poleg osnovne predstavitve našega<br />

in carinskega dela smo gostom<br />

poka<strong>za</strong>li tehniko, ki jo uporabljamo<br />

pri mejni kontroli, ter jih<br />

seznanili z osnovami in standardi<br />

mejne kontrole, ki veljajo na območju<br />

držav podpisnic Schengenskega<br />

sporazuma. V okviru<br />

obiska so si študentje ogledali še<br />

območje mejnega prehoda, seznanili<br />

pa smo jih tudi z ostalimi<br />

službami, ki so potrebne <strong>za</strong> nemoten<br />

pretok blaga.<br />

Besedilo: Zlatan Kovačevič<br />

Foto: Aleš Bubnič<br />

Namen obiska je bil seznaniti študente z nacionalnovarnostnim sistemom in<br />

njegovimi subjekti ter z organi<strong>za</strong>cijo in nalogami policije. Predstavo o tem so si<br />

študentje dopolniti z obiskom PP Maribor II.<br />

Skupino 59 študentov je spremljala asistentka Bernarda Tominc.<br />

Sprejela sta jih pomočnika komandirja Fredi Fartely in George Simič.<br />

Opisala sta jim območje policijske postaje in predstavila delovno<br />

področje ter organiziranost in naloge policije, statistične podatke,<br />

ogledali pa so si tudi prostore in opremo policistov.<br />

Besedilo in foto: Franc Virtič<br />

POLICISTI SODELOVALI NA QSI<br />

Mednarodna šola Quality<br />

School International v<br />

Ljubljani je 15. maja, skupaj<br />

z ameriškim veleposlaništvom,<br />

organizirala šolsko<br />

prireditev, na kateri je<br />

sodelovala tudi policijska<br />

uprava iz Ljubljane.<br />

Policisti so učencem predstavili<br />

svoje delo in opremo.<br />

Posebej <strong>za</strong>nimivi so bili prikazi<br />

dela postaje konjeniške<br />

policije, policijske postaje<br />

vodnikov službenih psov, postaje<br />

prometne policije in policistov<br />

kolesarjev.<br />

Besedilo in foto: Ivan Mezek<br />

16<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

POLICISTI SODELOVALI NA<br />

TABORNIŠKEM FEŠTIVALU<br />

V ljubljanskem parku Tivoli je sredi aprila potekala javna prireditev<br />

Taborniški feštival 2009, ki ga je organizirala Mestna<br />

zve<strong>za</strong> tabornikov Ljubljana. Na prireditvi so predstavili številne<br />

delavnice, ki so bile zelo dobro obiskane. Prireditev je obiskalo<br />

preko 3.000 obiskovalcev.<br />

NEWS<br />

Predstavnika Urada varuha človekovih pravic sta pozdravila ravnatelj<br />

Šole <strong>za</strong> policiste Marko Podlesnik in predavatelj pri predmetu<br />

Policijska etika Branko Novak, ki sta poudarila pomen poznavanja,<br />

varovanja in spoštovanja človekovih pravic v policiji.<br />

Izvajanje policijskih pooblastil je namreč pove<strong>za</strong>no s poseganjem<br />

v pravice in svoboščine posameznika, <strong>za</strong>to mora biti spoštovanje<br />

in varovanje teh pravic osnova <strong>za</strong> strokovno delo policistov.<br />

Šola <strong>za</strong> policiste temu področju v izobraževalnih programih<br />

namenja veliko pozornosti, saj morajo kandidati in kandidatke <strong>za</strong><br />

policiste pomen človekovih pravic spoznati že na <strong>za</strong>četku svojega<br />

izobraževanja, kasneje pa ga še utrjevati.<br />

V tem smislu so že tradicionalni varuhovi obiski, Šola <strong>za</strong> policiste<br />

z varuhom človekovih pravic namreč sodeluje že vrsto let,<br />

nadvse dobrodošli, saj je njegova vloga pri nadzoru spoštovanja<br />

človekovih pravic in svoboščin v državi nenadomestljiva.<br />

Mag. Kornelija Marzel in Ivan Šelih sta svoj obisk v Šoli <strong>za</strong> policiste<br />

<strong>za</strong>ključila z željo po dobrem sodelovanju tudi v prihodnje.<br />

Besedilo: Marko Podlesnik<br />

Foto: Matjaž Mravlja<br />

POSTOJNSKI OTROCI NA OBISKU<br />

S prikazom dela policije, opreme in preventivnim svetovanjem so na prireditvi<br />

sodelovali tudi policisti in kriminalisti PU Ljubljana.<br />

Udeležencem smo svetovali glede varne udeležbe v prometu, <strong>za</strong>ščite<br />

lastnine in nevarnosti uživanja prepovedanih drog. Predstavili<br />

smo delo ljubljanske postaje konjeniške policije, policijske postaje<br />

vodnikov službenih psov, postaje prometne policije in delo policistov<br />

kolesarjev policijske uprave.<br />

Besedilo in foto: Ivan Mezek<br />

Že jeseni, ko smo policisti PP Postojna obiskali otroke postojnskega<br />

vrtca in jih opremili z ruticami ter odsevnimi jopiči,<br />

so nam obljubili, da nam bodo obisk vrnili. Obljubo so<br />

držali in prve toplejše aprilske dni izkoristili <strong>za</strong> sprehod do<br />

policijske postaje.<br />

OBISK V ŠOLI ZA POLICISTE<br />

Šolo <strong>za</strong> policiste v Policijski akademiji sta 20. in 21. aprila obiskala<br />

namestnica varuhinje človekovih pravic mag. Kornelija Marzel in<br />

strokovni sodelavec v Uradu varuha človekovih pravic Ivan Šelih.<br />

Otroci postojnskega vrtca so bili nad obiskom policijske postaje navdušeni.<br />

Pri predmetu Policijska etika sta kandidatkam in kandidatom <strong>za</strong> policiste 10.<br />

generacije predstavila naloge, vlogo in pomen varuha človekovih pravic v Sloveniji.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Ob ogledu prostorov in opreme, ki jo uporabljamo policisti pri<br />

vsakdanjem delu, smo skupaj obnovili znanje s področja prometa.<br />

Otroke smo pri tem opozorili tudi na nekatere druge nevarnosti, ki<br />

jim pretijo v vsakdanjem življenju, ter na osnovno samo<strong>za</strong>ščitno obnašanje.<br />

Policisti smo otrokom obljubili, da se bomo z njimi na tako<br />

prijeten način še srečevali, nad njihovo varnostjo pa bo odslej v<br />

vrtcu bdel tudi naš plišasti kolega Jaka, ki smo jim ga podarili ob<br />

odhodu.<br />

Besedilo in foto: Branko Udovič<br />

17

NOVICE<br />

VArNOST<br />

VRTEC NA OBISKU<br />

PP Ilirska Bistrica je sredi maja obiskalo 40<br />

otrok iz vrtca Jožefa Maslo Ilirska Bistrica.<br />

Otroke iz treh starostnih skupin so spremljale<br />

njihove vzgojiteljice, pred policijsko postajo<br />

pa jih je sprejel vodja policijskega okoliša.<br />

V spremstvu še dveh policistov so si otroci po<br />

skupinah ogledali prostore policijske postaje, vozila<br />

in opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem<br />

delu. Urica na policijski postaji je tako hitro<br />

minila. A kmalu se bo treba dogovoriti <strong>za</strong> ponoven<br />

obisk, saj so otroci na vprašanje, kdo bi bil rad<br />

policist, ko odraste, kar po vrsti dvigali roke.<br />

Besedilo: Iztok Ljubič<br />

Foto: Jasmin Agić<br />

OBISK V CENTRU SAŠA<br />

Policist PP Velenje Janez Pravdič je sredi maja<br />

obiskal Varstveno delovni center SAŠA - enoto<br />

Ježek v Velenju.<br />

Gojenci centra so z <strong>za</strong>nimanjem poslušali o<br />

delu policije, samo<strong>za</strong>ščitnem ravnanju, varnosti v<br />

prometu in pri tem spraševali o stvareh, ki so jih<br />

še posebej <strong>za</strong>nimale. Policist jim je poka<strong>za</strong>l nekaj<br />

delov opreme, ki jo policija uporablja pri svojem<br />

delu. Največ <strong>za</strong>nimanja pa je vzbudil policijski<br />

avto z utripajočimiu lučmi. Obisk je kar prehitro<br />

minil in morali so se posloviti.<br />

Varstveno delovni center SAŠA se velenjski<br />

policijski postaji, posebej policistu Janezu Pravdiču,<br />

<strong>za</strong>hvaljuje <strong>za</strong> obisk.<br />

Besedilo in foto: Zoran Kvartič, VDC SAŠA<br />

DAN SLOVENSKEGA TENISA<br />

V športnem parku Svoboda na Gerbičevi ulici<br />

v Ljubljani je bila konec maja celodnevna<br />

vseslovenska športna prireditev z naslovom<br />

Dan slovenskega tenisa.<br />

Prireditev je tradicionalna in se je vsako leto<br />

udeleži več sto otrok in staršev iz cele Slovenije.<br />

Na prireditvi je sodelovala tudi PU Ljubljana<br />

s prikazom dela policistov in njihove opreme.<br />

Predstavili smo delo postaje konjeniške policije,<br />

policijske postaje vodnikov službenih psov,<br />

postaje prometne policije in delo policistov<br />

kolesarjev.<br />

Program sta popestrila Janez Tonejc, vodnik<br />

službenega psa, in Arni, njegov zvesti prijatelj.<br />

Besedilo: Ivan Mezek<br />

Foto: Bojan Matevžič<br />

18<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

SPREJEM POMOČNIKOV KOMANDIRJEV<br />

SPREJEM POLICISTOV, KI STA SE VRNILA IZ MISIJE<br />

V notranjih organi<strong>za</strong>cijskih enotah PU Ljubljana je maja potekalo<br />

usposabljanje pomočnikov komandirjev policijskih postaj.<br />

Direktor PU Kranj Simon Velički je 19. maja sprejel policista<br />

PU Kranj Petra Varagića in Jane<strong>za</strong> Gregoriča, ki sta aprila letos<br />

uspešno <strong>za</strong>ključila svoj enoletni mandat v mednarodni civilni<br />

misiji EULEX na Kosovu.<br />

Usposabljanja na PU Ljubljana se je udeležilo sedem novih pomočnikov komandirja.<br />

Usposabljanje, katerega cilj je čim bolje usposobiti nove pomočnike<br />

komandirjev <strong>za</strong> samostojno opravljanje del in nalog pomočnikov<br />

komandirjev na policijski postaji, se je izvajalo po Programu<br />

usposabljanja starešin policijskih postaj v NOE PU Ljubljana ob razporeditvi<br />

na delovno mesto pomočnika komandirja.<br />

Med drugim je namen usposabljanja tudi omogočiti komandirjem<br />

spoznavanje sodelavcev in dela posameznih NOE PU Ljubljana.<br />

Besedilo in foto: Aleš Marn<br />

Direktor PU Kranj je policistoma <strong>za</strong>želel uspešno delo v enoti.<br />

Petar Varagić, pomočnik komandirja na PLP Brnik, je v policiji <strong>za</strong>poslen<br />

od leta 1992. V preteklosti je že sodeloval v misiji UNMIK na<br />

Kosovu in v misiji PROXIMA v Makedoniji. V misiji je opravljal naloge<br />

svetovalca in namestnika vodje mednarodne skupine policistov na letališču<br />

v Prištini.<br />

Janez Gregorič, pomočnik komandirja na PP Škofja Loka, je v policiji<br />

<strong>za</strong>poslen od leta 1994. Zanj je bilo to prvo sodelovanje v misiji.<br />

V misiji je opravljal naloge svetovalca šefa <strong>za</strong> operativo na regionalni<br />

ravni na policijski upravi Uroševac (Feri<strong>za</strong>j).<br />

Besedilo in foto: Katarina Bergelj<br />

SREČANJE Z UPOKOJENIMI<br />

DELAVCI PU LJUBLJANA<br />

Lani se je na PU Ljubljana upokojilo 40<br />

delavcev. Kot že nekaj let <strong>za</strong>pored so<br />

bili »novopečeni« upokojenci tudi letos<br />

povabljeni na srečanje z direktorjem<br />

PU. Srečanje je bilo konec marca v Policijski<br />

akademiji v Tacnu.<br />

Ob tej priložnosti se jim je direktor PU<br />

Ljubljana mag. Stanislav Vrečar <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong><br />

njihov prispevek pri <strong>za</strong>gotavljanju boljših varnostnih<br />

razmer in krepitvi ugleda slovenske<br />

policije.<br />

Podaril jim je priložnostno darilo – grafiko<br />

stavbe PU Ljubljana, avtorja Jane<strong>za</strong> Kore<strong>za</strong>,<br />

upokojenega policista OKC na ljubljanski<br />

policijski upravi.<br />

Srečanja so se udeležili tudi predstojniki<br />

enot, v katerih so se delavci upokojili. Upokojence<br />

je poleg njih pozdravil še Gabriel<br />

Leban, predstavnik Kluba Maksa Perca, aktiva<br />

Ljubljana, program pa so popestrili člani Policijskega<br />

orkestra.<br />

Besedilo in foto: Vinko Stojnšek<br />

Vsem upokojencem želimo »mirno morje« in naj jim zdravje služi.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

19

NOVICE<br />

VArNOST<br />

SREČANJE 9. A RAZREDA ŠOLE<br />

ZA MILIČNIKE<br />

Kadeti 9. a razreda Šole <strong>za</strong> miličnike smo se<br />

konec maja, po 30 letih od <strong>za</strong>ključka šolanja,<br />

srečali v Novi Gorici.<br />

Odpravili smo v Goriška Brda, kjer smo si<br />

ogledali naravne in druge lepote Brd, nato pa<br />

prijetno pokramljali v gradu Dobrovo.<br />

Šolanje je daljnega leta 1979 uspešno <strong>za</strong>ključilo<br />

28 dijakov: 19 jih je še vedno <strong>za</strong>poslenih<br />

v policiji, 8 jih je v drugih državnih organih ali<br />

<strong>za</strong>sebnem sektorju, eden je pa pokojen. Seveda<br />

se nismo mogli izogniti upokojitvam, kajti v juliju<br />

se bo upokojilo 8 policistov.<br />

Vsem smo <strong>za</strong>želeli veliko dobrega v tretjem<br />

življenjskem obdobju. Vsi pa smo se obve<strong>za</strong>li, da<br />

se naslednje leto dobimo nekje na Dolenjskem.<br />

Besedilo in foto: Alojzij Mohar<br />

Srečanja se je udeležilo 17 nekdanjih kadetov in vzgojitelj Miha Kržnarič, razredničarka Vida Bogataj<br />

pa je bila žal <strong>za</strong>držana.<br />

SPREJEM UPOKOJENIH DELAVCEV<br />

SUP PU Slovenj Gradec je marca organiziral<br />

srečanje z upokojenimi delavci policije. Poleg<br />

šestih upokojenih delavcev iz sektorja<br />

uniformirane policije so se ga udeležili tudi<br />

vsi člani sedanjega kolektiva.<br />

Skupinska fotografija udeležencev srečanja<br />

Srečanje je potekalo v veselem in sproščenem<br />

razpoloženju v vadbenem centru Vič, kjer<br />

so udeleženci obujali spomine na <strong>za</strong>nimive dogodke<br />

iz časa službovanja.<br />

Udeleženci srečanja so se strinjali, da je treba<br />

s takšnimi srečanji nadaljevati tudi v prihodnje,<br />

saj upokojitev ne sme biti razlog <strong>za</strong> prekinitev<br />

dobrih in pristnih odnosov med upokojenimi in<br />

aktivnimi delavci policije.<br />

Besedilo in foto: Janez Rotovnik<br />

SREČANJE ZBIRALCEV INSIGNIJ<br />

V <strong>za</strong>četku maja se je v občinski dvorani v Spodnjem<br />

Dupleku zbrala druščina zbiralcev policijskih,<br />

gasilskih in vojaških insignij iz Slovenije,<br />

Hrvaške in Madžarske.<br />

Na srečanju so zbiralci med seboj izmenjali veliko<br />

insignij, kot so našitki, značke, medalje, kape in drugo.<br />

V pogovoru z njimi pa je bilo moč ugotoviti, da so s<br />

srečanjem <strong>za</strong>dovoljni in da so <strong>za</strong> svoje zbirke pridobili<br />

veliko materiala. Udeleženci iz Madžarske so obljubili,<br />

da naslednje leto pridejo na srečanje v Slovenijo v<br />

večjem številu, kajti letos so se ga udeležili le štirje.<br />

Seveda pa je bil organi<strong>za</strong>tor vesel predvsem obiskovalcev,<br />

ki so se v velikem številu odzvali in si ogledali<br />

srečanje. Pa da ne bi mislili, da so si ga ogledali le<br />

domačini iz Dupleka ali Maribora! Obiskovalci so prišli<br />

iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske in od drugod.<br />

Besedilo in foto: Branko Zupanič<br />

20<br />

Mednarodno srečanje zbiralcev insignij je že enajstič organiziralo Združenje zbirateljev policijskih<br />

insignij Slovenije.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

V SPOMIN MARJANU FERKU<br />

V SPOMIN DOMNU KRISTANU<br />

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.<br />

A kar ni njeno, nam ne more vzeti.<br />

In to je neskončno dragoceno,<br />

Je večno in nikdar ne more umreti.<br />

S. Makarovič<br />

Marjan Ferk se je rodil 3. novembra<br />

1952 na Poličkem Vrhu v občini<br />

Pesnica, kjer je preživel otroška in<br />

osnovnošolska leta. Po končani osnovni<br />

šoli se je leta 1967 vpisal v Šolo <strong>za</strong><br />

miličnike kadete, kot dijak prve generacije,<br />

na kar je bil vedno izredno<br />

ponosen. Razširjena obzorja, sklenjena<br />

prijateljstva in <strong>za</strong>vezništva so mu<br />

bila popotnica. Leta 1970 je pričel z<br />

delom na takratnem Oddelku milice<br />

Maribor Tabor, kjer je opravljal delo<br />

miličnika. Po prvih uspehih mu je bilo<br />

<strong>za</strong>upano vodenje dela v varnostnem<br />

okolišu. Poštenost, vložen trud in tisti<br />

nezmotljivi občutek, kaj je prav in kaj<br />

ne, so ga dvignili nad povprečje. Kot<br />

nagrada je leta 1974 sledila napotitev<br />

na redno šolanje v Višjo upravno šolo<br />

v Ljubljano, kjer je pridobil potrebna<br />

teoretična znanja, ki jih je kasneje s<br />

pridom uporabljal pri strokovnem delu<br />

in jih plemenitil s svojim odnosom<br />

do dela in sodelavcev. Po <strong>za</strong>ključenem<br />

študiju se je vrnil na delo v Maribor,<br />

kjer je postal pomočnik komandirja<br />

OM Maribor Center, kjer je od leta 1979<br />

dalje delal kot inšpektor <strong>za</strong> mejne <strong>za</strong>deve<br />

in tujce v tedanjem inšpektoratu<br />

milice UNZ Maribor. Leta 1981 je postal<br />

komandir PM Maribor Tezno, med<br />

leti 1984 do 1997 pa je kot inšpektor<br />

na UNZ Maribor opravljal naloge na<br />

različnih delovnih področjih tedanje<br />

milice, kasneje policije. Opravljena<br />

diploma na Pravni fakulteti v Ljubljani<br />

leta 1986, poznavanje dela in bogate<br />

operativne izkušnje so botrovale, da<br />

je leta 1997 <strong>za</strong>ključil poklicno kariero<br />

na UNZ Maribor kot šef urada načelnika<br />

in jo nadaljeval v Ljubljani, najprej<br />

kot ravnatelj Srednje policijske šole v<br />

Tacnu, od 1. 7. 2000 pa kot direktor<br />

Policijske akademije. Poln elana, vesel<br />

dela z mladimi, je skrbno in ljubeče<br />

usmerjal potek ključnih dejavnosti<br />

pri preoblikovanju procesov izobraževanja<br />

policistov in procesov usposabljanja<br />

in izpopolnjevanja v policiji.<br />

Upokojil se je, kot da bi bilo usojeno,<br />

šele po <strong>za</strong>ključku šolanja <strong>za</strong>dnje generacije<br />

kadetov in v praksi preverjenega<br />

novega sistema izobraževanja in<br />

usposabljanja.<br />

Kot je večkrat povedal, je milici,<br />

kasneje policiji pripadal z dušo in<br />

telesom. Osebne vrednote in visoka<br />

merila, ki jih je postavljal, je plemenitila<br />

modrost, ki jo premorejo le<br />

redki. To se je poka<strong>za</strong>lo v nešteto primerih<br />

nesebičnega in profesionalnega<br />

opravljanja nalog, ko je v skrbi <strong>za</strong><br />

sočloveka marsikdaj tudi po<strong>za</strong>bil nase.<br />

Vsega tega niso odtehtale medalje<br />

in priznanja, ki jih je dobil v <strong>za</strong>hvalo.<br />

Odtehtal ga je nasmešek in hvaležen<br />

pogled sodelujočih, ki jih je vodil, ko<br />

so lovili lopove, skrbeli <strong>za</strong> nemočne,<br />

na Kosovu varovali srbski živelj pred<br />

albanskim in obratno. Bil je neizprosen<br />

pri <strong>za</strong>ščiti slovenskega naroda in<br />

Slovenije v času odmiranja starega<br />

družbenopolitičnega sistema in nosilec<br />

neštetih dejavnosti pri osamosvajanju<br />

Slovenije ter rojevanju prve<br />

samostojne in neodvisne države Slovencev.<br />

Marjan, nosilec častnega znaka<br />

svobode, vitez francoskih akademskih<br />

palm, oče. Človek, Prijatelj. V zenitu<br />

pričakovane dolžine človeškega življenja,<br />

ko je poln veselja in upanja<br />

korakal v drugo življenjsko obdobje,<br />

obdobje, v katerem bi moral sijati in<br />

biti obsijan, nas je presenetila bridka<br />

vest: Marjana ni več! Vsi upi in hrepenenja<br />

so v trenutku končana na tako<br />

krut in nedojemljiv način. Vse je šlo<br />

tako hitro, … prehitro!<br />

Družini, Cvetki, prijateljem izrekamo<br />

najgloblje sožalje!<br />

Kolektiv Policijske akademije<br />

Bil je navaden marčni dan, sobota zgodaj zjutraj.<br />

Drobna nepazljivost je udarila z vso močjo,<br />

da smo obstali. Obstali, ker se nas je čisto blizu<br />

dotaknila tragedija. Sporočilo, da si 30. smrtna<br />

žrtev na slovenskih cestah v letošnjem letu, je bilo<br />

zelo bridko.<br />

Te žalostne trenutke bi radi izbrisali <strong>za</strong> vedno ...<br />

Izgubili smo prijatelja in sodelavca Domna Kristana.<br />

Domen Kristan se je rodil v Kranju pred dobrimi<br />

25 leti. Razigrano otroštvo in razposajeno mladostništvo<br />

je preživljal v Tržiču, kjer ga je marsikdo<br />

zelo dobro poznal. Po končani osnovni šoli se je<br />

vpisal v Srednjo gostinsko šolo v Radovljici, ki jo<br />

je leta 2003 uspešno končal. Vendar si ni želel<br />

opravljati dela v gostinstvu, temveč je bila njegova<br />

želja postati policist. Po očetovi smrti jeseni<br />

leta 2004 se je odzval na javni natečaj in vložil<br />

prošnjo <strong>za</strong> sprejem v policijo.<br />

31. decembra 2004 se mu je želja izpolnila. Kot<br />

kandidat <strong>za</strong> policista je nastopil službo na PPP v<br />

Ljubljani, nekaj dni kasneje pa se je že <strong>za</strong>čel šolati<br />

<strong>za</strong> poklic policista na Policijski akademiji v Tacnu.<br />

30. junija 2006 je šolanje uspešno <strong>za</strong>ključil in<br />

tako uresničil svoje sanje. Postal je policist prometnik.<br />

Zaradi službenih potreb je bil 20. avgusta<br />

2007 premeščen na PP Domžale, kjer je marljivo,<br />

strokovno, vestno in odgovorno opravljal svoje<br />

delo, vse do mnogo, mnogo prerane smrti.<br />

Dragi Domen,<br />

V množici spominov bi lahko našli veliko lepega,<br />

pa tudi bolečega. Spomini so večni, ohranjeni so<br />

v naših srcih. Z vso gotovostjo lahko <strong>za</strong>trdimo, da<br />

bi se lahko marsikdo ob tvojem <strong>za</strong>nosu, strokovnosti,<br />

humanosti, dostopnosti in prijateljstvu še<br />

marsikaj naučil.<br />

Hvala ti, da smo te lahko spoznali.<br />

Sodelavke in sodelavci PP Domžale<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

21

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

VArNOST<br />

Ukrepanje policije ob požarih v<br />

naravnem okolju<br />

Boris Rojs, UUP GPU<br />

V prihajajočih poletnih dneh, ko so temperature v Sloveniji najvišje, padavin pa je najmanj, se požarna ogroženost<br />

poveča, <strong>za</strong>radi česar je učinkovito ukrepanje in medsebojno obveščanje pristojnih organov ključno.<br />

Dolžnost skrbeti <strong>za</strong> požarno varnost je namreč na ramenih nas vseh in različnih organov. Na državni ravni <strong>za</strong> požarno<br />

varnost skrbijo različna ministrstva oziroma njihovi organi v sestavi, in sicer <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> obrambo (MORS), Uprava<br />

Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje (URSZR), Inšpektorat Republike Slovenije <strong>za</strong> varstvo pred naravnimi in<br />

drugimi nesrečami (IRSVNDN), Gasilska zve<strong>za</strong> Slovenije (GZS), <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> okolje (MOP), Inšpektorat Republike<br />

Slovenije <strong>za</strong> okolje in prostor (IRSOP), Agencija Republike Slovenije <strong>za</strong> okolje (ARSO), <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo, gozdarstvo<br />

in prehrano (MKGP), Inšpektorat Republike Slovenije <strong>za</strong> kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH), Zavod <strong>za</strong><br />

gozdove Slovenije (ZGS), Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in ne na<strong>za</strong>dnje tudi Slovenske železnice (SŽ).<br />

Pri Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve (MNZ) se s požarno varnostjo ukvarja Sektor <strong>za</strong> varnostno načrtovanje v Direktoratu<br />

<strong>za</strong> policijo in druge varnostne naloge (DPDVN) in policija na vseh treh ravneh organiziranosti.<br />

POLICE ACTION IN CASE OF FIRE / In the summer days to come, temperatures will reach their highest and precipitation will become<br />

scarce thus increasing fire risk. In case of fire the competent authorities have to act efficiently which is why their mutual communication<br />

is of key importance.<br />

Fire safety is not only a duty of various authorities, but also of each individual. Officially, fire safety is the domain of several authorities.<br />

These are as follows: Ministry of Defence, Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief,<br />

Inspectorate of the Republic of Slovenia for the Protection against Natural and Other Disasters, Fire Fighting Association of Slovenia,<br />

Ministry of the Environment, Inspectorate of the Republic of Slovenia for the Environment and Space, the Environmental Agency of<br />

the republic of Slovenia, Ministry of Agriculture, Forestry and Food, Inspectorate of the Republic of Slovenia for Agriculture, Forestry<br />

and Food, Slovenian Forest Service, Forestry Institute of Slovenia and Slovenske železnice (Slovenian railways).<br />

As far as the Ministry of the Interior is concerned, fire safety is dealt with by the Security Planning Section within the Police and Security<br />

Directorate, and the police at the three levels of organisation, i.e. national, regional and local level.<br />

Izvajanje policijskih nalog in pristojnosti<br />

ureja več predpisov, katerih rdeča<br />

nit je sodelovanje in določitev pristojnosti<br />

drugim pristojnim organom, ki skrbijo<br />

<strong>za</strong> požarno varnost. Glavne naloge<br />

in pristojnosti so navedene v naslednjih<br />

predpisih:<br />

– Zakon o varstvu pred naravnimi in<br />

drugimi nesrečami<br />

– Zakon o policiji<br />

– Zakon o varstvu pred požarom<br />

– Zakon o gozdovih<br />

– Uredba o varstvu pred požarom v<br />

naravnem okolju<br />

– Usmeritve <strong>za</strong> delo Policije na področju<br />

splošnih policijskih nalog<br />

– Navodilo CFP <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje materialnih<br />

dokazov na kraju požara<br />

– Načrt dejavnosti MNZ in Policije ob<br />

velikem požaru<br />

Sistemske naloge ob večjih požarih<br />

<strong>za</strong>okrožuje Načrt dejavnosti MNZ<br />

in Policije ob velikem požaru, ki med<br />

22<br />

drugim določa vrsto ukrepanja ob posameznih<br />

stopnjah požarne ogroženosti,<br />

obseg načrtovanja nalog, sistem obveščanja,<br />

naloge MNZ, delovanje zvez,<br />

prestop državne meje, aktiviranje sil in<br />

nena<strong>za</strong>dnje poročanje o izvedenih ukrepih.<br />

POŽARNA OGROŽENOST<br />

Stopnjo požarne ogroženosti naravnega<br />

okolja na posameznem območju<br />

ugotavlja in razglaša URSZR v sodelovanju<br />

s pristojnimi institucijami. Ta organ<br />

loči pet stopenj požarne ogroženosti<br />

naravnega okolja (zelo velika požarna<br />

ogroženost, velika požarna ogroženost,<br />

srednja požarna ogroženost, majhna<br />

požarna ogroženost, zelo majhna požarna<br />

ogroženost), Zavod <strong>za</strong> gozdove<br />

pa razglaša le prve štiri stopnje.<br />

Po vrsti požarov ločimo podtalni požar,<br />

talni požar, kompleksni (vršni, kronski)<br />

požar, debelni požar, kombiniran<br />

požar, požarni preskok in požarni vihar.<br />

Po obsegu ločimo štiri razrede požarov,<br />

in sicer zelo velik požar, velik požar,<br />

srednje velik požar in majhen požar.<br />

Požarna ogroženost naravnega<br />

okolja je poleg vrste in obsega požara<br />

odvisna tudi od podnebnih značilnosti<br />

področja, vrste tal in strukture gozda<br />

ter ostalega rastja, količine in vlažnosti<br />

goriv ter od bližine potencialnih povzročiteljev<br />

požarov.<br />

Upoštevajoč navedeno, ugotovimo,<br />

da so v Sloveniji požarno najbolj ogrožena<br />

območja na Krasu in v Primorju,<br />

časovno pa pozimi (februar in marec)<br />

in poleti (julij in avgust). Opomnike ob<br />

velikih požarih v naravnem okolju imajo<br />

izdelane <strong>za</strong> svoje območje policijske<br />

uprave Postojna, Nova Gorica in Koper,<br />

saj na teh območjih obstaja nevarnost<br />

velikih požarov v naravnem okolju.<br />

Rešitve v teh načrtih se lahko smiselno<br />

uporabijo tudi v drugih policijskih<br />

upravah in v visokogorju.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

Slika 1: Karta potencialne požarne ogroženosti gozdov<br />

Vir: Jakša Jošt, Zbornik Nesreče in varstvo pred njimi (str. 344), Ljubljana, 2002.<br />

AKTIVIRANJE SIL<br />

Ob nastanku velikega požara v naravnem<br />

okolju OKC PU po pridobitvi informacije<br />

o požaru pošlje na kraj razpo.<br />

ložljive sile, katerim opredeli prve nujne<br />

ukrepe. OKC PU zbira informacije o nastalih<br />

razmerah ter v skladu z internimi<br />

predpisi in načrtom dejavnosti ocenjuje<br />

okoliščine <strong>za</strong> aktiviranje štaba. Interventno<br />

napotitev <strong>za</strong>gotavlja tudi OKC<br />

GPU, ki lahko na podlagi prejetih obvestil<br />

odredi interventno pomoč z območja<br />

drugih PU.<br />

SPLOŠNE NALOGE POLICIJE<br />

Temeljne in sistemske naloge policije<br />

so predvsem, da:<br />

– varuje življenje, osebno varnost in<br />

premoženje ljudi ter vzdržuje javni<br />

red na območju, ki ga je <strong>za</strong>jel požar;<br />

– <strong>za</strong>varuje ogroženo območje;<br />

– preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva<br />

dejanja in prekrške, odkriva in<br />

prijema storilce kaznivih dejanj in<br />

prekrškov, druge iskane osebe ter jih<br />

izroča pristojnim organom;<br />

– nadzira in ureja promet v skladu s<br />

stanjem prometne infrastrukture in<br />

omogoča interveniranje silam <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito,<br />

reševanje in pomoč;<br />

– varuje državno mejo in izvaja mejni<br />

nadzor ter policijske naloge v zvezi s<br />

tujci v skladu z razmerami;<br />

– z letalsko enoto policije sodeluje<br />

pri opravljanju policijskih, humanitarnih,<br />

oskrbovalnih, izvidniških in<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

4. stopnja<br />

3. stopnja<br />

2. stopnja<br />

1. stopnja<br />

drugih nalog, pomembnih <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito,<br />

reševanje in pomoč ob požaru v<br />

naravnem okolju;<br />

– sodeluje pri identifikaciji žrtev;<br />

– obvešča MZZ o umrlih tujcih;<br />

– komunicira z drugimi organi<strong>za</strong>cijskimi<br />

enotami ministrstva ter drugimi<br />

državnimi organi, zlasti še s centri <strong>za</strong><br />

obveščanje;<br />

– sodeluje s policijami drugih držav;<br />

– po potrebi organizira mobilni operativno-komunikacijski<br />

center.<br />

Če je treba <strong>za</strong>radi naravne ali druge<br />

nesreče prestopiti državno mejo, je tak<br />

prestop urejen z Zakonom o nadzoru<br />

državne meje (15. člen) in različnimi<br />

mednarodnimi pogodbami, predvsem s<br />

sosednjimi državami, kot tudi Evropska<br />

okvirna konvencija o čezmejnem sodelovanju<br />

teritorialnih skupnosti ali<br />

oblasti.<br />

KONKRETNE NALOGE POLICIJE<br />

Neposredne dejavnosti policistov na<br />

terenu <strong>za</strong> omejevanje in obvladovanje<br />

požara so:<br />

– obveščanje o vseh ugotovitvah OKC<br />

PU, ki na regijski ravni koordinira<br />

naloge med policijo in izpostavami<br />

IRSVNDN, ki se na podlagi 54. člena<br />

Zakona o varstvu pred požarom<br />

vključuje v raziskovanje vzrokov vseh<br />

večjih požarov, kakor tudi RECO;<br />

– v primeru potrebe se takoj vključijo<br />

v reševanje ljudi in premoženja, pri<br />

čemer sodelujejo s pristojnimi štabi<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

civilne <strong>za</strong>ščite ali drugimi silami <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>ščito reševanje in pomoč ter jim po<br />

potrebi <strong>za</strong>gotovijo ustrezno pomoč;<br />

– če požar ni pogašen takoj, obveščajo<br />

OKC PU, da na kraj napoti ustrezne<br />

enote <strong>za</strong> pogasitev požara ter druge<br />

delavce organi<strong>za</strong>cij ali podjetij<br />

(zdravstvene, veterinarske, elektro<br />

ipd. stroke) <strong>za</strong> prvo pomoč, izključitev<br />

električnega toka, preusmeritev<br />

prometa ipd.;<br />

– <strong>za</strong>gotavljajo proste poti intervencijskim<br />

skupinam <strong>za</strong> prihod in odhod z<br />

ogroženega območja;<br />

– dopolnjujejo obvestila OKC PU s<br />

podatki o tendenci širjenja požara,<br />

velikosti ogroženega območja, nevarnosti<br />

eksplozije, sproščanja nevarnih<br />

snovi ipd.;<br />

– zbirajo obvestila o vzroku požara in<br />

fotografsko ter drugače dokumentirajo<br />

in <strong>za</strong>varujejo sledi ter potek požara;<br />

– obveščajo OKC o sumu storjenega<br />

kaznivega dejanja in drugih v tej<br />

zvezi ugotovljenih podatkih, <strong>za</strong>radi<br />

uspešne raziskave in izsleditve storilca;<br />

– OKC PU oziroma OKC GPU obvesti<br />

o požaru Regijski center <strong>za</strong> obveščanje<br />

oziroma Republiški center <strong>za</strong><br />

obveščanje.<br />

POOBLASTILA POLICIJE OB KRŠIT-<br />

VAH<br />

Policija ima <strong>za</strong> neposredno ukrepanje<br />

zoper kršitelje pooblastilo v Zakonu<br />

o gozdovih, ki pooblašča policiste,<br />

da <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje požarnega varstva<br />

izrekajo globe posameznikom, ki jih <strong>za</strong>lotijo<br />

pri prekrških, če:<br />

– kurijo na neurejenih kuriščih v gozdovih<br />

ali na drugih zemljiščih, ki ne<br />

štejejo <strong>za</strong> gozd (plantaže, pašniki,<br />

porasli z gozdnim drevjem, drevoredi,<br />

parki …),<br />

– požigajo travišča in ledine na območju,<br />

kjer ogenj lahko ogrozi gozd,<br />

oziroma sežigajo rastlinske ostanke<br />

na njivah brez stalne navzočnosti<br />

polnoletne osebe,<br />

– uporabljajo odprt ogenj v gozdovih<br />

na Krasu oziroma v gozdovih, ki so<br />

določeni <strong>za</strong> požarno ogrožene gozdove.<br />

Po Zakonu o varstvu pred požarom<br />

policija sicer ni neposredno pristojna<br />

<strong>za</strong> izvajanje kazenskih določb <strong>za</strong>kona,<br />

je pa določena kot eden izmed organov,<br />

ki mora sodelovati pri preprečevanju in<br />

preiskovanju požarov.<br />

Po Uredbi o varstvu pred požarom<br />

v naravnem okolju, ki je bila spremenjena<br />

leta 2006, je prenehala pristojnost<br />

23

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

policije kot prekrškovnega organa, vendar<br />

pa policija po novi uredbi še vedno<br />

opravlja nekatere naloge ob razglašeni<br />

veliki in zelo veliki požarni ogroženosti,<br />

neposredno izvajanje uredbe pa nadzorujejo<br />

inšpektorji IRSVNDN. Tako v skladu<br />

s 13. členom uredbe policija poleg drugih<br />

subjektov, v obdobjih, ko je razglašena<br />

velika ali zelo velika požarna ogroženost,<br />

poostreno nadzoruje ogrožena območja,<br />

kar pomeni, da policisti ob kršitvi iz uredbe<br />

izvedejo naslednje ukrepe;<br />

– ukažejo kršitelju, da preneha z dejavnostjo,<br />

ki ogroža življenje ljudi ali<br />

njihovo premoženje (podlago ima v<br />

3. in 34. členu Zakona o policiji);<br />

– preko OKC PU obvestijo pristojnega<br />

inšpektorja IRSVNDN in RECO, da bodo<br />

ukrepali na kraju kršitve. V ta namen<br />

sta si policija in IRSVNDN izmenjala<br />

seznama telefonskih številk in<br />

podatkov o regijski organi<strong>za</strong>ciji obeh<br />

organov;<br />

– o sumu kršitve uredbe, v skladu s 50.<br />

členom Zakona o prekrških, zberejo<br />

podatke o kršitvi in kršitelju in vložijo<br />

predlog pristojnemu prekrškovnemu<br />

organu, tj. krajevno pristojni izpostavi<br />

IRSVNDN.<br />

Drugi prekrškovni organi, ki so navedeni<br />

<strong>za</strong> izvajanje nadzora po uredbi,<br />

so poleg IRSVNDN še Policija, IRSKGP in<br />

Zavod <strong>za</strong> gozdove, ki naj bi postal prekrškovni<br />

organ 18. 12. 2009 in s tem<br />

pristojen <strong>za</strong> izvajanje nekaterih določb<br />

Zakona o gozdovih in ostalih področnih<br />

predpisov.<br />

SODELOVANJE, PREVENTIVNE IN<br />

OSTALE NALOGE POLICIJE OB RAZ-<br />

GLAŠENI VELIKI ALI ZELO VELIKI PO-<br />

ŽARNI OGROŽENOSTI<br />

Policija izvaja naslednje dejavnosti:<br />

– sodeluje pri opazovanju ogroženega<br />

območja,<br />

– ob rednem delu na terenu opo<strong>za</strong>rja<br />

ljudi na prepoved kurjenja, sežiganja,<br />

uporabljanja odprtega ognja …,<br />

– v času turistične sezone in piknikov v<br />

naravi opo<strong>za</strong>rja ljudi na požarno varnost,<br />

– sodeluje na obravnavah javnih prireditev,<br />

<strong>za</strong> katere mora organi<strong>za</strong>tor pridobiti<br />

dovoljenje (uporaba odprtega<br />

ognja, kresovanja ipd.)<br />

– sodeluje s pristojnim prekrškovnimi<br />

organi <strong>za</strong> izvedbo skupnih dejavnosti.<br />

Če pristojni inšpektorji pri izvrševanju<br />

svojih nalog naletijo na upiranje<br />

ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo<br />

(šikaniranje, omalovaževanja,<br />

odklonitev posredovanja osebnih podatkov<br />

ipd.), jim policisti v okviru svojih<br />

pooblastil <strong>za</strong>gotovijo asistenco oziroma<br />

pomoč pri ukrepanju.<br />

Sodelovanje gasilcev in policistov<br />

pri gašenju in reševanju ob požarih, <strong>za</strong>ščiti<br />

in reševanju ljudi ter premoženja<br />

ob naravnih in drugih nesrečah ter določenih<br />

storitvah, ureja še Zakon o gasilstvu,<br />

ki določa, da je vodja intervencije<br />

pristojni poveljnik gasilske enote, ki<br />

VArNOST<br />

ima vrsto pooblastil, pri <strong>za</strong>gotavljanju<br />

<strong>za</strong>ščite in reševanja ljudi in premoženja,<br />

ki jih uporablja, dokler je to nujno<br />

potrebno oziroma do <strong>za</strong>ključka intervencije.<br />

PREISKOVANJE POŽARA<br />

Po <strong>za</strong>ključku intervencije, ko razmere<br />

na kraju požara ali drugega dogodka<br />

dopuščajo, pa policisti in kriminalisti<br />

prev<strong>za</strong>mejo pobudo pri vodenju postopka<br />

<strong>za</strong>radi izvajanja nalog in pooblastil<br />

iz svoje pristojnosti. V skladu<br />

s 148. členom Zakona o kazenskem<br />

postopku izvajajo kriminalističnotehnična<br />

opravila in postopke <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje<br />

sledi in dokazov, ki so pomembni <strong>za</strong><br />

ugotavljanje vzroka in morebitne odgovornosti<br />

<strong>za</strong> nastanek dogodka, <strong>za</strong>to<br />

se morajo vsi prisotni podrejati njihovim<br />

navodilom.<br />

POROČANJE<br />

Nosilci intervencije ali vaje, ki izvajajo<br />

naloge po načrtu dejavnosti ali če njegove<br />

vsebine preverjajo na vajah državnega,<br />

regijskega ali lokalnega značaja,<br />

morajo podati poročilo DPDVN oziroma<br />

generalnemu direktorju policije takoj,<br />

najkasneje pa v 15 dneh po opravljenih<br />

dejavnostih oziroma v skladu s sprejetimi<br />

sklepi vlade, ministra ali generalnega direktorja<br />

policije. Poročilo mora na kratko<br />

<strong>za</strong>jeti opis nesreče/vaje, način angažiranja<br />

sil, izvedene ukrepe, nastale stroške,<br />

ugotovljene pomanjkljivosti in predloge<br />

<strong>za</strong> izboljšanje načrta dejavnosti.<br />

Spremembe v sistemu <strong>za</strong>sebnega<br />

varovanja<br />

Avtor: Renato Golob<br />

V <strong>za</strong>četku leta 2009 je bil s strani odgovornih predstavnikov ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve jasno izražen namen o novelaciji<br />

Zakona o <strong>za</strong>sebnem varovanju. V prispevku so navedeni številni aktualni problemi na trgu <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev ter predlogi rešitev in pobude, s katerimi želi avtor spodbuditi širšo razpravo ter težnjo po usklajenosti končnega<br />

predloga med subjektoma, ki nastopata na trgu <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev ter ministrstvom <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve.<br />

Pri pisanju se avtor opira na aktualno <strong>za</strong>konodajo in pod<strong>za</strong>konske akte ter situacijo na trgu <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev<br />

z vidika uporabnikov <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev.<br />

CHANGES IN LEGISLATION ON PRIVATE SECURITY / In early 2009, the Ministry of the Interior leadership announced its intention to<br />

revise the Private Security Act. The paper contains an overview of several burning issues related to the private security market and<br />

a range of solutions and initiatives with which the author wishes to encourage a broader debate and advocates a final solution that<br />

has been coordinated by both players in the private security market on one hand and the Ministry of the Interior on the other.<br />

The author’s paper is based on reviews of the currently applicable legislation and subordinate regulations and the situation on the<br />

private security market from the viewpoint of clients who use these services.<br />

24<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

UVOD<br />

Leto 2009 je bilo doslej in bo po napovedih tudi v prihodnje<br />

na področju <strong>za</strong>sebnega varovanja izjemno <strong>za</strong>nimivo. Koliko bo<br />

tudi uspešno ali celo »prelomno«, bo mogoče ugotavljati šele<br />

po njegovem <strong>za</strong>ključku. Po sprejemu Zakona o spremembah<br />

in dopolnitvah <strong>za</strong>kona o <strong>za</strong>sebnem varovanju (Uradni list RS,<br />

št. 102/2007) (v nadaljevanju: Zakon 2007) ter izvedeni ustavni<br />

presoji, ki ji je sledila Odločba o delni razveljavitvi prvega odstavka<br />

40. člena in druge alineje prvega odstavka 41. člena Zakona<br />

o <strong>za</strong>sebnem varovanju in ugotovitvi, da sta bila prvi odstavek<br />

40. člena in druga alineja prvega odstavka 41. člena Zakona<br />

o <strong>za</strong>sebnem varovanju v ostalem delu v neskladju z Ustavo ter<br />

o razveljavitvi drugega odstavka 41. člena Zakona o <strong>za</strong>sebnem<br />

varovanju (Uradni list RS, št. 96/2008) odgovorni z ministrstva <strong>za</strong><br />

<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve (v nadaljevanju: MNZ) oziroma Direktorata <strong>za</strong><br />

policijo in druge varnostne naloge vodijo dejavnosti, s katerimi<br />

naj bi po pričakovanjih pripravili bistveno spremenjen in predvsem<br />

usklajen Zakon na področju <strong>za</strong>sebnega varovanja. Prav<br />

tako je na pobudo Zbornice Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varovanje<br />

(v nadaljevanju: zbornica <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varovanje) v teku<br />

revizija poklicnih standardov na področju <strong>za</strong>sebnega varovanja,<br />

ki poteka na Centru Republike Slovenije <strong>za</strong> poklicno izobraževanje<br />

(v nadaljevanju: CPI). Delovno skupino <strong>za</strong> revizijo poklicnih<br />

standardov poleg predstavnikov CPI sestavljajo tako predstavniki<br />

MNZ kot tudi zbornice <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varovanje ter Združenja<br />

varnostnih menegarjev in strokovnjakov, ki združuje predvsem<br />

uporabnike varnostnih storitev in strokovnjake na področju <strong>za</strong>sebnega<br />

varovanja, so bili vsaj doslej k pripravi in izvedbi omenjenih<br />

dejavnosti <strong>za</strong> spremembo <strong>za</strong>kona uradno povabljeni<br />

zgolj predstavniki zbornice <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varovanje. Ne glede na<br />

opisano situacijo bi bilo pri pripravi in izvedbi tako pomembnih<br />

oziroma sistemskih sprememb nujno doseči konsenzualno rešitev<br />

med mnenji in predlogi izvajalcev ter pobudami uporabnikov<br />

<strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev, strokovnjakov na področju<br />

<strong>za</strong>sebnega varovanja in <strong>za</strong>htevami oziroma omejitvami MNZ.<br />

Nena<strong>za</strong>dnje tudi <strong>za</strong>to, ker brez prvih ali drugih omenjenih subjektov<br />

trg <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev ter s tem <strong>za</strong>sebno varovanje<br />

v Republiki Sloveniji sploh ne bi obstajalo.<br />

TRG <strong>VARNOST</strong>NIH<br />

STORITEV<br />

subjekti, ki sodelujejo pri delu STROKOVNEGA SVETA<br />

Zbornica uporabnikov<br />

<strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev<br />

Zbornica <strong>za</strong>varovalnic<br />

MNZ<br />

Direktorat <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno<br />

varstvo<br />

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ZASEBNEGA VAROVANJA<br />

Vse od potrditve prvega Zakona o <strong>za</strong>sebnem varovanju<br />

in obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS,<br />

št. 32/94) je bil razvoj <strong>za</strong>sebnega varovanja oziroma kreiranje<br />

politike <strong>za</strong>sebnega varovanja v okvirih nacionalnovarnostne<br />

politike v celoti v rokah MNZ in zbornice <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varovanje<br />

oziroma njenega upravnega odbora (Vršec, 1999). Izjeme so<br />

bile štiri: neformalno sodelovanje posameznih strokovnjakov,<br />

ki niso bili lastniki, solastniki ali <strong>za</strong>posleni v podjetjih, ki tržijo<br />

varnostne storitve (v nadaljevanju: <strong>za</strong>sebnovarnostna podjetja)<br />

ali v MNZ pri pripravi Zakona o <strong>za</strong>sebnem varovanju leta<br />

2003 (Uradni list RS, št. 126/2003), uradno sodelovanje Združenja<br />

varnostnih managerjev in strokovnjakov pri pripravi Zakona<br />

2007, pri pripravi Pravilnika <strong>za</strong> usposabljanje in izpopolnjevanje<br />

varnostnega osebja v letu 2008 ter pri reviziji poklicnih<br />

standardov varnostnega osebja v letu 2009.<br />

Predlog spremembe organi<strong>za</strong>cijske strukture sistema <strong>za</strong>sebnega<br />

varovanja le-to bistveno razširja ter predvideva skupni<br />

organ oziroma Strokovni svet, ki z namenom <strong>za</strong>gotavljanja<br />

usklajenega delovanja sistema <strong>za</strong>sebnega varovanja in omogočanja<br />

sodelovanja pri usmerjanju nacionalnovarnostne politike<br />

povezuje vse vključene subjekte.<br />

DIREKTORAT ZA ZASEBNO VARSTVO<br />

Glede na kvalitativni in kvantitativni obseg dejavnosti <strong>za</strong>sebnega<br />

varovanja, predvsem pa na specifičnost del in nalog<br />

varnostnega osebja, bi bilo v prihodnje v okviru MNZ smiselno<br />

ustanoviti direktorat <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varstvo (ki bi poleg <strong>za</strong>sebnega<br />

varovanja vključeval tudi detektivsko dejavnost). Od leta 2004<br />

je področje umeščeno v direktorat <strong>za</strong> policijo in druge varnostne<br />

naloge, v katerem je bil poleg sektorja <strong>za</strong> usmerjanje<br />

policije, sektorja <strong>za</strong> pritožbe, sektorja <strong>za</strong> nadzor policije, sektorja<br />

<strong>za</strong> tajne podatke in sektorja <strong>za</strong> obrambno in varnostno<br />

načrtovanje šele leta 2008 ustanovljen tudi sektor <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno<br />

varovanje in druge varnostne naloge.<br />

ZBORNICA IZVAJALCEV ZASEBNO<strong>VARNOST</strong>NIH STORITEV<br />

Čeprav izraz »<strong>za</strong>sebno varovanje« ni pove<strong>za</strong>n z <strong>za</strong>sebno<br />

oziroma privatno lastnino, ki jo varujemo, temveč s statusom<br />

gospodarskih družb, ki to varovanje tržijo, oziroma <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

podjetij (<strong>za</strong>sebna oziroma privatna podjetja),<br />

predstavlja in označuje dejavnost na trgu <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev. Tega pa, kot vsak drug trg, karakterizira prisotnost tako<br />

izvajalca (prodajalca) kot naročnika (kupca). Prav <strong>za</strong>to, ker<br />

pojem »<strong>za</strong>sebno varovanje« vključuje oba subjekta trga <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev, ni primeren <strong>za</strong> oznako zbornice,<br />

ki združuje zgolj izvajalce <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev.<br />

Zakon 2007 je bistveno omejil vlogo in pooblastila ter spremenil<br />

obseg del in nalog zbornice <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varovanje. Ne<br />

glede na različnost pogledov in mnenj je treba priznati, da je<br />

zbornica <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varovanje, kot (trenutno) edini subjekt<br />

združevanja izvajalcev varnostnih storitev, izjemno pomemben<br />

del sistema <strong>za</strong>sebnega varovanja. Zato bi bilo smiselno,<br />

da tudi v prihodnje ohrani vsa pooblastila, ki so pove<strong>za</strong>na z<br />

usmerjanjem in nadzorovanjem delovanja <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

podjetij, zlasti:<br />

− podeljevanje licenc varnostnemu osebju, ki je <strong>za</strong>posleno v<br />

<strong>za</strong>sebnovarnostnih podjetjih ter vodenje ustreznih evidenc,<br />

Zbornica izvajalcev<br />

<strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev<br />

Znanstveno-raziskovalne<br />

institucije<br />

− izvajanje strokovnega usposabljanja<br />

<strong>za</strong> varnostno osebje, ki je<br />

<strong>za</strong>posleno v <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

podjetjih.<br />

V zvezi z delovanjem Zbornice izvajalcev<br />

<strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev je<br />

treba izpostaviti predvsem naslednji<br />

vprašanji:<br />

− Neobvezno članstvo in status reprezentativnosti<br />

posamezne zbornice<br />

sta določena z <strong>za</strong>konoma (Zakon<br />

2007 in Zakon o gospodarskih<br />

zbornicah, Uradni list RS, št. 60/20-<br />

06). Število zbornic mora ostati odvisno<br />

od interesa <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

podjetij, ki se v njih združujejo.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

25

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

− Kot je že omenjeno, Zbornica izvajalcev <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev združuje <strong>za</strong>sebnovarnostna podjetja, ki tržijo<br />

<strong>za</strong>sebnovarnostne storitve. Zato ne obstaja utemeljen<br />

razlog, <strong>za</strong>radi katerega bi bilo članstvo omogočeno tudi<br />

uporabnikom <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev. Pri tem je treba<br />

opozoriti, da je uporabnike, ki imajo na osnovi Zakona<br />

2007 organizirane lastne službe varovanja in ki varovanje<br />

kot sekundarno dejavnost tudi tržijo, treba obravnavati<br />

kot uporabnike in kot izvajalce <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev<br />

(organi<strong>za</strong>cije z organiziranimi lastnimi službami varovanja,<br />

ki dejavnost opravljajo zgolj <strong>za</strong> lastne potrebe, uvrščamo<br />

med uporabnike <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev).<br />

ZBORNICA UPORABNIKOV <strong>VARNOST</strong>NIH STORITEV<br />

Vsak pojav večjega problema na področju varovanja ljudi<br />

in premoženja, predvsem v gospodarskih družbah, ne ogroža<br />

le premoženja lastnikov, temveč posredno tudi življenja<br />

<strong>za</strong>poslenih, predvsem pa razvoj širše lokalne skupnosti ter<br />

negativno vpliva na njen in državni proračun. Zato bi država<br />

morala biti <strong>za</strong>interesirana vsaj <strong>za</strong> minimalno urejenost<br />

področja varovanja ljudi in premoženja (kakor je z identičnimi<br />

razlogi <strong>za</strong>interesirana <strong>za</strong> varovanje okolja, požarno<br />

varnost ali varnost in zdravje pri delu), s čimer bi bilo mogoče<br />

preprečiti ali zmanjšati verjetnost nastanka omenjenega<br />

problema ter bistveno zmanjšati potencialne posledice.<br />

Ker že od leta 1994 obstaja interes države <strong>za</strong> obstoj zbornice<br />

ali zbornic izvajalcev varnostnih storitev, bi moral še v<br />

bistveno večji meri biti prepoznan in uveljavljen interes<br />

države, da obstaja tudi zbornica uporabnikov varnostnih<br />

storitev, saj naj bi prav njihovi <strong>za</strong>posleni, odgovorni <strong>za</strong> varovanje<br />

ljudi in premoženja (v primerih državnih organov<br />

in gospodarskih družb v večinski državni lasti neposredno,<br />

v privatnih gospodarskih družbah pa posredno) ta interes<br />

uveljavljali v praksi (skrb <strong>za</strong> delovanje varnostnih sistemov,<br />

preprečevanje škodnih dogodkov, ustrezno strokovno usklajevanje<br />

in dogovarjanje z izvajalci varnostnih storitev, izvajanje<br />

strokovnega nadzora, …), prav tako pa naj bi dejavno<br />

sodelovali pri sprejemanju ustreznih odločitev v procesu oblikovanja<br />

<strong>za</strong>sebnovarnostne politike v okviru nacionalnovarnostnega<br />

sistema. Država bi torej morala biti neposredno<br />

<strong>za</strong>iteresirana, da so vsaj v pravnih subjektih, v katerih je<br />

lastnica ali solastnica, <strong>za</strong>poslene strokovno usposobljene<br />

osebe na področju varovanja ljudi in premoženja, ki varujejo<br />

njene interese ter vodijo varnostne sisteme v smislu<br />

preprečevanja škodnih dogodkov. Opisane trditve potencirajo<br />

dejstva, da:<br />

− je na področju delovanja trga <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev<br />

uveljavljen princip tržnega gospodarstva (in ne tarifni sistem);<br />

− v večini organi<strong>za</strong>cij, ne glede na njihovo lastništvo, ne obstajajo<br />

delovna mesta odgovornih <strong>za</strong> varovanje ljudi in<br />

premoženja;<br />

− da posamezniki, ki so v organi<strong>za</strong>cijah odgovorni <strong>za</strong> varovanje<br />

ljudi in premoženja, tovrstna dela in naloge večinoma<br />

opravljajo poleg ostalih zgolj kot sekundarna dela in naloge;<br />

− na področju varovanja ljudi in premoženja ne obstajajo<br />

ustrezni standardi, ki bi jih naročniki pri sodelovanju z izvajalci<br />

varnostnih storitev lahko uporabljali kot orodja <strong>za</strong><br />

ocenjevanje ustreznosti in strokovnosti in <strong>za</strong> nadzor.<br />

26<br />

VArNOST<br />

Rezultati raziskave, ki je bila opravljena v letih 2007 in 2008<br />

(Golob, 2008), potrjujejo vse napisane trditve ter opo<strong>za</strong>rjajo<br />

na dejstvo, da so uporabniki <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev (velika<br />

večina gospodarskih družb v <strong>za</strong>sebni in državni lasti) vse<br />

od leta 1991 sprejemali vloge pasivnih opazovalcev, ne pa<br />

vloge kupcev in aktivnih soustvarjalcev sistema. Zaradi tega<br />

je področje po zgledu ekološke varnosti ali varnosti in zdravja<br />

pri delu treba urediti z <strong>za</strong>konom. V tem primeru bi tudi naziv<br />

<strong>za</strong>kona (Zakon o <strong>za</strong>sebnem varovanju) postal ustrezen, saj bi<br />

določal delovanje obeh subjektov, ki sestavljata trg <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev.<br />

Omenjeni predlog je mogoče dodatno utemeljiti tudi z<br />

dejstvom, da so uporabniki, kot del trga <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev, najbolj <strong>za</strong>iteresirani <strong>za</strong> kakovost njihovih izvedb. V<br />

tem smislu so prav uporabniki temeljni nosilci <strong>za</strong>gotavljanja<br />

kakovosti in ustreznega strokovnega nadzora nad izvajanjem<br />

dejavnosti <strong>za</strong>sebnega varovanja. Zato postane brez<br />

strokovno usposobljenih uporabnikov vprašanje strokovne<br />

usposobljenosti izvajalcev <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev<br />

bistveno manj pomembno. Glede na to, da smo v situaciji,<br />

ko ne le, da odgovorni <strong>za</strong> področje varovanja ljudi in premoženja<br />

pri uporabnikih <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev v večini<br />

niso ustrezno strokovno usposobljeni, temveč najpogosteje<br />

sploh ne obstajajo, je posredovanje države oziroma ustreznih<br />

služb v MNZ v smislu ureditve <strong>za</strong>konske regulative nujno<br />

potrebno.<br />

Na osnovi pričakovanja, da bo dosežen omenjeni cilj oziroma<br />

odločitev o nujnosti dopolnjevanja organi<strong>za</strong>cijskih struktur<br />

uporabnikov varnostnih storitev, kjer predvsem glede na<br />

njihove velikosti oziroma števila <strong>za</strong>poslenih obstajajo možnosti<br />

<strong>za</strong>:<br />

− samostojno delovno mesto odgovornega <strong>za</strong> varovanje ljudi<br />

in premoženja;<br />

− dopolnjevanje že obstoječega delovnega mesta, ki opredeljuje<br />

izvajanje del in nalog posameznih segmentov integralne<br />

varnosti (ekologija, varnost in zdravje pri delu, civilna<br />

<strong>za</strong>ščita, informacijska varnost, ...) z deli in nalogami na<br />

področju varovanja ljudi in premoženja;<br />

− pogodbeno razmerje s podjetji oziroma z neodvisnimi zunanjimi<br />

izvedenci na področju varovanja ljudi in premoženja;<br />

je Združenje varnostnih menedžerjev in strokovnjakov že<br />

pripravilo predloga dveh novih poklicnih standardov (menedžer<br />

varnostnih sistemov in varnostni svetovalec) ter<br />

osnutek celovitega sistema strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja.<br />

Pobudi sta prav v tem času v postopku posredovanja<br />

pooblaščenemu področnemu odboru.<br />

Z opredelitvijo obveznega varovanja ljudi in premoženja<br />

pri vseh uporabnikih <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev (ki so pravne<br />

osebe) je mogoče v kratkem času pričakovati vzpostavitev<br />

zbornice uporabnikov <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev, ki bi bila<br />

sposobna:<br />

− <strong>za</strong>gotavljati vodenje sistema licenciranja odgovornih <strong>za</strong><br />

varovanje ljudi in premoženja pri uporabnikih <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev ter voditi ustrezne evidence;<br />

− spremljati in nadzorovati kakovost in strokovnost operativnega<br />

izvajanja dejavnosti <strong>za</strong>sebnega varovanja <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

podjetij;<br />

− dejavno sodelovati pri oblikovanju <strong>za</strong>sebnovarnostne politike<br />

v okviru nacionalnovarnostnega sistema ter strategije<br />

razvoja sistema <strong>za</strong>sebne varnosti.<br />

STROKOVNI SVET<br />

Na področju <strong>za</strong>sebnega varovanja v Republiki Sloveniji<br />

je odprtih veliko pomembnih vprašanj, hkrati pa nastajajo<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

sistemski dokumenti, ki določajo delovanje trga <strong>za</strong>sebnovarnostnih<br />

storitev in ki niso usklajeni z vsemi subjekti. Zaradi<br />

tega je nujno potrebno oblikovati stalno delovno telo v funkciji<br />

posvetovalnega in usklajevalnega organa, ki bi skrbel<br />

<strong>za</strong> strategijo razvoja <strong>za</strong>sebne varnosti ter usmerjal razvoj<br />

sistema. Predlog organi<strong>za</strong>cijske strukture je podan na <strong>za</strong>četku<br />

dokumenta, vodilno vlogo pa bi prevzel MNZ. Bistvena<br />

aktualna vprašanja oziroma problemi, ki bi jih bilo treba rešiti<br />

v <strong>za</strong>četnem obdobju, so:<br />

− Poenotenje terminologije na področju <strong>za</strong>sebnega varovanja,<br />

kjer bi lahko <strong>za</strong>čeli s terminoma »fizično« in »tehnično<br />

varovanje«, ki sta popolnoma neustrezna, ugotovili, ali so<br />

vse »varnostne storitve« tudi »<strong>za</strong>sebnovarnostne storitve«<br />

ter nadaljevali s termini »pristopna kontrola« oziroma »sistem<br />

nadzora gibanja«, »mehansko« oziroma »protivlomno<br />

varovanje«, ...<br />

− Definiranje vlog subjektov, ki so prisotni na področju <strong>za</strong>sebnega<br />

varovanja.<br />

− Uskladitev strategije razvoja <strong>za</strong>sebnega varovanja ter<br />

vključenosti v nacionalnovarnostni sistem.<br />

− Določitev in standardi<strong>za</strong>cija procedure <strong>za</strong> pripravo novih<br />

sistemskih dokumentov. Prevečkrat se je že zgodilo, da<br />

so uradni akti, objavljeni v Uradnem listu, bili v veliki meri<br />

popolnoma drugačni od tistih, ki so bili pripravljeni in<br />

usklajeni na delovnih telesih, prav tako pa so bili potrjeni<br />

posamezni, ki so vsebinsko slabi, nedorečeni in ne ustre<strong>za</strong>jo<br />

dejanskim razmeram in potrebam.<br />

− Preverjanje ustreznosti in modifikacije posameznih obstoječih<br />

in veljavnih dokumentov, kot je na primer Uredba o<br />

obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS,<br />

št. 43/2008).<br />

− Identificiranje potrebnih standardov kakovosti ter vzpostavitev<br />

delovnih skupin <strong>za</strong> njihovo pripravo (Izdelava<br />

ocene ranljivosti, ogroženosti in varnostnih tveganj,<br />

Merila <strong>za</strong> delovanje varnostnega osebja, Specifikacija<br />

internih in eksternih varnostnih organi<strong>za</strong>cijskih struktur,<br />

Merila <strong>za</strong> izvajanje izborov najustreznejših ponudnikov<br />

varnostnih storitev, Vrednotenje kakovosti izvajanja<br />

<strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev, Vzpostavitev varnostnega<br />

sistema v organi<strong>za</strong>ciji, Vloga <strong>za</strong>varovalnic v sistemu <strong>za</strong>sebnega<br />

varovanja, ...).<br />

ZAKLJUČEK<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Kljub temu, da ima urejanje sistema <strong>za</strong>sebnega varovanja<br />

v Republiki Sloveniji že 15-letno zgodovino, prva <strong>za</strong>sebnovarnostna<br />

podjetja pa so bila ustanovljena že leta 1989 (Čas,<br />

2006), se zdi, da je treba kar precej mehanizmov in procedur<br />

<strong>za</strong> njegovo delovanje šele vzpostaviti. Za opisano stanje nista<br />

odgovorna ne MNZ ne Zbornica <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varovanje, temveč<br />

predvsem lastniki premoženja, ki na trgu nastopajo kot<br />

naročniki oziroma uporabniki <strong>za</strong>sebnovarnostnih storitev. Za<br />

njihovo počasno in zelo omejeno (po obsegu) angažiranje v<br />

devetdesetih letih prejšnjega stoletja obstaja precej objektivnih<br />

razlogov, ki pa so v letih tega desetletja izgubili svoj<br />

pomen in vpliv. Ne glede na to pa se stanje še danes kljub<br />

dejanskemu interesu države »normalizira« zelo počasi. Priprava<br />

novele <strong>za</strong>kona o <strong>za</strong>sebnem varovanju je priložnost <strong>za</strong><br />

intenzivirano sistemsko spremembo.<br />

LITERATURA<br />

− Čas, T. (2006): Zasebno varovanje <strong>za</strong> uporabnike varnostnih storitev,<br />

Atelje Kersnik, Radlje ob Dravi.<br />

− Golob, R. (2008): Model projekta <strong>za</strong> vzpostavitev varnostnega sistema<br />

v gospodarski družbi, magistrsko delo, Fakulteta <strong>za</strong> varnostne<br />

vede, Ljubljana, str. 57–118.<br />

− Vršec, M. (1999): Strateški, poslovni in operativni pomen konkurence<br />

na trgu varnostnih storitev, Nove možnosti <strong>za</strong>sebnega varstva v Sloveniji,<br />

ur. Anžič, A., Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, str.<br />

307–334.<br />

− Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja, Uradni list RS,<br />

št.43/2008.<br />

− Odločba o delni razveljavitvi prvega odstavka 40. člena in druge<br />

alineje prvega odstavka 41. člena Zakona o <strong>za</strong>sebnem varovanju in<br />

ugotovitvi, da sta bila prvi odstavek 40. člena in druga alineja prvega<br />

odstavka 41. člena Zakona o <strong>za</strong>sebnem varovanju v ostalem delu v<br />

neskladju z Ustavo ter o razveljavitvi drugega odstavka 41. člena Zakona<br />

o <strong>za</strong>sebnem varovanju, Uradni list RS, št. 96/2008.<br />

− Zakon o gospodarskih zbornicah, Uradni list RS, št. 60/2006.<br />

− Zakon o spremembah in dopolnitvah <strong>za</strong>kona o <strong>za</strong>sebnem varovanju,<br />

Uradni list RS, št. 102/2007.<br />

− Zakon o <strong>za</strong>sebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja,<br />

Uradni list RS, št. 32/94.<br />

Mejna kontrola in biometrični<br />

potni listi<br />

Alojz Tič, UIT GPU<br />

Z letošnjim letom bo Slovenija tako kot druge države članice EU <strong>za</strong>čela z izdajanjem biometričnih potnih listov druge<br />

generacije. Ti potni listi bodo poleg vidnih podatkov in na čipu shranjene podobe obra<strong>za</strong> (biometrični potni listi prve<br />

generacije) vsebovali tudi na čipu shranjena dva prstna odtisa. Zaradi hranjenja tako občutljivih osebnih podatkov,<br />

kot so prstni odtisi, je bilo <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>htev po varovanju osebnih podatkov treba razviti in standardizirati <strong>za</strong>ščitne mehanizme.<br />

V EU smo v ta namen razvili in sprejeli standard, poimenovan EAC (extended access control). Pojav biometričnih<br />

potnih listov druge generacije pa <strong>za</strong>hteva spremembe na področju mejne kontrole. V slovenski policiji bomo<br />

<strong>za</strong>menjali obstoječe čitalce potnih listin s takšnimi, ki so sposobni obdelovati tudi biometrične dokumente prve in<br />

druge generacije. Zato je bilo treba izdelati nove programske rešitve, ki bodo policistom na meji omogočili delo s temi<br />

novimi napravami.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

27

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

VArNOST<br />

BORDER CONTROL AND BIOMETRIC PASSPORTS / This year, Slovenia and other EU Member States will start issuing second-generation<br />

biometric passports. In addition to visible features and the facial image stored in the chip (i.e. features of the first-generation<br />

passports), the new passports will contain two finger print images. Special protective mechanisms were developed and standardized<br />

to meet the requirements for storing these highly sensitive personal data. A special standard, the EAC (extended access control), was<br />

adopted and developed for the purpose by the EU. Because of the introduction of second-generation biometric passports, border<br />

control procedures were realigned. The Slovenian Police replaced the existing passport readers with the kind that are capable of processing<br />

both first and second-generation biometric documents. Accordingly, new software applications were developed to facilitate<br />

the functioning of new devices and efficient border controls.<br />

RAZVOJ STROJNO BERLJIVIH DOKU-<br />

MENTOV V EU IN SLOVENIJI<br />

Po porastu mednarodnega zračnega<br />

prometa okrog leta 1950 se je v<br />

Mednarodni organi<strong>za</strong>ciji <strong>za</strong> civilno letalstvo<br />

(ICAO) pojavila ideja o strojnem<br />

čitanju potnih listin. To naj bi pospešilo<br />

prehajanje mejnih kontrol ter povečalo<br />

varnost v zračnem prometu. Skupina<br />

strokovnjakov, ki se je ukvarjala s to<br />

idejo, je preučevala več različnih konceptov<br />

strojnega čitanja potnih listin<br />

(izbočen tisk, perforiran magnetni trak<br />

…), na<strong>za</strong>dnje pa je <strong>za</strong> najprimernejšega<br />

spoznala optično prepoznavanje znakov<br />

(OCR – Optical Character Recognition),<br />

ki se je v tem času (leta 1978)<br />

zelo razvilo, in je <strong>za</strong>gotavljalo cenovno<br />

ugodno in <strong>za</strong>nesljivo tehnično rešitev.<br />

Posledica te odločitve je bil dokument<br />

ICAO Doc 9303 (A Passport with Machine<br />

Readable Capability), izdan leta<br />

1980. Ta dokument je postal osnova<br />

<strong>za</strong> strojno čitanje potnih dokumentov.<br />

Najprej so ga upoštevale države, ki so<br />

tudi tvorno sodelovale pri njegovem nastanku<br />

(Avstralija, Kanada in Združene<br />

države Amerike), potem pa še ostale.<br />

V letih 1981 in 1982 je Svet Evropske<br />

unije sprejel resolucijo in <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>l vse<br />

tedanje države članice, da prilagodijo<br />

svoje potne dokumente do leta 1985.<br />

V tej resoluciji je tudi dogovorjeno, da<br />

morajo podatki in <strong>za</strong>pisi standardnega<br />

evropskega potnega lista ustre<strong>za</strong>ti<br />

specifikaciji ICAO, <strong>za</strong>pisani v dokumentu<br />

Doc 9303. Ta dokument se je<br />

seveda s časom spreminjal in prilagajal<br />

tehničnemu razvoju, vključil pa je tudi<br />

ostale vrste potovalnih listin (osebne<br />

izkaznice, vizume …), ne le potnega lista.<br />

Leta 1997 so v ICAO <strong>za</strong>čeli razmišljati<br />

o vpeljavi biometričnih elementov na<br />

potne listine. Po terorističnem napadu<br />

v ZDA leta 2001, se je ameriška vlada<br />

odločila ta proces pospešiti. V maju<br />

2003 je ICAO sprejela načrt <strong>za</strong> vključitev<br />

biometričnih identifikacijskih podatkov<br />

v potnih listih in drugih strojno berljivih<br />

potovalnih dokumentih. Obrazna prepoznava<br />

je bila izbrana kot globalno interoperabilen<br />

biometričen element <strong>za</strong><br />

strojno podprto potrjevanje identitete.<br />

Dne 18. 1. 2005 je <strong>za</strong>čela veljati Uredba<br />

Sveta EU o standardih <strong>za</strong> varnostne<br />

28<br />

značilnosti in biometrične podatke v<br />

potnih listih in potovalnih dokumentih,<br />

ki jih izdajajo države članice, ki določa,<br />

da morajo imeti potni listi, ki jih izdajajo<br />

države članice EU, vgrajen shranjevalni<br />

medij čip RFID (Radio Frequency Identification)<br />

z <strong>za</strong>dostno kapaciteto, na katerem<br />

bosta shranjena <strong>za</strong>pisa dveh vrst<br />

biometričnih podatkov, podoba obra<strong>za</strong><br />

in prstni odtisi v interoperabilni obliki.<br />

Sprva bodo biometrični potni listi vsebovali<br />

na čipu zgolj shranjeno podobo<br />

obra<strong>za</strong> in osnovno <strong>za</strong>ščito podatkov<br />

(BAC – basic access control) (vsi potni listi,<br />

ki se bodo pričeli izdajati 28. 8. 2006),<br />

kasneje pa tudi biometričen <strong>za</strong>pis dveh<br />

prstnih odtisov in razširjeno <strong>za</strong>ščito podatkov<br />

(EAC – extended access control)<br />

(do 28. 6. 2009).<br />

Slovenija se je leta 1991 ob izdelavi<br />

svojega prvega potnega lista pridružila<br />

skupini držav s strojno berljivimi potovalnimi<br />

dokumenti. Sledili so še strojno<br />

berljivi osebna izkaznica, slovenski<br />

vizum in dovoljenje <strong>za</strong> prebivanje. Leta<br />

2006 smo v skladu z Uredbo Sveta EU<br />

tudi v Sloveniji nadgradili obstoječe<br />

potne liste z biometričnimi podatki (podoba<br />

obra<strong>za</strong>) in BAC. Dne 29. 6. 2009 pa<br />

bomo <strong>za</strong>čeli izdajati biometrične potne<br />

liste, dopolnjene z biometričnim <strong>za</strong>pisom<br />

dveh prstnih odtisov in EAC.<br />

BIOMETRIČEN POTNI LIST – EPAS-<br />

SPORT<br />

Biometrični potni list je klasičen<br />

potni list v obliki knjižice, na katerem<br />

pa se dodatno nahaja brezkontakten<br />

(RFID) čip. Čip in antena sta integrirana<br />

v platnicah potnega lista ali pa v plastificirani<br />

podatkovni strani potnega<br />

lista. Podatki na čipu so organizirani v<br />

16 podatkovnih skupinah in 3 meta datotekah<br />

(DG1-DG16, EF.COM, EF.SOD in<br />

EF.CVCA). Biometrični potni list je prepoznaven<br />

že na prvi pogled, saj je na<br />

platnicah označen s posebnim znakom,<br />

ki predstavlja čip.<br />

BIOMETRIČNI IDENTIFIKACIJSKI PO-<br />

DATKI NA POTNIH LISTIH IN NJIHO-<br />

VA ZAŠČITA<br />

Biometrični elementi so posameznikove<br />

telesne ali fiziološke značilnosti,<br />

ki se lahko uporabljajo <strong>za</strong> dokazovanje<br />

istovetnosti (identifikacijo) ali pristnosti<br />

(avtentikacijo). Najpogosteje uporabljeni<br />

biometrični elementi na potnih listinah<br />

so obraz, prstni odtis in šarenica. Ker so<br />

biometrični podatki nedvomno tudi osebni<br />

podatki, saj opisujejo značilnosti, ki<br />

lahko zelo natančno določajo osebo, ki ji<br />

pripadajo, so kot taki <strong>za</strong>konsko <strong>za</strong>ščiteni<br />

(pri nas z Zakonom o varstvu osebnih<br />

podatkov ZVOP-1). Zaradi občutljivosti<br />

teh podatkov, je poseben poudarek na<br />

njihovi <strong>za</strong>ščiti tudi na biometričnih potnih<br />

listih. V ICAO standardu je predpisan<br />

minimalen nabor <strong>za</strong>ščitnih mehanizmov<br />

<strong>za</strong> elektronski potni list. Tako je po ICAO<br />

standardu obvezna “pasivna avtentikacija”,<br />

kot možnost pa je predpisana še BAC<br />

(basic access control) in “aktivna avtentikacija”.<br />

Ker so bili ti <strong>za</strong>ščitni mehanizmi<br />

<strong>za</strong> EU s stališča varovanja osebnih podatkov<br />

preskromni, so se odločili <strong>za</strong> dodatno<br />

<strong>za</strong>ščito občutljivih podatkov s tako<br />

imenovanim evropskim EAC (extended<br />

access control), ki vključuje “avtentikacijo<br />

čipa” in “avtentikacijo terminala”.<br />

Biometrični potni listi imajo različne<br />

stopnje <strong>za</strong>ščite:<br />

Osnovna <strong>za</strong>ščita – BAC (basic access<br />

control)<br />

S takšno <strong>za</strong>ščito so <strong>za</strong>ščiteni potni<br />

listi, ki imajo na čipu shranjene osebne<br />

podatke (osebno ime, državljanstvo,<br />

datum rojstva, spol, država izdaje,<br />

številka potnega lista in datum preteka<br />

listine) ter fotografijo. Torej podatke, ki<br />

so tudi sicer vidno <strong>za</strong>pisani na potnem<br />

listu. Ti potni listi imajo <strong>za</strong> dokazovanja<br />

pristnosti dokumenta vgrajeno tako<br />

imenovano “pasivno in aktivno avtentikacijo”.<br />

Dostop do teh podatkov je<br />

možen le s predhodnim branjem strojno<br />

berljivega <strong>za</strong>pisa (MRZ ali OCR-B <strong>za</strong>pis-a)<br />

na dokumentu.<br />

Razširjena <strong>za</strong>ščita – EAC (extended<br />

access control)<br />

Z njo so <strong>za</strong>ščiteni potni listi, ki imajo<br />

poleg vsega, kar imajo BAC potni listi,<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

na čipu shranjene še prstne odtise in/<br />

ali šarenico. Ti potni listi imajo <strong>za</strong> dokazovanja<br />

pristnosti dokumenta poleg<br />

“pasivne in aktivne avtentikacije”<br />

vgrajeno tudi “avtentikacijo čipa” in<br />

“terminalsko avtentikacijo”. Dostop do<br />

z EAC <strong>za</strong>ščitenih podatkov (prstni odtis,<br />

šarenica) je mogoč le ob uspešni<br />

“avtentikaciji čipa” in “avtentikaciji<br />

terminala”. Za njihovo uspešnost je<br />

treba imeti od države lastnice potnega<br />

lista pridobljena digitalna potrdila.<br />

Ker izmenjava digitalnih potrdil med<br />

državami še ni popolnoma dorečena, je<br />

pri nas dostop do teh biometričnih podatkov<br />

v <strong>za</strong>četnem obdobju izklopljen.<br />

Za zdaj še ni dogovorjeno, kako naj bi<br />

ob mejni kontroli potekalo preverjanje<br />

biometričnih podatkov.<br />

Za ugotavljanje pristnosti dokumenta<br />

se uporabljajo različni načini<br />

– avtentikacije:<br />

“Aktivna avtentikacija” in “avtentikacija<br />

čipa” <strong>za</strong> preverjanje ustreznosti<br />

ne potrebujeta nobenih zunanjih<br />

podatkov. Potrebujeta le ustrezne<br />

kriptografske ključe, shranjene na čipu.<br />

Zasebni ključ je shranjen v <strong>za</strong>ščitenem<br />

spominskem delu čipa (in se ga ne da<br />

prebrati), javni ključ pa v podatkovnem<br />

delu čipa (DG15). Ker je vzorec javnega<br />

ključa vključen v EF.SOD, bi <strong>za</strong>menjavo<br />

tega ključa odkrili pri pasivni avtentikaciji.<br />

Nadzorni sistem pošlje čipu v<br />

podpis naključno generirano število<br />

in z uporabo ključa v DG15 preveri, da<br />

je odgovor res podpisan z <strong>za</strong>sebnim<br />

ključem čipa. Ker so ugotovili, da bi se<br />

ta sistem lahko zlorabljalo <strong>za</strong> sledenje<br />

osebam in da predstavlja grožnjo <strong>za</strong>sebnosti,<br />

bodo države EU namesto<br />

njega uporabile “avtentikacijo čipa”. Ta<br />

sistem je boljši, ker čip pri vzpostavitvi<br />

komunikacije z nadzornim sistemom<br />

ne podpiše poslanega sporočila, poleg<br />

tega pa se <strong>za</strong>gotovi močno enkripcijo<br />

<strong>za</strong> dostop do občutljivih. Obe avtentifikaciji<br />

sta namenjeni preprečevanju<br />

kopiranja ali <strong>za</strong>menjave čipov.<br />

Za preverjanje “pasivne avtentikacije”<br />

je treba imeti od različnih držav<br />

pridobljena digitalna potrdila CSCA<br />

(country signer certificate). Vse podatkovne<br />

skupine na čipu so s strani izdajatelja<br />

dokumenta digitalno podpisane<br />

in shranjene v posebnem področju na<br />

čipu EF.SOD. Nadzorni sistem preveri<br />

digitalni podpis EF.SOD tako, da uporabi<br />

podpisnikov javni ključ, ki je na čipu.<br />

Verodostojnost podpisnika preveri tako,<br />

da ugotovi, ali mu je potrdilo izdal<br />

ustrezni državni CSCA. S to avtentikacijo<br />

se preverja pristnost podatkov, <strong>za</strong>pisanih<br />

na čipu, torej da podatki niso<br />

bili spremenjeni.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Za preverjanje “avtentikacije terminala”<br />

so prav tako potrebni ustrezni<br />

certifikati. Ta potrdi ustreznost nadzornega<br />

sistema in upravičenost<br />

dostopa do podatkov EAC. Predhodno<br />

mora biti uspešno izvedena<br />

“avtentikacija čipa”. Preverjanje poteka<br />

tako, da čip dovoli pove<strong>za</strong>vo samo nadzornim<br />

sistemom, ki imajo digitalno<br />

potrdilo sistema <strong>za</strong> overjanje dokumentov<br />

(“Document Verifier - DV”) in<br />

pripadajoči <strong>za</strong>sebni ključ. Sistemom<br />

<strong>za</strong> overjanje dokumentov pa potrdilo<br />

izda državni overitelj CVCA (Country<br />

Verifying Certificate Authority). Države<br />

morajo tako poleg CSCA vzpostaviti<br />

še eno infrastrukturo javnih ključev <strong>za</strong><br />

nadzorne sisteme – državno CVCA, ki<br />

bo izdajala potrdila sistemom <strong>za</strong> overjanje<br />

dokumentov (DV), ti pa jih bodo<br />

izdajali posameznim nadzornim sistemom<br />

na mejah. CVCA izdaja potrdila<br />

tudi DV drugih držav. Digitalno potrdilo<br />

državne CVCA se shrani v <strong>za</strong>ščiteni del<br />

spomina čipa v fazi personali<strong>za</strong>cije potnega<br />

lista.<br />

ČITALCI POTOVALNIH LISTIN V SLO-<br />

VENSKI POLICIJI<br />

Da bi izboljšali hitrost in kakovost<br />

preverjanja oseb na mejnih prehodih,<br />

smo se tudi v Sloveniji odločili <strong>za</strong><br />

vpeljavo naprav <strong>za</strong> strojno branje potovalnih<br />

listin v informacijski sistem<br />

policije. V letu 2002 smo <strong>za</strong>čeli uporabljati<br />

naprave <strong>za</strong> strojno branje potnih<br />

listin. Takrat smo naše mejne prehode<br />

opremili s 110 čitalci 4048, nemškega<br />

proizvajalca ID-Star (kasneje Océ),<br />

ki smo jih leta 2005 dopolnili s še 25<br />

zmogljivejšimi čitalci 4054 istega proizvajalca).<br />

Čitalec ID-Star 4048 je bil sposo-ben<br />

brati strojno berljivi <strong>za</strong>pis z ICAO skladnih<br />

potovalnih listin (potni listi, osebne<br />

izkaznice, vizumi). Imel je možnost branja<br />

dokumentov z dvema različnima osvetlitvama<br />

(infra rdeča in rdeča). Čitalec<br />

Océ ID-Star 4054 je “znal” poleg vsega<br />

prej naštetega brati dokumente tudi z<br />

belo in ultravijolično (UV) osvetlitvijo.<br />

Čitalca sta se uporabljala predvsem <strong>za</strong><br />

branje strojno berljivega <strong>za</strong>pisa.<br />

Zaradi dotrajanosti starih čitalcev<br />

in novih <strong>za</strong>htev po branju biometričnih<br />

podatkov z novih biometričnih potnih<br />

listov, ki so se <strong>za</strong>čeli pojavljati po letu<br />

2006, smo leta 2008 kupili 200 novih<br />

čitalcev potnih listov. Na javnem razpisu<br />

smo izbrali čitalec PRMc (Passport<br />

Reader Multireader) madžarskega<br />

proizvajalca ARH (Adaptive Recognition<br />

Hungary). Ta čitalec bere strojno berljiv<br />

<strong>za</strong>pis tako kot stari čitalci, poleg tega<br />

pa ima vgrajen tudi modul, ki omogoča<br />

branje čipa RFID, torej čipa, na katerem<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

so shranjeni biometrični podatki. Novi<br />

čitalec “zna” poleg tega brati dokumente<br />

v treh različnih osvetlitvah (IR,<br />

UV in bela). Infrardeča (IR) osvetlitev<br />

omogoča vrednotenje in analiziranje<br />

infrardečih <strong>za</strong>ščitnih elementov na<br />

dokumentih. Priporočljiva je <strong>za</strong> branje<br />

strojno berljivega <strong>za</strong>pisa po predpisih<br />

ICAO. Ultravijolična (UV) osvetlitev pa<br />

omogoča vrednotenje in analiziranje<br />

ultravijoličnih <strong>za</strong>ščitnih elementov na<br />

dokumentih.<br />

Slika 1: Čitalec ID-Star 4048<br />

Slika 2: Čitalec ARH PRMc<br />

Seveda pa samo čitalci niso dovolj.<br />

Da lahko z njimi izvajamo mejno kontrolo<br />

in preverjanje oseb, jih je bilo treba<br />

integrirati v obstoječe informacijske<br />

rešitve v policiji. Razviti je bilo treba<br />

programsko rešitev – grafični uporabniški<br />

vmesnik, ki izkorišča vse prej naštete<br />

zmogljivosti naprave in jo povezuje z<br />

informacijskim sistemom. Uporabniški<br />

vmesnik smo poimenovali TravelDoc.<br />

Vmesnik <strong>za</strong> preverjanje podatkov uporablja<br />

transakcijo MISK, ki deluje na centralnem<br />

računalniku in omogoča hitro<br />

preverjanje oseb, vozil in listin pri postopku<br />

mejne kontrole. MISK preverja<br />

podatke v nacionalnih ba<strong>za</strong>h podatkov<br />

kakor tudi v Schengenskem informacijskem<br />

sistemu (SIS-u).<br />

Grafični uporabniški vmesnik<br />

TravelDoc omogoča samodejno preverjanje<br />

listin. Čitanje dokumenta<br />

29

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

VArNOST<br />

osvetlitvami (belo – navadna<br />

barvna slika, infrardečo,<br />

UV – vidijo se<br />

UV <strong>za</strong>ščitni elementi). Na<br />

vrhu aplikacije je prostor<br />

<strong>za</strong> prikaz pomanjšanih<br />

<strong>za</strong>jetih slik dokumenta.<br />

Z dvoklikom na želeno<br />

sliko je mogoče sliko<br />

odpreti v novem, večjem<br />

oknu, kjer jo je po potrebi<br />

mogoče podrobneje<br />

analizirati.<br />

Nameščanje novih<br />

čitalcev ARH PRMc na<br />

mejne prehode na meji z<br />

Republiko Hrvaško in na<br />

letaliških ter pristaniških<br />

mejnih prehodih v Sloveniji<br />

se je <strong>za</strong>čelo maja<br />

in se bliža h koncu. Predvidoma<br />

bo <strong>za</strong>ključeno<br />

konec julija 2009.<br />

Slika 3: Uporabniški grafični TravelDoc<br />

uporabnik izvede tako, da na steklo<br />

čitalca položi dokument in ga <strong>za</strong>pelje<br />

do spodnjega roba čitalca, ter ga čez<br />

nekaj trenutkov (ko rdeča lučka ugasne)<br />

umakne. Aplikacija ugotovi, <strong>za</strong><br />

katero vrsto dokumenta gre (potni list,<br />

osebna izkaznica, vizum ali dovoljenje<br />

<strong>za</strong> prebivanje) ter iz strojno berljivega<br />

<strong>za</strong>pisa prebere podatke z dokumenta<br />

ter jih prepiše v iskalna polja uporabniškega<br />

vmesnika TravelDoc. Če so bili<br />

podatki uspešno prebrani, aplikacija<br />

sproži preko transakcije MISK preverjanje<br />

v ba<strong>za</strong>h podatkov.<br />

30<br />

Nova aplikacija TravelDoc z novimi<br />

čitalci ARH PRMc omogoča tudi branje<br />

biometričnih podatkov z biometričnih<br />

potnih listov in njihovo prikazovanje.<br />

Biometrični potni listi so na sprednji<br />

strani označeni z ustrezno oznako (simbol<br />

čipa). Ker uporaba biometričnih podatkov<br />

v postopku preverjanja oseb pri<br />

prehajanju meje še ni dorečena, se v ta<br />

namen še ne uporabljajo. Branje biometričnih<br />

podatkov tudi znatno poveča<br />

čas branja dokumenta v obdelavi.<br />

Z novimi čitalci ARH PRMc je prav<br />

tako mogoče brati slike z različnimi<br />

MEJNA KONTROLA V<br />

PRIHODNOSTI<br />

V prihodnje lahko<br />

na mejnih prehodih pričakujemo<br />

vedno večje<br />

število biometričnih potnih<br />

listov, saj jih bodo<br />

letos <strong>za</strong>čele izdajati vse<br />

države članice EU. To bo<br />

predstavljalo poseben<br />

izziv ne le s tehničnega<br />

vidika, temveč tudi z<br />

organi<strong>za</strong>cijskega, saj<br />

branje in obdelava biometričnih<br />

podatkov s<br />

potnega lista poveča<br />

čas obravnavanja enega<br />

dokumenta tudi <strong>za</strong> 10<br />

sekund ali več. Določiti<br />

bomo morali, na katerih<br />

osebah se bo izvajalo<br />

preverjanje biometričnih<br />

podatkov in na kakšen<br />

način. Zagotoviti bomo<br />

morali tudi ustrezno infrastrukturo<br />

<strong>za</strong> izmenjavo digitalnih<br />

potrdil z drugimi državami, da bo uporaba<br />

biometrije ob mejni kontroli<br />

sploh izvedljiva. Nameravamo preizkusiti<br />

tudi možnost uporabe mobilnih<br />

naprav, s katerih bi lahko izvajali<br />

preverjanja mejne kontrole tudi zunaj<br />

kabin na mejnih prehodih in pa seveda<br />

na vlakih.<br />

V prihodnosti nas torej na tem<br />

področju čaka še veliko novih in <strong>za</strong>nimivih<br />

izzivov, ki jim bomo v sodelovanju<br />

z uporabniki naših rešitev nedvomno<br />

kos.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

Adil Huselja, UUP GPU<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Organi<strong>za</strong>cijski in individualni<br />

ukrepi <strong>za</strong> premagovanje stresa pri<br />

policistih<br />

Danes le malokdo uspe »uiti« vedno hitrejšemu ritmu življenja in vsem pritiskom, ki jih prinaša vsakdanjik. Pritiski se<br />

<strong>za</strong>čnejo že v otroštvu in nadaljujejo v šolskih ustanovah, v družinskem in delovnem okolju. V pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong> čim boljšimi<br />

rezultati poslovanja, delovnimi uspehi, uspešno kariero, tako organi<strong>za</strong>cije kot posamezniki pogosto po<strong>za</strong>bijo na<br />

varovanje psihosocialnega zdravja na delovnem mestu in druge vidike našega življenja. V času globalne recesije in krize<br />

pa je to področje še bolj izpostavljeno, saj organi<strong>za</strong>cije iščejo rešitve <strong>za</strong> zmanjšanje stroškov poslovanja, kar v delovni<br />

proces vnaša vrsto novih okoliščin, med katerimi je precej takšnih, ki dodatno ustvarjajo pritisk na <strong>za</strong>poslene. Tudi v policiji.<br />

In ker sem v prejšnji številki revije predstavil osnovne komponente stresa pri policistih, se bom tokrat osredotočil<br />

na organi<strong>za</strong>cijske in individualne ukrepe <strong>za</strong> boj proti stresu.<br />

ORGANISATIONAL AND INDIVIDUAL APPROACHES FOR MANAGING STRESS OF POLICE OFFICERS / The majority of people find it<br />

hard to cope with the ever faster pace of life and every-day pressure. Stressful life begins in early childhood and continues at school,<br />

and in family and working environments. With ambitions in achieving ever better business results and improving career, both organisations<br />

and individuals often neglect their physical and psychological health at work and in other aspects of our life. The global<br />

crisis and recession have only worsened the situation as organisations strive to reduce costs of operation thus creating a whole<br />

range of new circumstances many of which put employees under additional pressure. The police force is no exception. In the previous<br />

issue the basic components of stress were presented. In this issue I am focusing on organisational and individual approaches to<br />

stress management.<br />

VLOGA ORGANIZACIJE PRI NASTAJA-<br />

NJU STRESA<br />

Številni strokovnjaki se ukvarjajo s<br />

preučevanjem organi<strong>za</strong>cije oziroma sistema<br />

dela kot glavnega dejavnika stresa.<br />

To ni presenetljivo, saj je vsak tretji<br />

delavec v Evropi izpostavljen stresu, kar<br />

predstavlja več kot 40 milijonov ljudi.<br />

Vsako leto je <strong>za</strong>radi stresa izgubljenih<br />

več kot milijon delovnih dni ali vsaj 20<br />

milijard evrov. Po grobih ocenah je svetovno<br />

povprečje od 0,5 do 3,5 odstotka<br />

družbenega proizvoda (Treven, 2005).<br />

V Sloveniji pa »približno 4 % bruto domačega<br />

proizvoda izgubimo na račun<br />

psihosocialnih težav« (O<strong>za</strong>ra, 2008: 33).<br />

V Evropski uniji sta varnost in zdravje delavcev<br />

<strong>za</strong>ščitena s pristopom, ki temelji<br />

na oceni in obvladovanju tveganja. Za<br />

izdelavo učinkovite ocene tveganja morajo<br />

vsi udeleženci dobro razumeti pravni<br />

okvir, koncepte, postopek izdelave<br />

ocene tveganja in vloge, ki jih morajo<br />

odigrati glavni akterji, ki so vključeni v<br />

postopek (http://hv.osha.europa.eu).<br />

Poslanstvo policijskih organi<strong>za</strong>cij v sodobnem<br />

svetu je <strong>za</strong>gotavljanje varnosti<br />

prebivalcem in pravne države, pri čemer<br />

uporabljajo pooblastila, <strong>za</strong>radi katerih<br />

je njihovo področje delovanja zelo odgovorno<br />

in občutljivo. Delo policistov je<br />

javno in je zelo izpostavljeno, kar dodatno<br />

otežuje samo strokovno delo. Zato ni<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

presenetljivo, da številne raziskave potrjujejo,<br />

da je delo policistov med najbolj<br />

stresnimi in nevarnimi (Višnikar, Turk,<br />

2008).<br />

Spremenjene družbene razmere, posledice<br />

(trans)tranzicijskega obdobja,<br />

številne organi<strong>za</strong>cijske spremembe in<br />

prilagajanje evropskim pravnim in drugim<br />

standardom so bistveno vplivale na<br />

organi<strong>za</strong>cijo dela ter delo policistov. In<br />

če pri tem upoštevamo še porast hujših<br />

oblik kriminala in novih pojavnih oblik<br />

nasilja, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem<br />

delu, lahko ugotovimo, da je delo<br />

policistov vse bolj stresno. Zaradi narave<br />

dela delodajalec ne more v celoti preprečiti<br />

dejavnikov stresa, toda z nekaterimi<br />

sistemskimi ukrepi lahko bistveno vpliva<br />

na določitev in izvedbo preventivnih<br />

ukrepov ter drugih dejavnosti <strong>za</strong> odpravo<br />

povzročiteljev stresa.<br />

VLOGA ORGANIZACIJE PRI PREPRE-<br />

ČEVANJU STRESA<br />

Strokovnjaki so ugotovili, da je psihosocialno<br />

zdravje na delovnem mestu<br />

pomembno področje, a je kljub temu<br />

pomanjkljivo urejeno. Kljub obstoju številnih<br />

mednarodnih predpisov, konvencij,<br />

priporočil in smernic to področje še<br />

ni najbolje urejeno, čeprav je slovenska<br />

<strong>za</strong>konodaja sodobna in omogoča preventivno<br />

delovanje (O<strong>za</strong>ra, 2008). Organi<strong>za</strong>cije<br />

lahko pomagajo <strong>za</strong>poslenim<br />

predvsem »z uvedbo strategij <strong>za</strong> nadzor<br />

dejavnikov, ki povzročajo stres, ter z različnimi<br />

programi, ki pomagajo pri vzdrževanju<br />

dobrega počutja <strong>za</strong>poslenih in<br />

delujejo kot preventiva« (Treven, 2005:<br />

75). Ni potrebno posebej poudariti, da<br />

je pomembno, da je glavni namen strategij<br />

zmanjšanje ali popolna odprava<br />

dejavnikov stresa v delovnem okolju<br />

(Schermerhorn in drugi, 2004).<br />

Za vodstvo ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve oziroma policije je izredno pomembno,<br />

da se <strong>za</strong>ve ključnih segmentov<br />

dela, ki lahko izredno negativno vplivajo<br />

na psihosocialno vzdušje oziroma zdravje<br />

<strong>za</strong>poslenih, med katerimi so: organiziranost<br />

in organi<strong>za</strong>cija dela v policijskih<br />

enotah; karierni sistem in možnosti napredovanja,<br />

plača in (ne)finančne oblike<br />

stimulacije; delovno okolje – logistična<br />

podpora in materialno-tehnična sredstva.<br />

Posebno pozornost pa si <strong>za</strong>služita<br />

področje operativnega dela, ki poleg<br />

pravno-materialnega okvirja vključuje<br />

tudi druge segmente, ki so odvisni od<br />

delovnega področja, okolja, vrst nalog,<br />

ki jih policist opravlja, izpostavljenosti<br />

nevarnostim itd. ter področje psihosocialnega<br />

zdravja, kateremu bi se morali<br />

bolj posvetiti, saj lahko bistveno vpliva<br />

na zdravje in počutje <strong>za</strong>poslenih. V prvem<br />

pismu policistkam in policistom je<br />

ministrica Katarina Kresal navedla pred-<br />

31

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

nostne naloge, ki so skupaj z že izvedenimi<br />

dejavnostmi naka<strong>za</strong>le pravilno<br />

naravnanost k izboljševanju delovnega<br />

okolja <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene (Kresal, 2008). Tudi<br />

v. d. generalnega direktorja policije Janko<br />

Goršek je s pozitivnim pristopom do<br />

reševanja problemov, sprejemi policistov<br />

s terena in s stiskom rok in čestitkami<br />

<strong>za</strong> dobro in uspešno opravljeno delo,<br />

vnesel nov pristop, ki so ga <strong>za</strong>posleni<br />

in predvsem policisti sprejeli kot zelo<br />

pozitivno (www.policija.si). Za razliko<br />

od prejšnjih generalnih direktorjev je v<br />

pogovorih zelo človeški, tako da ni presenetljivo,<br />

da je dobil vzdevek »policijski<br />

Obama« (Golob, 2009) in hkrati izraža<br />

veliko podporo in pripravljenost <strong>za</strong> reševanje<br />

aktualnih problemov v policiji.<br />

Teh se je v preteklosti nabralo kar<br />

precej, tako da se je policija morala<br />

ukvarjati tudi sama s sabo. Vse afere, ki<br />

policijo spremljajo od osamosvojitve,<br />

so slabšale njen položaj v očeh javnosti,<br />

številne reorgani<strong>za</strong>cije in spremembe<br />

pa so poleg nekaterih pozitivnih,<br />

povzročile tudi številne negativne. Nekatere<br />

raziskave in ankete so tudi potrdile,<br />

da je velika večina upokojenih<br />

policistov <strong>za</strong>ključila kariero predvsem<br />

<strong>za</strong>radi slabih medosebnih odnosov in<br />

slabega vzdušja v kolektivih. Takojšnja<br />

upokojitev je bila v bistvu odziv na njihovo<br />

»pasivno toleranco« v delovnem<br />

okolju, kjer se niso počutili dobro. In<br />

tako kot Tibetanci s svojo »neumestno<br />

potrpežljivostjo« do krivičnega ravnanja<br />

Kitajcev (Dalajlama in Cutler, 2005),<br />

so tudi naši starejši kolegi prenašali situacijo,<br />

na katero nismo mogli bistveno<br />

vplivati. Do prve možnosti <strong>za</strong> »odhod«.<br />

Danes smo pa priča, da nam »aktivni«<br />

policisti odhajajo ne samo v Slovensko<br />

vojsko ali druge državne organe, ampak<br />

tudi v različna podjetja <strong>za</strong> skladiščnike,<br />

voznike, prodajalce, maserje, ipd. Zato<br />

je uvedba sistemskih strategij <strong>za</strong> zmanjševanje<br />

stresa pri <strong>za</strong>poslenih nujna. Ne<br />

da bi se spuščal v ocenjevanje kariernega<br />

sistema, učinkov reorgani<strong>za</strong>cij in<br />

drugih ukrepov oziroma sprememb, se<br />

bom osredotočil predvsem na nekatere<br />

ukrepe, ki bi lahko po mojem mnenju<br />

pripomogli k izboljšanju stanja na področju<br />

psihosocialnega stanja med <strong>za</strong>poslenimi.<br />

Pri tem izhajam iz trenutne<br />

situacije – zmanjševanja stroškov poslovanja,<br />

tako da navedeni ukrepi (skoraj)<br />

ne <strong>za</strong>htevajo dodatnega proračunskega<br />

denarja, saj bi jih lahko v veliki večini<br />

izvedli v okviru obstoječega sistema.<br />

PREMAGOVANJE STRESA NA RAVNI<br />

ORGANIZACIJE IN PREDLOGI ZA SI-<br />

STEMSKO OBRAVNAVO<br />

1. Posnetek stanja in pridobitev objektivnih<br />

podatkov, na podlagi katerega<br />

32<br />

se določijo izhodišča <strong>za</strong> ureditev tega<br />

področja:<br />

V policiji je bilo v <strong>za</strong>dnjih letih opravljenih<br />

kar nekaj raziskav, ki nakazujejo<br />

določeno problematiko, vendar <strong>za</strong>radi<br />

različnih pogledov ali stališč do konkretnejših<br />

dejavnosti <strong>za</strong> odpravo le-teh<br />

ni prišlo. Zato bi bilo zelo koristno, če<br />

bi se vsi ti podatki zbrali, analizirali in<br />

upoštevali pred <strong>za</strong>četkom načrtovanja<br />

dejavnosti. Določitev izhodišč <strong>za</strong> obravnavo<br />

tega področja, v okviru delovnih<br />

ali projektnih skupin znotraj policije ali v<br />

sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci,<br />

bi <strong>za</strong>gotovo pozitivno vplivala<br />

na obravnavo navedene problematike.<br />

Namreč, obstaja precej različnih pristopov,<br />

strategij itd., ki bi lahko tudi negativno<br />

vplivale na nadaljnjo obravnavo.<br />

Strategije so učinkovite le, če se izvajajo<br />

sistematično, na podlagi natančne ocene<br />

različnih stresorjev (Treven, 2005).<br />

Izpostavil bom le nekatere stresne dejavnike<br />

in možne strategije <strong>za</strong> zmanjševanje<br />

stresa pri <strong>za</strong>poslenih:<br />

– vrsta <strong>za</strong>poslitve se lahko rešuje s<br />

preoblikovanjem dela, saj se zelo pogosto<br />

dogaja, da se pri oblikovanju<br />

delovnih nalog ne upošteva motivacijski<br />

vidik in <strong>za</strong>dovoljstvo <strong>za</strong>poslenih<br />

pri delu. Vodje bi morali biti pozorni<br />

na element obogatitve dela in izboljšanje<br />

vsebinskih dejavnikov, med katere<br />

spadajo odgovornost, samostojnost,<br />

priznanje <strong>za</strong> dobro opravljeno<br />

delo, možnost <strong>za</strong> nadaljnji razvoj in<br />

napredovanje. V modelu <strong>za</strong> preoblikovanje<br />

dela so delovni učinki odvisni<br />

od treh kritičnih psihičnih stanj, in<br />

sicer: a. pomembnost dela – <strong>za</strong>posleni<br />

ve, da je treba delo opravljati, ker<br />

je pomembno <strong>za</strong>nj ali <strong>za</strong> koga drugega;<br />

b. doživljanje odgovornosti – <strong>za</strong>posleni<br />

čuti odgovornost <strong>za</strong> opravljeno<br />

delo; c. poznavanje rezultatov<br />

– <strong>za</strong>poslenemu omogoča, da oceni<br />

uspešnost svojega dela, pri čemer je<br />

zelo pomembna »povratna zve<strong>za</strong>«, ki<br />

omogoča poznavanje rezultatov dela;<br />

– anali<strong>za</strong> in opredelitev vloge policista,<br />

ki je zelo kompleksna in na<br />

trenutke celo konfliktna, negotova,<br />

s preveliko ali premajhno odgovornostjo<br />

in/ali obremenjenostjo;<br />

– ustvarjanje ugodne organi<strong>za</strong>cijske<br />

klime, saj sta »struktura organi<strong>za</strong>cije<br />

in klima v delovnem okolju možen izvor<br />

stresa <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene (Treven, 205:<br />

87), kar je možno reševati z decentrali<strong>za</strong>cijo,<br />

participativnim odločanjem<br />

in izboljšanjem klime. Druga strategija<br />

bi v policijskih enotah potrebovala<br />

več pozornosti, saj se na ta način<br />

oblikujejo komunikacijski sistemi in<br />

VArNOST<br />

kanali v organi<strong>za</strong>ciji, kar »omogoča<br />

vsem <strong>za</strong>poslenim vključitev v proces<br />

oblikovanja pomembnih odločitev«<br />

(Treven, 2005: 88). Temu bi se moral<br />

posvetiti vsak vodja, ki v svoji enoti<br />

ima <strong>za</strong>poslene oziroma jih vodi in je<br />

odgovoren <strong>za</strong> njihovo delo;<br />

– načrtovanje kariere je področje,<br />

kateremu morajo tako v policiji kot<br />

ostalih institucijah nameniti posebno<br />

pozornost, saj izredno vpliva na<br />

»kakovost in količino opravljenega<br />

dela ter pripravljenost <strong>za</strong> sodelovanje,<br />

zmanjša pa se tudi število odpovedi<br />

delovnega razmerja« (Treven,<br />

2005: 89). Dober sistem preventivno<br />

deluje na nastanek cinizma, absentizma<br />

in ostalih negativnih posledic;<br />

– delovne razmere, med katere sodijo:<br />

hrup, vibracije, prah, neugodno<br />

toplotno okolje, vremenske razmere,<br />

nevarnosti, itd. ni treba posebej<br />

predstavljati. Prva strategija je odprava<br />

motečih elementov in ureditev<br />

delovnega okolja skladno s standardi,<br />

druga pa je uporaba strokovnega<br />

znanja pri <strong>za</strong>poslenih, da bi z idejami<br />

in predlogi pripomogli k reševanju.<br />

Za policijo je bolj pomembna prva,<br />

saj so nekateri policijski objekti v izredno<br />

slabem stanju, kar v kombinaciji<br />

z vrsto nalog, ki jih morajo policisti<br />

opravljati ustvarja izredno slabo<br />

oziroma škodljivo delovno okolje.<br />

2. Odobritev dodatnega raziskovanja<br />

tega področja, s ciljem ocenitve že<br />

pridobljenih podatkov, pridobitve<br />

novih ter primerjave z obstoječimi<br />

programi dejavnosti.<br />

3. Razširitev programov usposabljanja<br />

vodstvenih delavcev s poudarkom<br />

na pridobitvi znanj in tehnik, pove<strong>za</strong>nih<br />

z organi<strong>za</strong>cijo dela in vodenjem.<br />

Marsikdaj zelo dobri operativci<br />

»<strong>za</strong>tajijo« kot vodje ali se izgubijo v<br />

sivem povprečju, predvsem <strong>za</strong>radi<br />

pomanjkanja specifičnih znanj s področja<br />

vodenja. To še posebej velja<br />

<strong>za</strong> vodenje večjih enot, kjer je večje<br />

število <strong>za</strong>poslenih. To so tudi idealna<br />

okolja <strong>za</strong> izgubo kontrole in nadzora<br />

tako nad delovnim procesom kot <strong>za</strong>poslenimi,<br />

prav tako pa je tu največja<br />

nevarnost <strong>za</strong> ustvarjanje »taborov«<br />

ali »skupin«, ki lahko negativno vplivajo<br />

na delovno klimo, odnose in nena<strong>za</strong>dnje<br />

tudi na rezultate dela.<br />

4. Zaposlitev psihologa/psihologov, ki<br />

bi poleg določitve sistemskih ukrepov<br />

na tem področju, priprave preventivnih<br />

programov tudi dejavno<br />

pripomogli k stalni dostopnosti v<br />

primeru potrebe in neposrednemu<br />

vključevanju na terenu, kjer bi lahko<br />

ponudili strokovno pomoč. V okviru<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

tega bi <strong>za</strong>gotovo bilo treba določiti<br />

varovalne mehanizme, ki bi bili obvezni<br />

<strong>za</strong> vse policiste, da bi morali<br />

izpolniti določene obveznosti v določenih<br />

primerih (npr. uporaba strelnega<br />

orožja, napadi ali neposredna<br />

ogroženost, reševanje travmatičnih<br />

dogodkov, …), saj v naši družbi<br />

obisk psihologa še vedno velja <strong>za</strong><br />

sramoto.<br />

5. Sedanje inštruktorje <strong>za</strong> praktično<br />

vadbo, ki so večinoma mojstri borilnih<br />

veščin, bi bilo zelo koristno dodatno<br />

usposobiti, da bi lahko v okviru<br />

praktične vadbe policiste naučili<br />

sprostitvenih vaj ali tehnik, predvsem<br />

pa preponskega dihanja, ali pa jim jih<br />

vsaj predstavili. Na ta način bi lahko<br />

policisti lažje spoznali sprostitvene<br />

tehnike, saj bi jih izvajali periodično,<br />

skladno s programi praktične vadbe,<br />

ki se izvaja v policijskih enotah.<br />

6. Priprava programov <strong>za</strong> kadrovske<br />

delavce na državni in regijski ravni,<br />

da bi lahko še bolj strokovno in predvsem<br />

odločneje posegli v tovrstno<br />

problematiko. Veliko ceneje in učinkoviteje<br />

je preventivno delovanje ter<br />

pravočasno <strong>za</strong>znavanje in odprava<br />

kritičnih povzročiteljev stresnih dejavnikov<br />

v posameznih policijskih<br />

enotah. Na tem mestu bi opozoril tudi<br />

na »lažno solidarnost«, ki je na žalost<br />

še vedno marsikje prisotna. V teh<br />

primerih se posameznika prepušča<br />

usodi in dogodkom, ki ga pogostokrat<br />

pripeljejo v brezizhoden položaj,<br />

ki se ponavadi konča z najhujšimi<br />

posledicami (dogodki, pove<strong>za</strong>ni<br />

s prekomernim uživanjem alkohola,<br />

zdravil, hujša obolenja, tragični dogodki,<br />

ipd.). In ko posameznik pride<br />

do »dna«, mu je težko pomagati.<br />

7. Angažiranje stanovskih organi<strong>za</strong>cij<br />

pri reševanju tovrstne problematike,<br />

pri čemer bi lahko sindikat, društva,<br />

združenja ipd. imeli aktivnejšo vlogo.<br />

Odveč je pričakovati, da bo država<br />

oziroma delodajalec naredil vse tisto,<br />

kar bi bilo treba. To še posebej velja<br />

v tem kriznem obdobju, ko bi predvsem<br />

sindikat moral prevzeti določene<br />

pobude in dejavnosti, ne pa zgolj<br />

opo<strong>za</strong>rjati na nepravilnosti in čakati<br />

na rešitve. Namreč, <strong>za</strong> vsem tem so<br />

ljudje, njihove težave pa čutijo tudi<br />

drugi tako v delovnih kot družinskih<br />

okoljih.<br />

8. Obstoječemu programu antistresnega<br />

programa Art of Living – Sudarshan<br />

Kriya® dodati še kakšnega drugega<br />

in tako ustvariti paleto vsebinsko<br />

različnih programov, a vendarle z<br />

istim ciljem. Pri tem želim izpostaviti,<br />

da je dosedanje število udeležencev<br />

tega programa v desetih letih bistveno<br />

premalo, glede na število <strong>za</strong>poslenih<br />

in na izpostavljenost stresnim<br />

dejavnikom (Višnikar, Turk 2008).<br />

Zato bi bilo treba najprej omogočiti<br />

še večjo udeležbo na tečaju, hkrati<br />

pa proučiti druge programe oziroma<br />

metode, ki so učinkovite v boju<br />

proti stresu in ugodno vplivajo na<br />

posameznikovo zdravje in počutje.<br />

Pri večji in pestrejši ponudbi bi posameznik<br />

lažje in hitreje odkril tisto,<br />

ki bi mu pomagala pri premagovanju<br />

vsakodnevnih obremenitev.<br />

9. Pri izvajanju antistresnih programov<br />

bi bilo zelo smotrno uporabiti sistem<br />

multiplikatorjev oziroma usposobitve<br />

določenega števila <strong>za</strong>poslenih, ki<br />

bi lahko to znanje prenašali naprej,<br />

v okviru obstoječega sistema usposabljanja<br />

<strong>za</strong>poslenih. To bi omogočilo<br />

hitrejši in bistveno cenejši prenos<br />

znanja in sprostitvenih tehnik.<br />

10. Po vzoru nekaterih <strong>za</strong>hodnoevropskih<br />

policij bi lahko vpeljali tudi metodo<br />

programov pomoči <strong>za</strong>poslenim<br />

(angl. EAP – Employee Assistance<br />

Programs). »To so programi, kjer <strong>za</strong>posleni,<br />

ki so sami nekoč imeli določene<br />

težave in so jih uspešno premagali,<br />

vodijo skupine <strong>za</strong> pomoč <strong>za</strong>poslenim,<br />

ki tovrstne težave še imajo«<br />

(Lobnikar, Pagon, 2001: 618). Prepričan<br />

sem, da (nas) je v policiji kar<br />

nekaj takih, s policijskimi izkušnjami,<br />

znanjem s področja sprostitvenih<br />

tehnik in željo, da bi sodelavcem, ki<br />

so vsakodnevno izpostavljeni stresorjem<br />

ali pa se ta izpostavljenost na<br />

njih že krepko pozna, znali pomagati.<br />

Organi<strong>za</strong>cija okrogle mize o mobingu<br />

ter strokovni posvet o <strong>za</strong>ščiti in pomoči<br />

policistom je kot »sramežljivo spogledovanje«,<br />

a vendarle je to znak, da se<br />

ustvarja pozitivna in predvsem potrebna<br />

energija <strong>za</strong> spremembe. Velika razlika je<br />

med »kritizirati« in »kritično ocenjevati<br />

in delovati«. Kritizerstvo je negativno<br />

in lahko dodatno ustvarja negativne<br />

okoliščine; kritično delovanje pa omogoča<br />

objektiven pogled na stvari in na<br />

ta način tudi iskanje rešitev <strong>za</strong> odpravo<br />

ugotovljenih težav in izboljšanje delovnih<br />

razmer, čeprav se v praksi pogosto<br />

<strong>za</strong>menjuje s kritizerstvom.<br />

POSAMEZNIK IN PREMAGOVANJE<br />

STRESA<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Stresne in anksiozne motnje ter depresija,<br />

ne le da so zelo pogoste, »ampak<br />

tudi močno okrnijo kakovost življenja in<br />

človekovo delovanje v socialnih in drugih<br />

stikih« (Dernovšek idr., 2006: 3). Če<br />

se nam od časa do časa ali (celo) pogosto<br />

dogaja, da smo potrti, žalostni, malodušni,<br />

obupani, slabo spimo, smo občutljivi,<br />

jokavi, nervozni, razdražljivi, jezni, agresivni<br />

(McKenzie, 2005), da rečemo, da se<br />

nam ne da (absolutno) nič; da nimamo<br />

volje do ničesar; da nam »gre vse na živce«;<br />

da bi nekoga kar »<strong>za</strong> vrat«, bi morali<br />

»ustaviti konje«, se <strong>za</strong>misliti in ukrepati.<br />

Čeprav na videz lahko, je »ustavljanje<br />

konj in vo<strong>za</strong>« težko. Predvsem <strong>za</strong>radi tega,<br />

ker se vrtimo v krogu in enostavno<br />

ne vidimo realne slike našega življenja,<br />

pogosto niti ne vidimo, da drvimo v prepad,<br />

kaj šele, da potrebujemo pomoč.<br />

Načinov <strong>za</strong> premagovanje stresa je zelo<br />

veliko. »Individualne strategije, ki so se<br />

doslej izka<strong>za</strong>le <strong>za</strong> uspešne, so redna fizična<br />

aktivnost, meditacija in druge metode<br />

<strong>za</strong> sproščanje, zdrav življenjski slog<br />

in upravljanje časa« (Treven, 2005: 61).<br />

In tako kot sem v prejšnjem poglavju <strong>za</strong>čel<br />

s tistimi, ki so v bistvu <strong>za</strong>stonj, bom<br />

najprej predstavil tiste, ki so nam blizu,<br />

pri roki oziroma takšne, ki ne <strong>za</strong>htevajo<br />

večjih finančnih vložkov ali sprememb v<br />

našem življenju.<br />

1. Majhne spremembe – velike koristi<br />

Fizične aktivnosti, kot so delo v<br />

stanovanju, hiši ali na vrtu, sprehod v<br />

družbi partnerja, prijatelja ali s hišnim<br />

ljubljenčkom, nabiranje gob, borovnic,<br />

ali zgolj občudovanje lepot gozda, ples,<br />

igra z otrokom, športna rekreacija, kolesarjenje,<br />

plavanje, borilne veščine in še<br />

bi lahko našteval pomagajo, »da okrepimo<br />

mišice in s tem razbremenimo kosti«<br />

(Oberbeil in Rahn-Huber, 2001: 46),<br />

hkrati pa so lahko uvod v bolj sistematičen<br />

pristop k odpravljanju stresorjev<br />

in njihovih negativnih posledic. Toda<br />

splošno znano dejstvo je, da stresa ni<br />

mogoče odpraviti zgolj s telesnimi vajami,<br />

saj se tudi ne kaže zgolj na našem fizičnem<br />

telesu. Torej potreben je celovit<br />

pristop. »Da bi bilo naše življenje boljše,<br />

moramo predvsem postati boljši ljudje.<br />

Da bi postali boljši, moramo postati odprti<br />

<strong>za</strong> spoznanja. Da pa bi lahko uvideli<br />

slabo in spoznali dobro, moramo utrpeti<br />

slabo. Torej je trpljenje sredstvo <strong>za</strong> dosego<br />

sreče.« (Kojc, 2002: 20). Na spremembo<br />

človeka, poleg trpljenja, pa pogosto<br />

vplivata še dve stvari: ne<strong>za</strong>dovoljstvo ali<br />

dolgčas ter spoznanje, da je sprememba<br />

mogoča (Harris, 1989).<br />

2. Branje knjig<br />

Za spremembe in nova spoznanja so<br />

knjige idealno sredstvo, saj so kljub tehnološkemu<br />

razvoju in številnim avdio-video<br />

pripomočkom in »igračkam« še vedno<br />

najboljše prijateljice. V knjigah lahko<br />

najdemo bogate <strong>za</strong>kladnice znanja, ki<br />

pripovedujejo modre, moralne in duhovne<br />

lekcije iz vseh svetovnih tradicij o<br />

33

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

vsem, kar s(mo) do danes ljudje spoznali<br />

(Kornfield in Feldman, 1998). Tako lahko<br />

v knjigah najdemo nauke in rešitve <strong>za</strong><br />

naše vsakdanje tegobe in težave, hkrati<br />

pa nam pomagajo pri naši duhovni rasti.<br />

Seznam virov na koncu članka je odlično<br />

izhodišče <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek, kajti nekatere knjige<br />

so pravi <strong>za</strong>kladi informacij in nasvetov<br />

<strong>za</strong> zdravje in boljše življenje. Še posebej<br />

priporočam knjigo Ko te strese stres …, ki<br />

vsebuje poleg teoretičnih spoznanj tudi<br />

veliko vprašalnikov in vaj, ki nam lahko<br />

pomagajo »prebiti led«. Knjiga je dostopna<br />

tudi na spletnih straneh Inštituta<br />

<strong>za</strong> varovanje zdravja Republike Slovenije<br />

(http://www.ivz.si). Uporaba interneta<br />

je prav tako odličen pripomoček, pri tem<br />

pa je treba biti previden, saj določene<br />

vsebine niso preverjene ali so celo neresnične,<br />

<strong>za</strong>to internet ne sme biti edini<br />

vir naših informacij.<br />

3. Prehrana<br />

V knjigah lahko najdemo tudi veliko<br />

koristnih informacij o prehrani in njenem<br />

vplivu na zdravje. »Zdrava prehrana<br />

je temelj zdravega načina življenja in pripomore<br />

k preprečevanju razvoja mnogih<br />

bolezni. Nobeno hranilo ne deluje samo<br />

po sebi. Že če se <strong>za</strong>vedamo tega dejstva,<br />

se bomo lažje uprli čudežnim hranilom<br />

in dietam« (Rotovnik-Kozjek, 2004: 14).<br />

Zaradi narave dela večina policistov na<br />

terenu nima »normalnega« načina prehranjevanja.<br />

A vendarle se vsakdo izmed<br />

nas mora potruditi in skrbeti <strong>za</strong> to, da se<br />

redno in zdravo prehranjuje. Navkljub<br />

porastu nizkokaloričnih izdelkov in številnih<br />

prehrambenih dodatkov, diet, itd.<br />

se število ljudi (tudi precej mladih) s prekomerno<br />

težo iz leta v leto povečuje. Za<br />

lažje spopadanje s stresorji in predvsem<br />

<strong>za</strong> zmanjšanje tveganja <strong>za</strong> rakom in drugimi<br />

kroničnimi obolenji je priporočljivo,<br />

da je naša prehrana sestavljena iz najrazličnejših<br />

vrst rastlinske hrane; jejmo veliko<br />

sadja in zelenjave; uporabljajmo čim<br />

manj maščob in soli; hrano pripravljajmo<br />

s skladu s higienskimi standardi, ne<br />

posegajmo po nobeni obliki tobaka in<br />

izogibajmo se tudi pasivnemu kajenju;<br />

izogibajmo se alkoholu ali ga pijmo samo<br />

v zmernih količinah (Rotovnik-Kozjek,<br />

2004). Naj dodam še pitje vode, ki je<br />

<strong>za</strong> naš organizem in počutje veliko bolj<br />

pomembno, kot si mislimo. To še posebej<br />

velja <strong>za</strong> poletni čas oziroma ko smo<br />

fizično aktivni in se veliko potimo.<br />

4. Vzhodnjaške tehnike<br />

V <strong>za</strong>dnjih desetletjih se Zahod čedalje<br />

bolj obrača k vzhodnjaškim tehnikam<br />

sproščanja in celo zdravljenja (Benesch,<br />

2006). Glavni razlog je, da tako zdravniki<br />

kot psihologi priznavajo, da so <strong>za</strong> mnoge<br />

bolezni in motnje v našem razpoloženju<br />

34<br />

krivi psihosomatski razlogi. Tega so se v<br />

Indiji in na Kitajskem <strong>za</strong>vedali že pred tisočletji.<br />

»Ajurveda je znanost življenja, ki<br />

se osredotoča na subtilne energije v vseh<br />

stvareh – ne samo v živih in neorganskih<br />

stvareh, temveč tudi v mislih, čustvih in<br />

dejanjih« (Morrison, 1996: 8). Je razumljiv<br />

medicinski sistem, ki so ga uporabljali v<br />

Indiji, »temelji pa na osnovnih principih<br />

življenja, ki so ga v globokih meditacijah<br />

opazovali starodavni jasnovidci« (Morrison,<br />

1996: 8). »Uradna medicina temelji<br />

na znanstvenih podlagah, tradicionalna<br />

kitajska medicina pa na filozofskem razumevanju<br />

življenja, zdravja in bolezni,<br />

na izkušnjah in tradiciji (Dervišević,<br />

2003: 1). Tako je telo po azijski filozofiji<br />

samo ogledalo človekovega duševnega<br />

in čustvenega stanja, hkrati pa telesne in<br />

dihalne vaje dobro vplivajo na počutje<br />

in razpoloženje. Na tem tudi temeljijo<br />

nauki o gibanju in sozvočju: telesna in<br />

duševna napetost popustita in odpre se<br />

pot v večjo mirnost, sproščenost ter samo<strong>za</strong>vest<br />

(Piber, 2008: 7).<br />

4.1 Meditacija<br />

Meditacija je tesno pove<strong>za</strong>na z<br />

Vzhodom, čeprav »nima nič skupnega z<br />

okultnim« (Easwaran, 1999: 8). »Beseda<br />

meditacija ima lahko dva pomena: različne<br />

tehnike meditacije ali pa stanje«<br />

(Hall, 1998: 7). Čeprav je definicij zelo veliko,<br />

naslednja v bistvu <strong>za</strong>jame vse. »To<br />

je predvsem tehnika, ki nam pomaga<br />

zbuditi naše prikrite umske sposobnosti<br />

in jih čimbolj osredotočiti. Z meditacijo<br />

urimo um (predvsem pozornost in voljo),<br />

tako da se lahko oddaljimo od površinske<br />

ravni <strong>za</strong>vesti ter se spustimo globoko<br />

vanjo« (Easwaran, 1999: 9). »Raziskave<br />

meditacije že trideset let kažejo, da<br />

ta čudovito deluje kot zdravilo <strong>za</strong> stres«<br />

(Stein, 2003: 21). »Meditacija resnično<br />

deluje, ker bistri duha in odpira srce, milijoni<br />

izobraženih in čutečih ljudi vseh<br />

starostnih obdobij jo izvajajo« (Hall, 19-<br />

98: 23). Zaradi pozitivnih učinkov so novodobni<br />

učitelji starodavne tehnike poenostavili<br />

in očistili kulturnih primesi, da<br />

je postala dostopna tudi ljudem, ki se ne<br />

želijo vpletati v religiozne tradicije, želijo<br />

pa »spremeniti same sebe – izboljšati<br />

svoje življenje in medosebne odnose«<br />

(Hall, 1998: 23).<br />

4.2 Joga<br />

VArNOST<br />

Joga je sanskrtska beseda in pomeni<br />

pove<strong>za</strong>ti, združiti. In čeprav je najstarejši<br />

sistem osebnostnega razvoja v svetu, jo<br />

veliko ljudi napačno razume. Glavna razloga,<br />

da jo ljudje označujejo s telovadbo,<br />

vero ali okultno vedo sta, da ne poznajo<br />

osnovnih principov njenega učenja ali<br />

pa preprosto prev<strong>za</strong>mejo stereotipne<br />

predstave o njej. Izvir joge je <strong>za</strong>vit v tančice<br />

skrivnosti, saj je verjetno nastala na<br />

<strong>za</strong>četku človekove civili<strong>za</strong>cije, ko je človek<br />

prvič spoznal svoje spiritualne potenciale<br />

in <strong>za</strong>čel razvijati tehnike, da bi<br />

jih izpopolnil. Najstarejši arheološki dokazi<br />

njenega obstoja so več kot pet tisoč<br />

let stari kamniti kipi božanstev v položajih<br />

asan in meditacije. V pisnih virih je<br />

prvič omenjena v obsežni zbirki spisov,<br />

imenovani Vede, ki je nastala pred 2.500<br />

leti pr. n. št., poznejši del Upanišade pa<br />

je postavil poglavitni temelj jogijskega<br />

nauka in filozofije (Lidell in dr., 1991).<br />

Bistveni elementi joge<br />

Joga je sistem starodavnih duhovnih<br />

vadb, pri katerem z dihalnimi vajami,<br />

telesnimi položaji oziroma asanami<br />

in mentalno koncentracijo dosežemo<br />

usklajenost telesa, duha, <strong>za</strong>vesti in duše.<br />

Jogo ustvarjajo: 1. pranajama je izraz <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>vestno usmerjanje dihanja. Z vsakim<br />

vdihom dobi telo poleg kisika tudi prano<br />

– vesoljno energijo ali moč, ki ustvarja,<br />

ohranja, spreminja in je osnovni element<br />

življenja in <strong>za</strong>vesti. Z dihalnimi vajami se<br />

uravnava tok prane, ki povečuje vitalnost<br />

in telesno odpornost, razstruplja telo,<br />

poglablja sproščenost in umirjenost; 2.<br />

asane so jogijski psihosomatski položaji,<br />

v katerem dlje časa sproščeno vztrajamo,<br />

pri čemer sistematično delujemo<br />

na vse dele telesa in izboljšujemo krvni<br />

obtok; 3. sproščanje pred in med vajami<br />

je pogoj, da jogijske vaje učinkujejo; 4.<br />

meditacija je osredotočeno in umirjeno<br />

stanje uma ter popolna pove<strong>za</strong>va z notranjim<br />

jazom – univer<strong>za</strong>lno energijo in<br />

življenjem nasploh (Bertoncelj, 2007; Lidell<br />

in dr., 1991).<br />

Na pozitivne rezultate jogijske vadbe<br />

vplivajo še nekatere stvari, med katerimi<br />

je na prvem mestu prehrana. Ta naj<br />

bi bila zdrava in uravnovešena, utemeljena<br />

na naravni hrani, brez umetnih dodatkov.<br />

S pozitivnim mišljenjem in predvsem<br />

gojenjem pozitivnega odnosa do<br />

samega sebe in soljudi, lahko premagamo<br />

še tako velike težave. Pozitivne afirmacije<br />

pa so izredno učinkovito orodje<br />

in imajo zelo veliko moč. Postopnost je<br />

zelo pomembna, da vse vaje izvajamo<br />

postopno in pazljivo. Če k temu dodamo<br />

še načelo nenasilnosti, bomo pozitivno<br />

vplivali tudi na umirjenost uma. Umirjenost<br />

pa je pogoj, da znamo in zmoremo<br />

prisluhniti lastnemu telesu in dihanju ter<br />

sporočilom, ki prihajajo iz telesa, dihanja<br />

in uma.<br />

4.3 Či gong<br />

Prevajanje či gonga iz kitajščine je<br />

težavno, saj ima vsak kitajski pomen<br />

ali znak več pomenov, tako da lahko<br />

či pomeni dih, sapo, življenjsko moč,<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

gong pa vajo, vztrajno delo (Schwarze,<br />

1998). Po kitajskih opisih je či moč, ki<br />

ne prežema zgolj človeka, ampak vse,<br />

kar nas obkroža, od najmanjšega cveta<br />

do neskončnega vesolja. Či gong je<br />

starodavna kitajska veščina kultiviranja<br />

zdravja, učinkovit sistem zdravljenja,<br />

veščina doseganja »dolgovečnosti« in<br />

pot duhovnega razvoja. To veščino so<br />

izvajali že pred več kot dva tisoč leti,<br />

po nekaterih virih pa več kot štiri tisoč<br />

letih. Na njegov razvoj so najbolj vplivali:<br />

daoistična filozofija in z njo pove<strong>za</strong>ne<br />

daoistične tehnike dihanja in<br />

meditacije; stari kitajski nauk o zdravju,<br />

ki poudarja zlasti preprečevanje<br />

bolezni; različne šole skrivnih borilnih<br />

veščin (Piber, 2008). Zaradi prisotnosti<br />

elementov borilnih veščin bi policisti<br />

prvine či gonga verjetno lažje sprejeli<br />

in usvojili kot nekatere druge sprostitvene<br />

tehnike.<br />

Či gong temelji na treh ključnih<br />

elementih, ki morajo biti nujno usklajeni<br />

med seboj, ko izvajamo posamezne<br />

vaje, in sicer: 1. pravilni telesni položaj<br />

ali gib; 2. dihanje, ki je zelo dovršeno<br />

in je praviloma globoko trebušno oziroma<br />

preponsko; 3. pozornost – sproščena<br />

osredotočenost in <strong>za</strong>vedanje,<br />

oboje usmerjeno na telo, gibe, dihanje<br />

in pretok življenjske energije ali čija.<br />

Starodavni kitajski modreci in menihi<br />

so odkrili, da lahko z umirjenimi gibi,<br />

globokim in sproščenim dihanjem ter<br />

notranjo osredotočenostjo okrepimo<br />

in uravnavamo življenjsko energijo ali<br />

či. Tako so tudi odkrili energijske kanale<br />

ali meridiane, ki telo oskrbujejo<br />

s čijem ter načine, kako odpraviti <strong>za</strong>stoje<br />

in kako jih spodbuditi, da bi bil<br />

pretok uravnotežen. Z vbadanjem igel<br />

v določene točke na meridianih se je<br />

razvila akupunktura, te točke pa lahko<br />

spodbujamo tudi brez igel – z vajami<br />

či gonga. Na ta način odpravljamo <strong>za</strong>stoje<br />

pri pretoku čija, ga povečujemo,<br />

krepimo <strong>notranje</strong> organe, imunski sistem<br />

in spravljamo svoje energijsko<br />

in fizično telo v ravnovesje (Schwarze,<br />

1998). Številne raziskave so potrdile,<br />

da vaje či gonga delujejo protistresno,<br />

saj se z izvajanjem mehkih in umirjenih<br />

gibov zmanjšuje frekvenca valov<br />

v možganih, ki so pove<strong>za</strong>ni s stanjem<br />

nemira in stresa, poleg tega pa z vajami<br />

krepimo in razgibavamo mišice. Če<br />

želimo prvine či gonga še nadgraditi,<br />

takrat se srečamo s taj čijem, ki vsebuje<br />

vse, kar vsebuje či gong, le da je izvajanje<br />

»<strong>za</strong>pletenih« <strong>za</strong>poredij vaj veliko<br />

bolj <strong>za</strong>htevno. Ker to <strong>za</strong>hteva popolno<br />

zbranost in osredotočenost, moramo<br />

pri tem izklopiti vse druge misli. Tudi<br />

<strong>za</strong>to ga mnogi imenujejo tudi gibalna<br />

meditacija (Piber, 2008).<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

ZAKLJUČEK ALI ZAČETEK<br />

Ali smo že <strong>za</strong>ključili delo na sebi ali<br />

ga bomo šele <strong>za</strong>čeli? Odgovore poznamo<br />

sami in so odvisni od nas samih, naših<br />

preteklih izkušenj in potreb. Če se<br />

še ne <strong>za</strong>vedamo stresorjev in njihovih<br />

negativnih vplivov na naše zdravje in<br />

počutje, se bomo tega <strong>za</strong>vedli takrat,<br />

ko bomo zboleli ali se ne bomo dobro<br />

in prijetno počutili. Martin Kojc je <strong>za</strong>pisal,<br />

da človek v svoje življenje vnese<br />

spremembe šele takrat, ko <strong>za</strong>čne trpeti.<br />

Toda, ali je res treba čakati in prenašati<br />

trpljenje. Veliko bolj učinkovito in predvsem<br />

bolj prijetno je, da sami naredimo<br />

nekaj <strong>za</strong>se, kot da nas bolezen ali trpljenje<br />

šele prisilita v to.<br />

Ne glede na vrsto in obseg ukrepov<br />

<strong>za</strong> izboljšanje psihosocialnega položaja<br />

<strong>za</strong>poslenih, ki so v domeni delodajalca,<br />

ima vsak od nas možnost, da <strong>za</strong>čne<br />

sam. In ne glede na to, kako skromno<br />

ali neopazno, pomembno je, da se <strong>za</strong>vemo<br />

pomembnosti naše naravnanosti<br />

do vsakodnevnih obveznosti. Kitajski<br />

pregovor pravi: »Tisoč milj dolga pot<br />

se <strong>za</strong>čne s korakom.« Ali boste obstali,<br />

kjer trenutno stojite, ali boste naredili<br />

enega, sto, tisoč ali nešteto korakov v<br />

odkrivanju vašega življenja, ne vem.<br />

Vem le to, da bi življenje moralo biti čudovita<br />

izkušnja. In če tega ne čutite ta<br />

hip, je čas, da naredite prvi korak.<br />

VIRI:<br />

− Benesch, H. (2006). S trkanjem do zdravja:<br />

odpravljaje telesnih in duševnih težav<br />

s tehniko EFT. Ljubljana: Aura.<br />

− Bertoncelj, B. (2007). Joga: transformacija<br />

telesa in uma. Ljubljana: Devi.<br />

− Dalajlama, Cutler, H., C. (2005). Umetnost<br />

sreče pri delu: priročnik <strong>za</strong> srečo v<br />

poklicu in karieri. Tržič: Učila International.<br />

− Dernovšek, M., Z., Gorenc, M., Jeriček,<br />

H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati<br />

in zdraviti stresne, anksiozne in<br />

depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut <strong>za</strong><br />

varovanje zdravja Republike Slovenije.<br />

− Dervišević, E. (2003). Tui-na kitajska masaža<br />

z osnovami tradicionalne kitajske<br />

masaže. Ljubljana: samo<strong>za</strong>ložba.<br />

− Easwaran, E. (1999). Meditacija in še 7<br />

stvari, ki vam lahko spremenijo življenje.<br />

Ljubljana: DZS.<br />

− Golob, M. (2009). Pogovor z Jankom<br />

Gorškom, v. d. generalnega direktorja<br />

policije. Revija Varnost, št. 2, str. 4–10.<br />

Ljubljana: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

Republike Slovenije.<br />

− Hall, D. (1998). Zdravljenje z meditacijo.<br />

Ljubljana: Mladinska knjiga.<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

− Harris, T., A. (1989). Ja sam ok – ti si ok.<br />

Beograd–Zagreb: Medicinska knjiga.<br />

− Kojc, M. (2002). Pot k sreči. Ljubljana: VA-<br />

LE-NOVAK.<br />

− Kornfield, J., Feldman, C. (1998). Hrana<br />

<strong>za</strong> dušo: zgodbe srca in duha. Ljubljana:<br />

DZS.<br />

− Kresal, K. (2008). Pismo ministrice policistkam<br />

in policistom. Revija Varnost, št. 4, str.<br />

4–5. Ljubljana: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve Republike Slovenije.<br />

− Lidell, L., Rabinovitch, N., Rabinovitch, G.<br />

(1991). Joga. Ljubljana: Mladinska knjiga.<br />

− Lobnikar, B., Pagon, M. (2001). Pojavnost<br />

in vzroki občutenja frustracije med slovenskimi<br />

policisti. V zborniku prispevkov<br />

Dnevi varstvoslovja, str. 607–620. 2001,<br />

Ljubljana: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

Republike Slovenije, Visoka policijskovarnostna<br />

šola.<br />

− McKenzie, K. (2005). Depresija. Ljubljana:<br />

Pisanica.<br />

− Oberbeil, K., Rahn-Huber, U. (2001). Za<br />

zdravje in dolgo mladost: tudi vi ste lahko<br />

videti 10 let mlajši. Ljubljana: Mladinska<br />

knjiga.<br />

− O<strong>za</strong>ra. (2008). Varovanje psihosocialnega<br />

zdravja na delovnem mestu. Revija<br />

Varnost, št. 4, str. 33. Ljubljana: <strong>Ministrstvo</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Republike Slovenije.<br />

− Piber, P. (2008). Wellness: dobro počutje<br />

po azijsko. Tržič: Učila international.<br />

− Rotovnik-Kozjek, N. (2004). Gibanje je<br />

življenje. Ljubljana: Domus.<br />

− Schermerhorn, J. R. Jr.; Hunt, J. G.; Osborn,<br />

R. N. (2004). Core Concepts of<br />

Organi<strong>za</strong>tional Behavior. Hoboken: John<br />

Wiley&Sons.<br />

− Schwarze, M. (1998). Čigung: vaje <strong>za</strong><br />

skladnost telesa, duše in duha. Ljubljana:<br />

DZS.<br />

− Stein, J. (2003). Meditacija: več miru,<br />

manj trpljenja. Delo–Sobotna priloga,<br />

str. 21–22, Ljubljana.<br />

− Treven, S. (2005). Premagovanje stresa.<br />

Ljubljana: GV Založba.<br />

− Višnikar, H.; Turk, S. (2008). Uvedba in<br />

evalvacija protistresnega programa<br />

<strong>za</strong> policiste. Bilten Slovenske vojske,<br />

str. 151–159. Ljubljana: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />

obrambo Republike Slovenije.<br />

− http://www.ivz.si<br />

− http://hv.osha.europa.eu<br />

− http://www.policija.si<br />

35

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

VArNOST<br />

Dobro je <strong>za</strong>upati - še bolje<br />

nadzorovati<br />

Evropska skupnost želi do leta 2010 <strong>za</strong> polovico zmanjšati število smrtnih žrtev v prometu. To poleg preizkusa z alkotestom<br />

postavlja v žarišče kontrolo uporabe drog. Drägerjev izdelek DrugTest 5000 je <strong>za</strong>radi svoje mobilnosti, hitrosti in<br />

natančnosti pravo sredstvo <strong>za</strong> ta namen.<br />

TRUST IS GOOD – CONTROL IS BETTER / The European community wishes to halve the fatality rates in road traffic by the end of 2010.<br />

This means that the alcohol content breathalyzer test and abuse of drugs will be given more attention. The Dräger product DrugTest<br />

5000, known for its mobility, swift operation and accuracy, is just the right tool to serve the purpose.<br />

Droge spremenijo človekovo vedenje. Nekatere imajo kratkotrajne<br />

učinke, druge vodijo v odvisnost. Čeprav v svetovnem<br />

merilu in celo v Evropi obstajajo razlike glede razlikovanja legalnih<br />

in prepovedanih drog, pa glede strahotnih posledic trdih<br />

in mehkih drog vlada enotnost. Uporabniki drog ne škodujejo<br />

le sami sebi, temveč spravljajo v nevarnost tudi druge, denimo<br />

v cestnem prometu ali na delovnem mestu. Prepovedanih<br />

mamil ne gre spregledati. V svojem poročilu Drug Report 2007<br />

Antonio Maria Costa, direktor Urada <strong>za</strong> droge in kriminal pri<br />

Združenih narodih (UNODC), pravi: »Ocenjujemo, da gledano<br />

v svetovnem merilu približno 110 milijonov ljudi med 15. in<br />

64. letom starosti mesečno uživa droge – skoraj vsak četrti pa<br />

spada že med problematične primere.« Na prvem mestu sta<br />

hašiš in marihuana v obliki listov in cvetov oz. smola indijske<br />

konoplje, imenovana kanabis. Skoraj pet odstotkov svetovnega<br />

prebivalstva vsaj enkrat letno poseže po drogi.<br />

Di<strong>za</strong>jnerske droge na osnovi amfetamina – sem spada t. i.<br />

parti droga ekstazi – sicer <strong>za</strong>sedajo drugo mesto, vendar po<br />

Costovih besedah predstavljajo največjo skupino problematičnih<br />

drog kokain in opiati, kot je heroin. Problem drog <strong>za</strong>deva<br />

skoraj vse države sveta, <strong>za</strong>to je lahko boj proti njihovi zlorabi<br />

uspešen le z mednarodnim sodelovanjem politike in policije.<br />

Dosledna prepoved gojenja, nadzor transportnih poti, prepoved<br />

trgovanja, poleg tega pa nadzor privatne uporabe s strani<br />

organov pregona – vse to so nosilni stebri učinkovite politike<br />

proti zlorabi drog. Podpora tovrstni politiki je vsestransko informiranje<br />

in pouk o škodljivih posledicah uživanja drog.<br />

BENZODIAZEPINI NA POHODU<br />

Posebna pozornost je pri tem namenjena zlorabi drog v<br />

cestnem prometu. V Evropi sicer še vedno predstavlja glavni<br />

vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom legalna droga alkohol.<br />

Študija Drugs and Driving, objavljena leta 2006, je <strong>za</strong><br />

Skandinavijo poka<strong>za</strong>la, da je pri vzrokih nesreč razmerje med<br />

alkoholom in benzodiazepini, kot je npr. valij, že skoraj izenačeno.<br />

Cilj, ki si ga je <strong>za</strong>stavila EU – do leta 2010 zmanjšati število<br />

smrtnih žrtev v prometu s 50.000 (2001) na 25.000 (2010),<br />

je dosegljiv le s pomočjo natančno usmerjenih preprečevalnih<br />

kampanj in kontrol glede zlorabe alkohola, zdravil in drog. Za<br />

alkohol obstajajo dovoljene vrednosti, ki so različne od države<br />

do države. Poleg tega obstaja enostavna in hitra možnost kontrole<br />

z alkotestom. Zaradi <strong>za</strong>nesljive tehnologije gre <strong>za</strong> standard,<br />

ki se uporablja v kontrolah prometa, na delovnem mestu<br />

ter v medicini. Dräger Interlock XT je lahko kombiniran celo s<br />

funkcijo blokade vžiga oz. speljave vozila.<br />

»Policist si želi aparat <strong>za</strong> <strong>za</strong>nesljiv preliminarni test glede<br />

prisotnosti drog, ki bi deloval ravno tako hitro in enostavno<br />

kot cevka <strong>za</strong> pihanje«, pravi Hans-Jürgen Maurer, načelnik policijske<br />

uprave zvezne države Posarje (Saarland) in v Nemčiji<br />

pionir na področju odkrivanja drog. Da je do tega še daleč, kažejo<br />

mednarodni raziskovalni projekti, kot so ROSITA in DRUID,<br />

v katerih je udeležen tudi Maurer. »V projektu ROSITA po vsej<br />

Evropi testiramo naprave glede njihove praktičnosti, občutljivosti,<br />

prepoznavanja droge in natančnosti. Zaenkrat nobena<br />

od teh naprav še ne izpolnjuje <strong>za</strong>htev policije glede takšnih<br />

testnih sistemov.«<br />

Tudi Dräger je predstavil aparat, ki je glede <strong>za</strong>nesljivosti sicer<br />

spadal v <strong>za</strong>stavljeni okvir, ni pa <strong>za</strong>dostil mnogim drugim<br />

<strong>za</strong>htevam. »Iz tega smo se učili,« pravi dr. Andreas Manns, ki<br />

je na poslovnem področju tehnike merjenja drog pri podjetju<br />

Dräger pristojen <strong>za</strong> mednarodno trženje. V timski skupini je dr.<br />

Manns sodeloval pri <strong>za</strong>snovi povsem novega aparata, ki je zdaj<br />

na tržišču pod imenom Dräger Drugtest 5000. »Pred tem smo<br />

<strong>za</strong>radi kritične situacije na področju patentov prekinili sodelovanje<br />

z ameriško firmo in se odločili <strong>za</strong> povsem lasten razvoj.«,<br />

je dejal biolog in pri tem poudaril, da je – v primerjavi z dosedanjimi<br />

laboratorijsko podprtimi rutinskimi postopki – le na<br />

ta način mogoče učinkovito in trajno <strong>za</strong>gotavljati <strong>za</strong>nesljivost,<br />

Enostaven odvzem vzorca (sline)<br />

36<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

hitrost in enostavnost uporabe ob istočasnem ugodnem razmerju<br />

med ceno in kakovostjo.<br />

SLINA<br />

Drägerjev Drugtest 5000 deluje na osnovi sline, ker preizkusi<br />

krvi in urina <strong>za</strong>devajo ob etične in pravne <strong>za</strong>držke. »Poleg<br />

tega so morali nekateri policisti na vzorec urina čakati tudi po<br />

eno uro,« opo<strong>za</strong>rja dr. Manns na povsem individualne reakcije<br />

posameznikov. Preizkus na prisotnost amfetaminov, di<strong>za</strong>jnerskih<br />

drog na amfetaminski bazi, opiatov, kokaina in njegovih<br />

razgradnih produktov, benzodiazepinov in kanabinoidnih<br />

drog je pri tem testu opravljen v nekaj korakih. Človeška slina<br />

je odslikava (ultrafiltrat) krvne slike. Gre <strong>za</strong> snov, ki ni posebna<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

kot človeško oko. Na barvnem prikazovalniku, ki omogoča odčitavanje<br />

tudi pod majhnim kotom, se pokaže natančen rezultat.<br />

Analizna enota lahko interno <strong>za</strong>beleži do 500 meritev, ki<br />

so v Excelovi obliki dostopni preko USB vmesnika – opcijsko<br />

preko kodirnega čitalnika lahko tudi skupaj z <strong>za</strong>jetimi vzorci<br />

oz. osebnimi podatki.<br />

Dräger Drugtest 5000 v policijskem vozilu<br />

samo <strong>za</strong>radi svoje tekočinske lastnosti (viskoznost). Dr. Manns<br />

pojasnjuje: »Vzorci se zelo razlikujejo glede na spol, etnično<br />

pripadnost in naravno stanje testiranca. To je treba upoštevati<br />

tako pri odvzemu kot tudi pri analizi. »Anali<strong>za</strong> poteka povsem<br />

avtomatično v prenosnem anali<strong>za</strong>torju, ki po opravljenem avtotestu<br />

reproducira rezultate.«<br />

Odvzem sline poteka tako, da patentirani zbiralnik vzorcev<br />

v ustih testiranca podržimo med čeljustjo in licem ali pod jezikom.<br />

Kapilare na sprednjem delu poroznega zbiralnika omogočajo<br />

higienično zbiranje sline. Ko se po približno eni minuti<br />

nabere <strong>za</strong>dostna količina sline – to je cca 300 mikrolitrov – se<br />

integrirani prikazovalnik obarva modro, kar je razločno vidno<br />

celo v temi.<br />

Testni kit nato skupaj z vložkom puferske raztopine vložimo<br />

v anali<strong>za</strong>tor, ki po petih minutah javi rezultat <strong>za</strong> pet substanc.<br />

Le preizkus glede učinkovine kanabisa THC (tetrahydrocannbinol)<br />

traja nadaljnjih pet minut. Dr. Manns pojasnjuje: »Ta snov<br />

odbija vodo in je <strong>za</strong>to v slini prisotna le v nizki koncentraciji.<br />

Poleg tega je težko dokazljiva, <strong>za</strong>to traja anali<strong>za</strong> malce dlje.«<br />

UMETNOST KROMATOGRAFIJE<br />

Anali<strong>za</strong> poteka vedno imunokromatografsko. Pri tem vzorec<br />

z močjo do 100 N prečrpamo iz zbiralnika vzorcev v lovilno<br />

posodo in usmerimo proti testnemu traku. Tam reagira s protitelesi,<br />

ki so v tekoči ali trdni obliki nanesena na različna mesta.<br />

Obenem anali<strong>za</strong>tor s pomočjo neke vrste klimatske naprave<br />

poskrbi <strong>za</strong> ohranjanje enakih reakcijskih pogojev v testni kaseti.<br />

Varen in zmogljiv svinčev akumulator oskrbuje kaseto s potrebno<br />

električno energijo. V primeru odkritja substance pride<br />

do biokemične reakcije z reagentom, nanesenim na ustrezno<br />

mesto; posledica je obarvanost. Zajetje in interpretacija dobljenega<br />

vzorca poteka s pomočjo svetlobnih senzorjev (interu<br />

optoelektronsko) – ta način je občutljivejši in <strong>za</strong>nesljivejši<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Celoten sistem: Dräger Drugtest 5000, Alkotest 6810 in tiskalnik<br />

»STANJE TEHNIKE«<br />

Verjetnost, da bo kasnejši test krvi (v Nemčiji ima samo<br />

ta dokazno vrednost pred sodiščem) potrdil opisani terenski<br />

preizkus, se giblje med 90 in 95 odstotki. »S stališča praktika<br />

je Drägerju v tem primeru očitno uspelo«, ugotavlja glavni<br />

policijski načelnik Maurer v svojih primerjavah, »pove<strong>za</strong>ti imunološki<br />

test z <strong>za</strong>nesljivim softwerom. DrugTest 5000 po mojih<br />

podatkih predstavlja višek tehnologije na tem področju.«<br />

Anali<strong>za</strong>tor rangira merilni rezultat tako, da interno znotraj<br />

verjetnostnega intervala dobljeni rezultat digitalno signalizira<br />

na prikazovalniku kot nedvomno »pozitiven« ali »negativen«.<br />

Statistična obdelava je delikatna. Tako je npr. nižja občutljivost<br />

(»cut-off-meja dokazljivosti) primernejša <strong>za</strong> preventivne<br />

postopke. Višji odzivnostni prag pa znižuje kasnejše stroške,<br />

ker krvni testi, ki sledijo, z mnogo večjo verjetnostjo potrdijo<br />

uživanje drog. »Za nas je še posebej pomembno«, dodaja Maurer,<br />

»da je z natančno analizo dosežena visoka verjetnost <strong>za</strong>znave<br />

in da ni prevelikega števila “lažno negativnih” rezultatov<br />

nestatističnih metod – ko iz previdnosti pride do javljanja odsotnost<br />

drog, tudi v primerih, ko so te prisotne.«<br />

Sprejemljivost pa je odvisna tudi od uporabnosti in praktičnosti.<br />

Dr. Manns je s svojim timom kar se da poenostavil rokovanje<br />

z napravo. Bodoči uporabniki so jo preizkušali toliko<br />

časa, da je bila dosežena jasna uporaba v nekaj korakih, še celo<br />

v rokavicah, z levico in desnico: »Neverjetno je, kako kreativno<br />

poskušajo nekateri uporabiti napravo.«<br />

NE SAMO ZA DROGE<br />

Gre <strong>za</strong> delo, ki ni pomembno samo <strong>za</strong> varnost na cestah,<br />

temveč kaže tudi v prihodnost. Najprej želi dr. Manns test še<br />

pospešiti. Poleg tega razmišlja s svojim timom o tem, da bi<br />

osnovni biokemični koncept lahko uporabili tudi <strong>za</strong> natančno,<br />

enostavno, cenovno ugodno, higienično in mobilno testiranje<br />

<strong>za</strong> dokazovanje bolezni, kot je npr. HIV. »Saj smo usposobljeni<br />

<strong>za</strong> ravnanje s protitelesi.«<br />

Nils Schiffhauer<br />

Več informacij: www. Draeger.si<br />

37

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

VArNOST<br />

Olimpijski šport - taekwondo<br />

Maruška Višnikar, SA SGDP<br />

Taekwondo je moderen borilni šport, ki kot večina borilnih veščin izhaja iz Azije,<br />

natančneje iz Koreje,kjer imajo borilne veščine izjemno dolgo tradicijo, o<br />

čemer pričajo različne najdbe in zgodovinski spomeniki.<br />

Beseda taekwondo pomeni znanje borbe z rokami in nogami. Predstavlja na izkušnjah<br />

in znanosti <strong>za</strong>snovano metodiko uporabljanja tega znanja z vsemi deli<br />

telesa v borbi z enim ali več nasprotniki. Če želimo pridobiti takšno sposobnost<br />

in znanje, moramo izvajati intenzivni psihični in fizični trening.<br />

OLYMPIC SPORT - TAEKWONDO / Taekwondo is a modern martial art the origins of<br />

which are in Asia, more precisely, in Korea where martial arts have a very long tradition<br />

of which various artefacts and historical monuments bear witness.<br />

Taekwondo means the way of foot and fist. Taekwondo practice is based on experience<br />

and science-based methods of using such knowledge with one’s whole body<br />

in fighting two or more opponents. Practitioners wishing to acquire the skill and<br />

knowledge must undergo intensive psychical and physical training.<br />

Beseda taekwondo je sestavljena iz:<br />

TAE, ki pomeni “stopalo” ali “nogo”,<br />

KWON, ki pomeni “pest” ali “borbo”,<br />

DO, ki pomeni “pot” ali “disciplino”.<br />

Taekwondo je <strong>za</strong> nekatere šport, <strong>za</strong><br />

druge borilna veščina, umetnost gibov,<br />

rekreacija, samoobramba, pa tudi način<br />

življenja. Vsakdo lahko najde v njem tisto,<br />

kar potrebuje <strong>za</strong> svojo dušo in telo.<br />

V večini držav, kjer je taekwondo zelo<br />

razvit, ga razumejo kot obliko rekreacije.<br />

Zlasti mladi pa ga razumejo kot<br />

tekmovalni šport, ki jim omogoča, da<br />

pri rednih vajah in pod strokovnim vodstvom<br />

razvijajo svoje telo in športni duh<br />

do maksimuma.<br />

Tisto, po čemer je razpoznaven in po<br />

čemer se razlikuje od karateja in drugih<br />

sorodnih disciplin, je odlična nožna tehnika<br />

s pogostimi udarci v skoku. Udarci z<br />

nogami v skoku so del korejske tradicije<br />

in so jih nekoč uporabljali <strong>za</strong> rušenje konjenikov<br />

iz sedla, danes pa se uporabljajo<br />

<strong>za</strong>radi hitrosti in eksplozivnosti.<br />

Odveč je poudarjati, da je taekwondo<br />

uporaben v samoobrambi. Nastanek<br />

vsakega sistema boja izvira iz človekovega<br />

nagona po obstoju in obrambi<br />

pred nasprotnikom, ki vključuje prijeme,<br />

udarce, napade z nožem, palico ...<br />

Moderni taekwondo je najbolj napredoval<br />

po 2. svetovni vojni, predvsem<br />

po letu 1973, ko je bila ustanovljena<br />

38<br />

Bandal Chagi (udarec v telo) in Dollyo Chagi (udarec v glavo)<br />

Svetovna taekwondo federacija (WTF).<br />

Leta 1980 je WTF priznal tudi Mednarodni<br />

olimpijski komite (MOK) in že leta<br />

1988 je bil taekwondo predstavljen<br />

na olimpijskih igrah v Seulu, leta 1994<br />

pa ga je MOK sprejel v redni program<br />

olimpijskih iger. Svojo premiero je doživel<br />

na OI v Sidneyju leta 2000, kjer je<br />

tudi Slovenija imela svojega predstavnika.<br />

Taekwondo je prišel v Slovenijo<br />

leta 1977.<br />

Obstajata 2 verziji taekwondoja:<br />

● WTF (World Taekwondo Federation)<br />

● ITF (International Taekwondo Federation)<br />

Pri olimpijski verziji (WTF) tekmovanja<br />

v borbah imata tekmovalca na sebi<br />

čelado, ščitnik <strong>za</strong> telo, roke, noge in suspenzor.<br />

Borba praviloma poteka 3x2<br />

min s 30-sekundnima odmoroma, kar<br />

<strong>za</strong>hteva dobro pripravljenost. V tem<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

Yop Chagi<br />

času poskušata tekmovalca doseči čim<br />

več točk z udarci z nogo ali roko. Udarci<br />

se izvajajo z vso močjo v telo in glavo,<br />

vendar je z roko dovoljen le udarec v<br />

telo, <strong>za</strong>to so poškodbe na tekmovanjih<br />

zelo redke. Novost v borbi so elektronski<br />

ščitniki. Tekme se prirejajo <strong>za</strong> oba spola,<br />

po starostnih skupinah (kadeti, juniorji,<br />

seniorji) in po kilaži.<br />

Poleg športnih borb so sestavni del<br />

taekwondoja tudi poomsae, kar predstavlja<br />

borbo proti namišljenemu nasprotniku.<br />

Sestavlja jo niz položajev,<br />

blokov in udarcev. Poleg trditve, da je<br />

poomsae najboljši poka<strong>za</strong>telj pravilnosti<br />

tehnike, je hkrati tudi odličen način<br />

treninga brez nasprotnika. S treniranjem<br />

le-teh izpopolnjujemo fleksibilnost, moč<br />

udarca, ravnotežje, dihanje in koncentracijo.<br />

Fokusarja oz. »loparčka«, na katerih taekwondoisti<br />

vadijo.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Oprema (čelada, ščitniki <strong>za</strong> roke, rokavice, ščitnik <strong>za</strong><br />

telo, ščitniki <strong>za</strong> noge)<br />

Poomsae so obvezni del izpita <strong>za</strong> napredovanje<br />

na višjo stopnjo in je tudi<br />

tekmovalna disciplina. Za vsako stopnjo<br />

je značilen drugače obarvan pas. WTF stil<br />

pozna 17 poomsae, osem <strong>za</strong>četniških in<br />

devet mojstrskih, ITF pa jih ima 24.<br />

OSNOVNI ELEMENTI UDARCEV<br />

Obstajajo različni nožni udarci. Čeprav<br />

imajo vsi nekaj enakih elementov,<br />

jih moramo upoštevati, če želimo izvesti<br />

dober udarec z nogo:<br />

● Nožne mišice morajo biti čimbolj<br />

sproščene. Ko <strong>za</strong>penjamo nožne<br />

mišice, izvajamo tehniko samo na<br />

kraju potovanja udarca. Na ta način<br />

povečamo hitrost udarjanja in koristimo<br />

čisto energijo, s katero razpolagamo.<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

● Priprava na udarec se izvede tako,<br />

da se noga skrči in koleno dvigne<br />

čim višje. Na ta način je udarec bolj<br />

prodoren in izveden pod kotom 90<br />

stopinj v odnosu na nasprotnika. Zato<br />

ga je težje blokirati in nasprotniku<br />

ostane manj časa <strong>za</strong> presenečenja.<br />

● Če želimo udariti močan končni<br />

udarec, z bokom, iz katerega izvajamo<br />

nožni udarec, damo <strong>za</strong>četni gib<br />

in v tem trenutku izvedemo <strong>za</strong>četni<br />

udarec. Ravnotežje telesa moramo<br />

premakniti proti nogi, s katero udarjamo,<br />

da bi se po končanem izvedenem<br />

udarcu noga hitro priključila na<strong>za</strong>j,<br />

ravnotežje telesa pa prenesemo<br />

proti nogi, na kateri stojimo.<br />

● Telo je treba držati čim više, da imamo<br />

čim boljše ravnotežje, boljši pregled<br />

borbe in možnost, da lahko preidemo<br />

iz udarca v udarec.<br />

● Pri vsakem udarcu z nogo, tudi pri<br />

krožnem udarcu, je treba proučiti cilj,<br />

nato pa udarec izpeljati.<br />

● Razen pri udarcu s peto navzdol,<br />

ne smemo dvigniti pete na nogi, na<br />

kateri stojimo, ker v nasprotnem primeru<br />

izgubimo ravnotežje in udarec<br />

pri vrnjeni reakciji udarne mase<br />

izgubi moč.<br />

Bandae Dollyo Chagi oz. t. i. <strong>za</strong>dnji krožni<br />

Napadalna nožna tehnika<br />

Po vsem svetu so taekwondoisti<br />

znani po zelo efektnih in prodornih<br />

udarcih nožne tehnike <strong>za</strong>radi njihovih<br />

sposobnih gibov, pri katerih nenehno<br />

menjujejo prostor in se na ta način branijo.<br />

Nožni udarci so zelo efektni, vendar<br />

je potrebne veliko vaje, da se noge<br />

usposobijo do te mere, da postanejo<br />

prodorno orožje.<br />

39

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

Zelo atraktiven in močan Naeryo Chagi<br />

Prestreženi udarci – bloki<br />

Pri taekwondoju je blokiranje zelo<br />

pomembna fa<strong>za</strong>. Posebna značilnost<br />

bloka pri taekwondoju je, da kadar je<br />

pravilno izveden, dopušča branilcu dobro<br />

možnost <strong>za</strong> napad. Že od nekdaj velja,<br />

da je dober napad najboljša obramba.<br />

Odličen branilec je tudi odličen napadalec.<br />

Osnova pri tem je, da so blokirani<br />

gibi okrogli in vihteči. Gibi naravnost, pri<br />

katerih udarce napadalca prestrežemo<br />

v pravem kotu, niso nepravilni, <strong>za</strong>to pa<br />

so gibi, pri katerih orišemo krog, precej<br />

učinkovitejši.<br />

● Gornji blok s pestjo (olgul-makki)<br />

Uporabljamo proti napadom v obraz.<br />

Uporabimo lahko pest ali roko na nož.<br />

Glavne značilnosti in oblike so pri obeh<br />

enake. Kot pri sunkih je tudi tu važno, da<br />

hitro in krepko priključimo roko na<strong>za</strong>j. S<br />

tem si ustvarimo nasprotno silo, ki povečuje<br />

moč in učinek roke. Kadar blokiramo<br />

močan udarec, moramo roko vedno<br />

obrniti navzven. Če smo napadeni z<br />

udarcem v obraz, blokiramo z zgornjim<br />

nadlahtnim blokom. Pri blokih te vrste<br />

roka, s katero blokiramo, ne sme prestreči<br />

udarca pod pravim kotom. Če je kot<br />

roke premajhen, je napad uspešen.<br />

● Sprednji zunanji blok s pestjo<br />

(momdong-makki)<br />

Uporabljamo pri napadih na telo.<br />

Napad lahko ubranimo s pestjo ali z roko<br />

na nož. Kadar uporabljamo blok, damo<br />

roko, s katero blokiramo nasprotnika,<br />

pred čelo in nihamo napadalčev udarec.<br />

Napad je blokiran z zunanjim podlahtnim<br />

blokom. Če roka ne pride naokoli<br />

pred telo, blok ni pravilno izveden.<br />

40<br />

● Sprednji notranji blok s pestjo (anmakki)<br />

Je podoben prejšnjemu bloku. Pri<br />

izvedbi uporabljamo pest ali roko na<br />

nož. Roko, s katero blokiramo, držimo<br />

znotraj pred seboj, roki prekrižamo,<br />

blok pričnemo izvajati v približni višini<br />

pazduhe umaknjene roke, tako da roka,<br />

s katero blokiramo, <strong>za</strong>mahne navzven v<br />

velikem krogu.<br />

Važno je, da roko obrnemo in pri tem<br />

uporabimo komolec kot kontrolno oporo.<br />

Kadar blokiramo nasprotnikov udarec,<br />

zvijemo roko, s katero blokiramo,<br />

da je moč večja. Umaknjena roka naj bo<br />

zelo napeta.<br />

● Nizki odboj udarca s pestjo – spodnji<br />

blok (arae-makki)<br />

S tem odbojem branimo udarec v<br />

trebuh. Roka, ki odbija udarec, sune<br />

navzdol z mesta blizu prsi na nasprotni<br />

strani telesa. Roko, s katero udarec odbijamo,<br />

prav tako zvijemo; umaknjena<br />

roka naj bo napeta. Napadalec nas poskuša<br />

<strong>za</strong>deti v prepono, toda ustavimo<br />

ga z levim nizkim odbojnim udarcem.<br />

Če je roka preveč ob telesu, napadalčev<br />

sunek uspe.<br />

Blok z bazo dlani (odprta roka)<br />

Kadar nasprotnik napada z nožem ali<br />

orožjem, je najbolje, da smo čim dlje od<br />

njega in ga prestrežemo pred udarcem.<br />

Obstajajo trije načini bloka z bazo dlani:<br />

– gornji blok: uporabljamo, če napadalec<br />

izvaja udarec z roko v obraz ali z<br />

nogo v glavo;<br />

– srednji zunanji blok: <strong>za</strong>ustavi napadalčevo<br />

roko;<br />

POMEN PASOV<br />

VArNOST<br />

– spodnji blok: se uporablja <strong>za</strong> ustavljanje<br />

napadalčevih udarcev z nogo<br />

v genitalije.<br />

Dvojni vrhnji blok<br />

se uporablja <strong>za</strong> istočasno <strong>za</strong>ustavljanje<br />

dveh različnih napadov, enega s<br />

strani, drugega od spredaj.<br />

Napad z roko (jirugi)<br />

Za večino udarcev z roko velja sledeče<br />

– pri vsakem udarcu z roko se morajo<br />

<strong>za</strong>tegovati mišice kolkov in trebuha, zelo<br />

počasi na <strong>za</strong>četku, ter ostro in močno<br />

v trenutku udarca z roko. Mišice kolkov<br />

in trebušne mišice se <strong>za</strong>čnejo najprej <strong>za</strong>tegovati,<br />

da se istočasno z manjšimi mišicami<br />

rok in nog povežejo, ko udarimo<br />

v cilj. Da bi pridobili na hitrosti udarca, je<br />

treba udarno površino obrniti okoli osi;<br />

ko izvedemo udarec z roko, <strong>za</strong>tegnemo<br />

trebuh tako, da iz trebušne votline čim<br />

močneje izdahnemo preostali zrak. Ko<br />

se udarna površina dotakne nasprotnika,<br />

jo sunkovito povlečemo na<strong>za</strong>j k bokom,<br />

tako da je pripravljena <strong>za</strong> naslednji<br />

napad in da je nasprotnik ne bi mogel<br />

ujeti. Pri udarcu z roko <strong>za</strong>ustavimo dihanje<br />

v trenutku izvajanja udarca.<br />

Da je pest učinkovitejša <strong>za</strong> napad,<br />

jo je treba v trenutku udarca pravilno in<br />

čvrsto stisniti. Pest <strong>za</strong>čnemo <strong>za</strong>pirati pri<br />

mezincu, prste skrčimo tako, da se močno<br />

uprejo v dlan. Istočasno skrčimo palec<br />

preko ka<strong>za</strong>lca in sredinca navznoter.<br />

Pest moramo stisniti tako močno, da <strong>za</strong>v<strong>za</strong>memo<br />

s prsti cel prostor dlani; če tega<br />

ne napravimo pravilno, udarec ni dovolj<br />

učinkovit, možna pa je tudi poškodba<br />

<strong>za</strong>pestja. Pest mora biti v popolnoma<br />

ravnem položaju. Sprednja stran pesti<br />

se uporablja <strong>za</strong> napad v rebra, prsni koš,<br />

trebuh ali v obraz, lahko pa se uporablja<br />

tudi kot obramba <strong>za</strong> bloke.<br />

Bel<br />

Predstavlja nedolžnost, kot učenje brez znanja taekwondoja.<br />

Rumen<br />

Predstavlja zemljo, iz katere požene rastlina, kot napreduje znanje<br />

taekwondoja.<br />

Zelen<br />

Predstavlja rast, ko veličina znanja taekwondoja raste naprej, kot raste<br />

mlada rastlina.<br />

Moder<br />

Predstavlja nebo, kamor raste rastlina, kot napreduje znanje<br />

taekwondoja.<br />

Rdeč<br />

Predstavlja nevarnost in opo<strong>za</strong>rja učenca na previdnost pri treningu in<br />

nasprotnika, naj se ne približuje.<br />

Črn<br />

Predstavlja popolnost v znanju taekwondoja.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

SEPA 2009<br />

Na Debelem rtiču je od 10. do 15. maja potekal<br />

17. glavni kriminalistični tečaj, ki se izvaja v okviru<br />

Srednjeevropske policijske akademije (SE-<br />

PA). 25 udeležencev je prišlo iz vseh osmih držav<br />

članic SEPA (D, CH, A, PL, CZ, SK, H in SLO).<br />

Na otvoritvi sta udeležence pozdravila namestnik<br />

generalnega direktorja policije Matjaž<br />

Šinkovec in nacionalni koordinator SEPA v Sloveniji<br />

in vodja tečaja Robert U<strong>za</strong>r iz Policijske<br />

akademije. Pomočnik direktorja UKP GPU Robert<br />

Črepinko je udeležencem predstavil organiranost<br />

in naloge policije in kriminalistične službe.<br />

Program se je nadaljeval na PU Ljubljana,<br />

kjer sta tečajnike pozdravila direktor PU Ljubljana<br />

mag. Stanislav Vrečar in Stojan Belšak, vodja<br />

Oddelka <strong>za</strong> organizirano kriminaliteto na SKP<br />

PU Ljubljana. Po uradnem delu so si udeleženci<br />

seminarja ogledali lepote Slovenije: Ljubljanski<br />

grad, virtualni muzej na gradu in staro mestno<br />

jedro. Drugi dan je s predstavitvijo nalog in sodelovanja<br />

s policijo <strong>za</strong>čela vodja skupine državnih<br />

tožilcev Blanka Žgajnar iz Vrhovnega državnega<br />

tožilstva RS. V nadaljevanju je Tatjana Mušič iz<br />

UKP GPU udeležencev predstavila problematiko<br />

mladoletniške krimnalitete s poudarkom na<br />

spolnem zlorabljanju otrok, kar je bila tudi tema<br />

letošnje študije primera, ki jo udeleženci rešujejo<br />

med tečajem.<br />

Udeleženci so tečaj <strong>za</strong>ključili konec maja v<br />

Budimpešti.<br />

Besedilo: Robert U<strong>za</strong>r<br />

Foto: Milan Tomažin<br />

Namen SEPA tečaja je pridobivanje informacij o odkrivanju, preiskovanju, preprečevanju kaznivih<br />

dejanj z elementi čezmejne organizirane kriminalitete in mednarodnem policijskem sodelovanju.<br />

Velik pomen pa se posveča tudi izmenjavi osebnih izkušenj in vzpostavljanju osebnih stikov.<br />

Prvi del pa so v sodelovanju z LPE in PPOP Koper <strong>za</strong>ključili predstavniki Specialne enote s prikazom<br />

demonstracijske vaje prijetja storilcev hujših kaznivih dejanj.<br />

FRONTEXOVA OPERACIJA URANUS 2009<br />

Slovenska policija je od 8.<br />

do 22. aprila sodelovala v<br />

prvi fazi skupne operacije<br />

Uranus 2009, ki jo je koordinirala<br />

agencija Frontex<br />

(Agencija <strong>za</strong> vodenje operativnega<br />

sodelovanja na<br />

zunanjih mejah EU).<br />

Skupna operacija (v angleščini<br />

Joint Operation)<br />

je potekala na železniških<br />

mejnih prehodih, in sicer na<br />

Madžarskem (na mejnem<br />

prehodu Zahony), v Romuniji<br />

(na mejnih prehodih<br />

Stamora Moravita in Curtici),<br />

v Bolgariji (na mejnem prehodu<br />

Kapitan Andreevo) in v<br />

Sloveniji (na mejnem prehodu<br />

<strong>za</strong> mednarodni promet<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Na MMP Dobova je pri akciji sodelovalo pet tujih policistov in policistk, in sicer<br />

bolgarski policistki, danska policistka, nemški in madžarski policist.<br />

Dobova). Operacija je vključevala:<br />

iskanje ponarejenih<br />

oziroma prenarejenih dokumentov,<br />

odkrivanje oseb, ki<br />

bi želele ne<strong>za</strong>konito vstopiti<br />

v državo, in odkrivanje prepovedanih<br />

drog.<br />

V okviru operacije so policisti<br />

na MMP Dobova odkrili<br />

ponarejene oziroma prenarejene<br />

potovalne in druge<br />

dokumente, obravnavali so<br />

več kršitev Zakona o tujcih,<br />

prepoznali več oseb, zoper<br />

katere so bili razpisani ukrepi<br />

v schengenskem informacijskem<br />

sistemu, in odkrili snovi,<br />

ki so z Uredbo o razvrstitvi<br />

prepovedanih drog razglašene<br />

<strong>za</strong> prepovedane droge.<br />

Besedilo in foto: Peter Skerbiš<br />

41

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

KARAVANKE 2009<br />

Na podlagi sklepa Vlade RS je 14. maja ponoči na<br />

območju cestnega predora Karavanke potekala državno<br />

regijska vaja <strong>za</strong>ščite in reševanja Karavanke<br />

2009. V intenzivnih pripravah na izvedbo vaje so v<br />

skladu s sklepom Vlade RS aktivno sodelovali predstavniki<br />

Ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in Policije.<br />

Na sami vaji pa je poleg drugih služb (Uprava RS <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>ščito in reševanje, gasilske in reševalne službe,<br />

DARS, IRSVNDN,...) sodelovala tudi policija.<br />

Po scenariju vaje je v predorski cevi prišlo do prometne<br />

nesreče, po kateri je nastal požar. Nesreča je <strong>za</strong>htevala<br />

žrtve in večje število poškodovanih. V predoru<br />

je z obeh strani nastala kolona vozil, v eni izmed teh je<br />

bilo tudi vozilo z nevarno snovjo.<br />

V vaji so gasilsko-reševalne službe neposredno preverile<br />

izvedbo reševanja v dani situaciji, gašenje požara,<br />

oskrbo poškodovanih in ostalih udeležencev. Policisti<br />

so skrbeli <strong>za</strong> ustrezno <strong>za</strong>varovanje kraja, varovanje življenj<br />

ljudi in premoženja ter vzpostavitev ustreznega<br />

prometa <strong>za</strong> izvedbo reševanja. Policisti in kriminalisti<br />

so po končanem gašenju in reševanju opravili ogled in<br />

poskrbeli <strong>za</strong> identificiranje žrtev.<br />

Neposredno v vaji so sodelovali policisti PP Jesenice,<br />

PPP Kranj, SUP in OKC PU Kranj ter kriminalisti SKP<br />

PU Kranj. V vaji so preverili svoje načrte in v simulirani<br />

nesreči preverili znanje in opremo, ki je na voljo <strong>za</strong><br />

opravljanje nalog v primerih tekšne nesreče. Policija je<br />

sodelovala tudi v regijskem štabu CZ ter s predstavnikom<br />

v vodstvu vaje. Delovanje policije v vaji je ocenjeval<br />

posebni ocenjevalec policije. Izvedena vaja je<br />

poka<strong>za</strong>la ustrezno pripravljenost na izvajanje nalog,<br />

ugotovitve iz vaje pa bodo uporabljene pri ažuriranju<br />

načrtov, usposabljanjih in ostalih dejavnostih <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />

stalne pripravljenosti <strong>za</strong> učinkovito posredovanje<br />

v takšnih primerih.<br />

Predstavitve vaje, ki je potekala v prostorih gasilcev<br />

na Jesenicah, so se udeležili predstavniki UUP GPU ter<br />

SUP in OKC PU Kranj, vajo pa so si poleg njih ogledali generalni<br />

direktor DPDVN MNZ, predstavniki SOVN MNZ,<br />

direktor UUP GPU, direktor PU Kranj ter predstavniki<br />

UKP, UUP, OKC GPU ter predstavniki drugih policijskih<br />

uprav. Med ogledom vaje so bile naloge in dejavnosti<br />

posameznih sodelujočih služb pred in v predorski<br />

cevi opazovalcem in gostom predvajane v <strong>za</strong> to pripravljenem<br />

prostoru na platoju AC baze Hrušica. Predvajanje<br />

so predstavniki posameznih služb pospremili s<br />

komentarjem.<br />

Vaja Karavanke 2009 je bila dobra izkušnja tako <strong>za</strong><br />

sodelujoče na vaji kot tudi opazovalce. Sodelujoči na<br />

vaji so imeli priložnost preveriti svojo pripravljenost<br />

in usposobljenost <strong>za</strong> delovanje ob morebitni nesreči,<br />

opazovalci pa so z ogledom vaje spoznali, kako velike<br />

so dejansko razsežnosti nesreče v predoru. Vaja je<br />

poka<strong>za</strong>la, da je ob tovrstnih nesrečah nujno sodelovanje<br />

vseh intervencijskih služb, dobro pripravljenost<br />

in predvsem <strong>za</strong>vedanje, da se lahko nesreča zgodi<br />

kjerkoli in kadarkoli v številnih slovenskih predorih.<br />

Besedilo in foto: Andrej Zakrajšek in Slavko Hočevar<br />

Priprave na vajo<br />

Ogled kraja nesreče<br />

Vaja je poka<strong>za</strong>la ustrezno pripravljenost pristojnih služb.<br />

42<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

IZPOPOLNJEVANJE ZA VAROVANJE ZUNANJIH MEJA EU<br />

Med 8. marcem in 3. aprilom letos<br />

sem se Vilko Planinšec, pomočnik komandirja<br />

na PP Rogaška Slatina, kot<br />

predstavnik slovenske policije udeležil<br />

izpopolnjevanja policistov s končano<br />

višjo izobrazbo, na področju varovanja<br />

zunanjih meja EU (8th Frontex Training<br />

Course for BG Mid Level Officers)<br />

v organi<strong>za</strong>ciji agencije Frontex. Usposabljanje<br />

je potekalo v Nemčiji – Lübeck,<br />

Litvi – Vilnius, na Finskem – Helsinki<br />

in <strong>za</strong>dnji teden v Italiji – Cesena.<br />

Namen izpopolnjevanja je bila nadgradnja<br />

in izpopolnitev obstoječih znanj<br />

ter izmenjava izkušenj pri varovanju zunanjih<br />

meja EU. Poleg slovenskega predstavnika<br />

so se tečaja udeležili tudi policisti<br />

iz Češke, Luksemburga, Danske, Avstrije,<br />

Norveške, Francije, Romunije, Italije, Španije,<br />

Portugalske, Finske in po ena policistka<br />

iz Bolgarije, Nemčije ter Slovaške, skupaj<br />

15 udeležencev.<br />

Usposabljanje in predavanja so potekala<br />

na visoki ravni pod okriljem agencije<br />

Frontex. V različnih državah EU smo policisti<br />

spoznali način varovanja zunanjih<br />

meja EU, kot tudi načine dela policije oz.<br />

mejne straže na letališčih in v pristaniščih.<br />

Seznanili smo se tudi z organiziranostjo<br />

policij posameznih držav, v katerih smo<br />

bili udeleženi na predavanjih. Poleg tega<br />

še načine dela in organi<strong>za</strong>cijo policij v vseh<br />

ostalih državah, iz katerih so bili na tečaju<br />

udeleženi policisti oz. policistke.<br />

Sodelovali smo tudi pri praktičnih<br />

primerih reševanja različnih situacij. Naj<br />

omenim samo primer na Finskem: na ladji<br />

mejne straže Marrikarru smo opravili preiskavo<br />

ob pomoči posadke ladje in njihove<br />

specialne enote, kasneje pa so vsakega<br />

udeleženca posebej s helikopterjem SuperPuma<br />

mejne straže potegnili in rešili iz<br />

zelo mrzlega morja, voda je imela samo +<br />

0,5 stopinje C.<br />

Kljub slabemu vremenu (v 26 dneh<br />

smo imeli zgolj 5 dni sonca, na Finskem je<br />

bilo celo tri dni zjutraj tudi do -15 stopinj<br />

C z močnim sneženjem) smo bili vsi <strong>za</strong>dovoljni<br />

s tečajem. Posebej sta mi v spominu<br />

ostali Litva in Finska.<br />

Čas je prehitro minil, na koncu smo postali<br />

kot majhna družina policistov iz cele<br />

Evrope, s katerimi bomo vzdrževali stike.<br />

Izmenjava izkušenj iz posameznih držav<br />

glede varovanja zunanjih meja je bila <strong>za</strong>me<br />

res nadgradnja spoznanja, da je EU zelo<br />

velika »država« z okoli 485 milijoni prebivalcev,<br />

njene zunanje meje pa nadvse<br />

pomembne.<br />

Besedilo in foto: Vilko Planinšec<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Skupinska fotografija vseh udeležencev v Policijski akademiji v Lübecku – Nemčija<br />

Ob meji med Belorusijo in Litvo, od leve proti desni: pomočnik komandirja postaje mejne straže Kena,<br />

Vilko Planinšec – SLO, Jean-Jaques Cochard – Francija, Paulo Castro – Portugalska<br />

Na ladji Marrikkarru finske mejne straže – Vilko Planinšec in kapitan 55 m dolge ladje<br />

43

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

SEMINAR O KAKOVOSTNEM POLICIJSKEM IZOBRAŽEVANJU<br />

Policijska akademija je pod<br />

okriljem Evropske policijske<br />

akademije (CEPOL) in<br />

v sodelovanju s Švedsko in<br />

CEPOL-ovo delovno skupino<br />

<strong>za</strong> učenje med 21. in 23.<br />

aprilom na Brdu organizirala<br />

seminar z naslovom<br />

Upravljanje kakovosti in<br />

policijsko izobraževanje.<br />

Namen seminarja je bil<br />

spoznati različne modele<br />

upravljanja kakovosti v evropskih<br />

policijah, izmenjati<br />

izkušnje in preveriti, kako<br />

upravljanje kakovosti v policijskih<br />

organi<strong>za</strong>cijah vpliva na<br />

kakovost policijskega izobraževanja<br />

in usposabljanja.<br />

Seminarja se je udeležilo<br />

25 visokih policijskih uradnikov<br />

iz 16 držav članic Evropske<br />

unije. Glede na to, da so<br />

bili udeleženci seminarja dejansko<br />

strokovnjaki s področja<br />

<strong>za</strong>gotavljanja kakovosti in<br />

policijskega izobraževanja, je<br />

seminar potekal izjemno interaktivno.<br />

Sporočilo seminarja bi<br />

lahko strnili v naslednjo misel:<br />

če želimo v policijskem<br />

izobraževanju <strong>za</strong>gotavljati<br />

kakovostno učenje, se moramo<br />

kot učitelji in kot organi<strong>za</strong>torji<br />

učnega procesa neprestano<br />

spraševati, ali delamo<br />

prave stvari, opazovati in<br />

premišljevati, kako potekajo<br />

učni procesi, kakšne rezultate<br />

dosegamo, preizkušati vedno<br />

nove in nove načine poučevanja<br />

in učenja, biti ustvarjalni<br />

in omogočati ustvarjalno<br />

učno okolje.<br />

Izkušnje posameznih držav<br />

kažejo, da uporaba modelov<br />

kakovosti prispeva k<br />

doseganju boljših rezultatov<br />

tudi v izobraževalnih institucijah,<br />

saj je <strong>za</strong>gotavljanje<br />

kakovosti prav<strong>za</strong>prav učenje,<br />

ki omogoča razpravo o<br />

dogajanju v organi<strong>za</strong>ciji in o<br />

potrebnih in želenih izboljšavah,<br />

kar mobilizira <strong>za</strong>poslene,<br />

da prevzemajo odgovornost<br />

<strong>za</strong> svoje delo in svoj razvoj.<br />

Sicer pa je bilo na seminarju<br />

jasno vidno, da se v evropskih<br />

policijah pospešeno<br />

sprašujejo, kakšne policiste<br />

bomo potrebovali na primer<br />

čez 10 let, kaj javnost pričakuje<br />

od policistov in v kakšno<br />

poučevanje in učenje v policijah<br />

verjamemo danes, kakšne<br />

rezultate dosegamo in koliko<br />

upoštevamo nova spoznanja<br />

in <strong>za</strong>hteve na področju učenja.<br />

Zato je bila dana pobuda,<br />

da se naredi pregled načinov<br />

poučevanja in evalvacij oziroma<br />

<strong>za</strong>gotavljanja kakovosti<br />

po državah članicah.<br />

Kot strokovnjakinja <strong>za</strong><br />

upravljanje kakovosti je na<br />

seminarju sodelovala tudi dr.<br />

Gordana Žurga iz Ministrstva<br />

<strong>za</strong> javno upravo, ki ima izkušnje<br />

s primerjalno analizo <strong>za</strong>gotavljanja<br />

kakovosti v javni<br />

upravi in je ponudila svojo<br />

pomoč <strong>za</strong> uresničitev takšne<br />

pobude.<br />

Besedilo: mag. Nevenka Tomovič<br />

Foto: Marko Fric<br />

ORIENTACIJA V NARAVI IN TOPOGRAFIJA<br />

Urad <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito je v<br />

sodelovanju z UUP aprila organiziral<br />

usposabljanje <strong>za</strong> orientacijo<br />

v naravi in v topografiji.<br />

Usposabljanje je potekalo v<br />

obliki teoretičnega dela v prostorih<br />

UVZ, ki je <strong>za</strong>jemalo teorijo<br />

osnov kartografije, orientacije,<br />

topografije, določanje smeri stojnih<br />

točk, absolutnih višin, merjenje<br />

razdalj, določanje azimuta s<br />

karte na terenu, kontra azimut,<br />

izdelovanje itinerarja, merjenje<br />

vertikalnih kotov osnove branja<br />

in razumevanja topografskih<br />

kart, merjenja azimuta in kontra<br />

azimuta, izdelovanja itinerarja in<br />

delovanje ter uporaba GPS sprejemnikov.<br />

44<br />

Usposabljanje je vodil višji policijski inšpektor Boštjan Perklič, izvedel pa ga je<br />

višji policijski inšpektor in priznan strokovnjak na področju topografije in orientacije<br />

v naravi Mihael Burilov iz UUP.<br />

Praktični del usposabljanja<br />

je bil v Gotenici, kot orentacijski<br />

pohod. Posadka policijskega<br />

helikopterja je z vzletišča v VC<br />

Gotenica vsako od štirih skupin<br />

udeležencev odpeljala na prvo<br />

izhodiščno točko. Udeleženci so<br />

nato v manj kot treh urah morali<br />

prehoditi približno 12 km dolgo<br />

pot. Med pohodom so reševali<br />

orientacijske naloge, ki so jih<br />

našli na določenih kontrolnih<br />

točkah. Pravilna rešitev dane naloge<br />

na določeni kontrolni točki,<br />

je bila pogoj, da je skupina našla<br />

in nadaljevala pot na naslednjo<br />

kontrolno točko.<br />

Besedilo in foto: Boštjan Perklič<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

PROTITERORISTIČNO USPOSABLJANJE NA POLJSKEM<br />

Dvanajst policistov SE GPU se je od 20.<br />

do 24. maja udeležilo mednarodne taktične<br />

vaje specialnih enot v okviru združenja<br />

ATLAS (združenje evropskih policijskih<br />

specialnih enot) na Poljskem.<br />

Vajo BOMB MAY so organizirali pripadniki<br />

poljske specialne enote BOA. Na njej<br />

so sodelovali še pripadniki specialnih enot<br />

Litve (ARAS), Avstrije (COBRA), Portugalske<br />

(GOE) in Slovaške (LYNX). Omenjene enote<br />

predstavljajo eno izmed delovnih skupin<br />

v okviru ATLASA, in sicer delovno skupino<br />

Zgradbe, katere glavna naloga je poenotenje<br />

operativnih postopkov in materialnotehničnih<br />

sredstev <strong>za</strong> skupno protiteroristično<br />

delovanje.<br />

Udeleženci so se usposabljali še na drugih<br />

področjih, teoretično in praktično so<br />

izvajali in usklajevali taktiko približevanja<br />

objektu, vpad v objekt, pregled objekta,<br />

reševanje talskih situacij, taktiko hitrega<br />

vpada, taktiko planiranega vpada, evakuacijo<br />

objekta in vstop v prostore z uporabo<br />

šok bomb ter opreme <strong>za</strong> nasilno vstopanje.<br />

Vaje so izvajali ponoči in podnevi.<br />

Taktična vaja (simulacija <strong>za</strong>dnjega večjega<br />

terorističnega napada v Indiji), ki je bila<br />

izvedena <strong>za</strong>dnji dan obiska, je izhajala iz<br />

taktične predpostavke množičnega <strong>za</strong>jetja<br />

talcev v hotelskem kompleksu. Za uspešno<br />

opravljeno nalogo so bile vključene vse<br />

specialne enote.<br />

Pripadniki SE GPU so bili z obiskom na<br />

Poljskem zelo <strong>za</strong>dovoljni, saj so se poleg<br />

sodelovanja na taktični vaji seznanili tudi s<br />

taktiko, opremo, infrastrukturo drugih tujih<br />

enot, prav tako pa so izmenjali izkušnje<br />

in spoznanja na področju operativnega<br />

dela in usposabljanja ter organi<strong>za</strong>cije dela<br />

specialnih enot.<br />

Besedilo: Aleš Markovič<br />

Foto: Luka Ravnič<br />

Eden izmed segmentov usposabljanja je vključeval tudi delo s helikopterjem MI-8, ki je služil izvajanju taktike<br />

hitrega približevanja objektu.<br />

VAJA BISTRC 2009<br />

Ilirskobistriška skupina pri Gorski reševalni službi Ljubljana<br />

je v <strong>za</strong>četku aprila organizirala vajo Bistrc 2009, da bi<br />

preizkusila delovanje sistemov zvez in navigacije s pomočjo<br />

naprav GPS, in k sodelovanju povabila tudi policijo.<br />

Vaja je bila sestavljena iz<br />

dveh sklopov. Teoretičnemu<br />

delu je sledil praktičen preizkus<br />

na terenu, ki pa je bil<br />

<strong>za</strong> udeležence vaje presenečenje,<br />

saj je bila večina prepričana,<br />

da gre <strong>za</strong> dejansko<br />

iskalno akcijo pogrešenega<br />

pohodnika na območju hriba<br />

Kozlek (997 m).<br />

Dogovorjeno je bilo, da<br />

Republiški center <strong>za</strong> obveščanje<br />

v Postojni po teoretičnem<br />

delu usposabljanja sproži<br />

iskalno akcijo (vajo) pogreša-<br />

Praktični preizkus na terenu – iskanje pogrešanega pohodnika<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

45

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

nega pohodnika, o tem pa obvesti tudi<br />

OKC PU Postojna. Tamkajšnji vodja<br />

izmene je na kraj napotil vodjo policijskega<br />

okoliša na PP Ilirska Bistrica, ki je<br />

obenem tudi član skupine GRS Ilirska<br />

Bistrica.<br />

Na izhodišču so se člani GRS razdelili<br />

v skupine. Posamezne skupine so v<br />

naprave GPS vnesle trase poti, ki so jih<br />

nato pregledovale. Med iskalno akcijo<br />

je potekala tudi stalna komunikacija<br />

med vodjo policijskega okoliša in OKC<br />

PU Postojna, <strong>za</strong>radi česar je bila vaja<br />

še bolj verodostojna. Šele na končni<br />

točki, ki so jo vse skupine dosegle, so<br />

udeleženci izvedeli, da je šlo <strong>za</strong> vajo.<br />

Organi<strong>za</strong>torji vaje so posebno pozornost<br />

namenili varnosti udeležencev,<br />

komunikaciji med posameznimi<br />

skupinami reševalcev na terenu in<br />

vodjo akcije ter sodelovanju s policijo.<br />

Vaja je poka<strong>za</strong>la, da so gorski reševalci<br />

in policisti dobro pripravljeni na morebitne<br />

akcije.<br />

Besedilo: Iztok Ljubič<br />

Foto: Egon Burinar, GRS<br />

ZAŠČITA IN POMOČ POLICISTOM<br />

V Policijski akademiji v Tacnu je bil 28. maja strokovni posvet Zaščita in pomoč<br />

policistom. Referatom je prisluhnilo sto udeležencev, ki jih je uvodoma<br />

pozdravil Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije.<br />

Na posvet so bili povabljeni socialni in kadrovski delavci PU, člani delovnih skupin<br />

<strong>za</strong> delo in koordinacijo ukrepov v zvezi z ogrožanjem policistov PU, člani komisij<br />

<strong>za</strong> oceno skladnosti in upravičenosti <strong>za</strong> pravno pomoč policistom, inštruktorji PPSA<br />

PU in NOE GPU, inšpektorji <strong>za</strong> pooblastila PU, predstavniki NOE GPU ter predstavniki<br />

sindikatov v policiji.<br />

Avtorji člankov so udeležencem predstavili aktivnosti policije <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje<br />

<strong>za</strong>ščite in pomoči policistkam in policistom, ki potrebujejo psihosocialno pomoč.<br />

Obravnavali so naslednje teme: ogroženi delavci v policiji, pravna varnost policistov,<br />

dosedanja praksa psihosocialne pomoči, možnosti psihosocialne pomoči policistom,<br />

napadi na policiste – tuje in domače raziskave, psihosocialna pomoč – primera<br />

iz prakse, vloga policijskega vikarja pri <strong>za</strong>ščiti in pomoči policistom. Zbornik<br />

prispevkov s posveta je objavljen na intranetu policije.<br />

V razpravi na posvetu so udeleženci izoblikovali sklepe in predloge, ki jih bodo<br />

posamezne službe še izoblikovale in proučile možnosti <strong>za</strong> njihovo uvedbo v sistem.<br />

Na strokovnem posvetu so bili izpostavljeni problemi in pobude, <strong>za</strong> katere se<br />

bodo pripravile posamezne dejavnosti. Nosilec proučitve in priprave rešitev posameznih<br />

možnosti je mag. Srečko Krope iz vodstva GPU, ki bo usklajeval nadaljnje<br />

dejavnosti. Vse pobude in predloge rešitev, ki se nanašajo na psihosocialno pomoč<br />

policistom, mu lahko pošljete na naslov: srecko.krope@policija.si.<br />

TRENING VOŽNJE Z MOTORNIMI KOLESI V AVSTRIJI<br />

Policisti motoristi iz UVZ in inštruktor<br />

<strong>za</strong> vožnjo z motornim kolesom iz<br />

PA so se 20. aprila udeležili treninga<br />

vožnje z motornimi kolesi na poligonu<br />

avstrijske avtomoto zveze v<br />

Lebringu.<br />

Udeleženci so se naučili<br />

veliko novega, še več<br />

znanja pa so obnovili<br />

in utrdili. Tako bodo<br />

nedvomno veliko<br />

prispevali k še večji lastni<br />

varnosti in varnosti<br />

drugih udeležencev v<br />

prometu, predvsem pa<br />

varnosti med prevozi<br />

varovanih oseb v<br />

varnostnih kolonah.<br />

Trening je bil načrtovan že <strong>za</strong> 19.<br />

marec, ko je bil trening <strong>za</strong> voznike<br />

osebnih in specialnih vozil, vendar je<br />

bil <strong>za</strong> policiste motoriste <strong>za</strong>radi slabega<br />

vremena odpovedan. Tokrat pa<br />

je bilo vreme policistom na motornih<br />

kolesih naklonjeno.<br />

Udeleženci so na treningu, ki ga<br />

je vodil priznani avstrijski inštruktor<br />

OEAMTC <strong>za</strong> vožnjo z motornimi<br />

kolesi, izvajali vaje tudi do hitrosti<br />

100 km/h, in sicer: <strong>za</strong>viranje na suhi<br />

in mokri podlagi, izogibanje oviri na<br />

mokri in suhi podlagi z <strong>za</strong>viranjem,<br />

vaje <strong>za</strong> pravilno usmerjen pogled<br />

voznika motorja med vožnjo, slalom s<br />

klasičnim in angleškim stilom nagiba<br />

motorja, izpeljavo S <strong>za</strong>vojev, pravilno<br />

izpeljavo <strong>za</strong>voja s predhodnim <strong>za</strong>viranjem<br />

in izvozom iz ovinka s postopnim<br />

dodajanjem plina ter vaje <strong>za</strong> ravnotežje<br />

s »trial« motorji na brezpotju<br />

oz. na prirejenem poligonu.<br />

Besedilo in foto: Boštjan Perklič<br />

46<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

ATLAS SNIPER FORUM STEERING COMMITTE MEETING<br />

V Bruslju je v <strong>za</strong>četku<br />

aprila potekal prvi sestanek<br />

delovne skupine<br />

<strong>za</strong> ostrostrelstvo v okviru<br />

združenja ATLAS.<br />

ATLAS je združenje<br />

specialnih enot držav Evropske<br />

unije. Osnovni cilj<br />

združenja je skupen boj<br />

proti terorizmu, kar je tudi<br />

prednostna naloga naše<br />

specialne enote. Delovna<br />

skupina <strong>za</strong> ostrostrelstvo<br />

je bila ustanovljena novembra<br />

2007 v Atenah,<br />

januarja lani pa je v Pragi<br />

potekalo prvo srečanje ostrostrelcev,<br />

ki se ga je udeležilo<br />

29 članic ATLAS-a.<br />

Takrat se je pojavila ideja<br />

o ustanovitvi delovne skupine<br />

<strong>za</strong> ostrostrelstvo, ki<br />

je bila dokončno potrjena<br />

in ustanovljena na Dunaju<br />

aprila 2008. V tej delovni<br />

skupini sodelujejo predstavniki<br />

petih specialnih<br />

enot: URNA – Češka, DSU<br />

– Belgija, GIS – Italija, RAID<br />

– Francija in RED PANTHER<br />

– specialna enota slovenske<br />

policije.<br />

Na prvem srečanju delovne<br />

skupine je direktor<br />

specialne enote DSU navzočim<br />

<strong>za</strong>želel dobrodošlico,<br />

nato je sledila uradna otvoritev<br />

srečanja in spoznavanje<br />

predstavnikov. Predstavnik<br />

specialne enote DSU je opisal<br />

cilje in dosedanje delo<br />

delovne skupine ATLAS<br />

SNIPER FORUM, ostali pa<br />

so s pomočjo PowerPointa<br />

predstavili svoje enote.<br />

Razpravljali so o ključnih<br />

točkah in temah, <strong>za</strong>radi katerih<br />

je bila skupina ustanovljena.<br />

Ob koncu srečanja so<br />

določili izhodišča in načrte<br />

<strong>za</strong> delo skupine in se dogovorili<br />

glede naslednjega<br />

sestanka, ki bo novembra v<br />

Pragi.<br />

Delovna skupina pokriva<br />

celotno področje ostrostrelstva<br />

<strong>za</strong> vse države<br />

Evropske unije, <strong>za</strong>to je še<br />

posebna čast, da je bila<br />

slovenska specialna enota<br />

ali Red panther, kot je njeno<br />

uradno ime v združenju<br />

ATLAS, izbrana <strong>za</strong> eno izmed<br />

petih držav predstavnic<br />

v delovni skupini.<br />

Predstavniki delovne skupine<br />

Besedilo in foto: Boris Potušek<br />

Vodja sestanka Yves Bosmans (DSU) in Boris Potušek (SE GPU)<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Glavni trg Bruslja, ki velja <strong>za</strong> enega najlepših v Evropi, znan po svoji arhitekturi.<br />

47

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

60 LET PRIJATELJSTVA MED ČLOVEKOM IN PSOM V SLOVENSKI POLICIJI<br />

Oddelek <strong>za</strong> šolanje službenih psov je 15. maja s slovesnostjo na Gmajnicah obeležil 60-letnico šolanja službenih psov<br />

policije. Ob tej priložnosti so tudi odprli nove prostore OŠSP in PP VSP Ljubljana.<br />

Že <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnjim ovinkom<br />

pred Gmajnicami je bilo mogoče<br />

<strong>za</strong>čutiti izjemen ponos,<br />

ki je tisti dan preplavil tamkajšnje<br />

ozračje. Jasno je bilo,<br />

da ne gre le <strong>za</strong> formalno<br />

obeležitev jubileja, temveč<br />

izjemno zgodbo o uspehu,<br />

ki je končno dobila <strong>za</strong>služeno<br />

priznanje. Tisti, ki so v tej<br />

zgodbi sodelovali, jo pisali ali<br />

pa vsaj bežno pokukali vanjo,<br />

niso mogli skriti <strong>za</strong>dovoljstva.<br />

Takšna obletnica v sebi skriva<br />

bogato zgodovino. Od prvih<br />

skromnih korakov, s katerimi<br />

je na negotovo pot stopilo<br />

nekaj nadebudnih posameznikov,<br />

do izjemnega slovesa,<br />

ki ga imajo danes med evropskimi<br />

kolegi slovenski vodniki<br />

službenih psov in njihovi<br />

štirinožni prijatelji.<br />

KLJUB VSEM OVIRAM PO-<br />

GUMNO NAPREJ<br />

Po koncu druge svetovne<br />

vojne so policije po svetu že<br />

uporabljale specialno izšolane<br />

pse. Ob podpori takratnega<br />

ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve v Ljubljani je bila leta<br />

1948 sprejeta odločitev o<br />

ustanovitvi Šole službenih<br />

psov, ki bo izbirala pse in jih<br />

izšolala <strong>za</strong> pomoč miličnikom<br />

pri opravljanju njihove službe.<br />

Začetna vnema je bila<br />

kmalu postavljena pred prvo<br />

preizkušnjo. Primanjkovalo<br />

je kadra, znanja in opreme,<br />

iskanje ustreznega prostora<br />

pa je bilo pravo Sizifovo delo.<br />

A slabe razmere pionirjem na<br />

tem področju niso odvzele<br />

<strong>za</strong>gona.<br />

Inštruktorji, vodniki in psi<br />

so dolga leta delali v slabih<br />

razmerah. Psi so bili nastanjeni<br />

v premajhnih in nekakovostnih<br />

boksih, inštruktorji<br />

in vodniki pa niso imeli niti<br />

ustreznega prostora, v katerem<br />

bi se lahko preoblekli. Za<br />

novo lokacijo pogosto ni bilo<br />

ne sredstev ne posluha. Kljub<br />

slabim delovnim razmeram<br />

pa je bila strokovnost šole na<br />

<strong>za</strong>vidljivi ravni – podutiška<br />

šola je <strong>za</strong>znamovala razvoj<br />

kinologije v nekdanji skupni<br />

državi in imela vse do<br />

leta 1991 vodilno vlogo pri<br />

šolanju policijskih psov <strong>za</strong><br />

potrebe celotne Jugoslavije.<br />

V svoji pestri zgodovini je<br />

šola uvedla številne novosti.<br />

Za mnoge od njih je <strong>za</strong>služen<br />

Jože Vidic, ki je v šoli delal 22<br />

let in jo 15 let tudi vodil, še<br />

danes pa je eden vidnejših kinoloških<br />

strokovnjakov v Sloveniji.<br />

Leta 1971 je iz Švedske<br />

pripeljal dva že izšolana<br />

psa <strong>za</strong> iskanje prepovedanih<br />

drog, kar je spodbudilo nove<br />

uspehe. Pomemben mejnik<br />

je <strong>za</strong>četek šolanja službenih<br />

psov <strong>za</strong> specialistično<br />

uporabo leta 1972, ko je bil<br />

uspešno izšolan prvi “domači”<br />

službeni pes <strong>za</strong> odkrivanje<br />

prepovedanih drog, nemški<br />

ovčar Rex, že leta 1977 pa tudi<br />

prvi pes <strong>za</strong> odkrivanje eksplozivov,<br />

nemški ovčar Azor.<br />

»Z njim sem <strong>za</strong>čel delati, ko je<br />

bil star 2 meseca. Najprej sem<br />

mu skrival hrano, nato sem k<br />

hrani <strong>za</strong>čel prilagati eksploziv.<br />

Čez čas sem mu skrival<br />

samo eksploziv in ga, ko ga je<br />

našel, nagradil z mesom. Ker<br />

je pove<strong>za</strong>l vonj eksploziva z<br />

mesom, ga je pridno iskal. Bil<br />

je odličen pes, ki me nikoli ni<br />

pustil na cedilu,« se šolanja<br />

prvega psa <strong>za</strong> iskanje eksplozivov<br />

spominja dolgoletni inštruktor<br />

Mirko Džakula.<br />

Predvsem <strong>za</strong>dnja leta so<br />

bila <strong>za</strong> šolo zelo dinamična,<br />

večala sta se kakovost in obseg<br />

dela. Vodniki so postajali<br />

čedalje bolj usposobljeni in<br />

opremljeni, spremljali pa so<br />

jih vse bolj izurjeni štirinožni<br />

pomočniki. Tandem vodnika<br />

in psa je postal nepogrešljiv<br />

del policije.<br />

Vodniki službenih psov in njihovi štirinožni pomočniki so na slovesnosti predstavili svoje delo.<br />

48<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

Spominski znak 60 let šolanja službenih psov policije je prejel tudi Albert Čok,<br />

legenda tega poklica.<br />

KONČNO. NOVI PROSTORI.<br />

»Pa sem le dočakal novo<br />

šolo!« ni mogel skriti veselja<br />

Anton Zvone Es, nekdanji<br />

inštruktor šole. »Ponosen sem<br />

nanjo, saj je na nek način del<br />

mene. V njej sem več kot dvajset<br />

let delal, živel in dihal z njenimi<br />

ljudmi, jih učil in se učil z<br />

njimi. Tako sem tudi sam šoli<br />

pustil del sebe.« Prve prostore<br />

je imela šola na Vodnikovi<br />

cesti v Ljubljani, a se je <strong>za</strong>radi<br />

neustrezne lokacije leta 1954<br />

preselila v Podutik, kjer je delovala<br />

do leta 2008 – kar 54 let.<br />

Delovne razmere so bile slabe.<br />

»Razmere, v katerih smo<br />

nekoč delali, so bile na ravni<br />

najmanj razvitih držav; to, kar<br />

imamo danes, pa je evropski<br />

standard,« dodaja Miloš Kovač,<br />

ki je v podutiški šoli prehodil<br />

celo pot – od vodnika,<br />

preko inštruktorja, do vodje<br />

strokovnih usposabljanj.<br />

Potem pa je nekega dne<br />

naslov v časopisu spremenil<br />

vse. Tudi okus jutranje kave.<br />

»Bilo je leta 2000. Pri pregledu<br />

tiska sem <strong>za</strong>sledila ‘’masten’’<br />

naslov Podrli bodo šolo,« se<br />

tistega dne spominja Su<strong>za</strong>na<br />

Zevnik, nekdanja vodja<br />

policijske pasje šole. »Sprva<br />

nisem vedela, <strong>za</strong> katero šolo<br />

gre. Brezbrižno sem nadaljevala<br />

z branjem in ugotovila,<br />

da gre <strong>za</strong> pasjo šolo. To je bilo<br />

presenečenje! Nihče ni bil<br />

obveščen o tem.« Novembra<br />

2000 je bila javna razgrnitev<br />

lokacijskega načrta <strong>za</strong> avtocestni<br />

odsek Šentvid–Koseze,<br />

ki je potekal preko obstoječih<br />

kapacitet OŠSP in<br />

PP VSP Ljubljana v Podutiku.<br />

Po <strong>za</strong>četnem šoku so <strong>za</strong>čeli<br />

iskati nadomestno lokacijo.<br />

A kot pravi Zevnikova: »Pravi<br />

ljudje smo bili ob pravem<br />

trenutku na pravem mestu.«<br />

17. aprila 2008 sta se OŠSP<br />

in PP VSP Ljubljana preselili<br />

v nove, boljše in večje<br />

prostore na Gmajnicah v<br />

Ljubljani. Površina poslovnih<br />

prostorov OŠSP je 2.167 m 2 ,<br />

kvadratura PP VSP Ljubljana<br />

pa meri 1.061 m 2 . OŠSP ima<br />

72 pesjakov, od tega šest bolniških,<br />

pet karantenskih in<br />

enega izolacijskega, PP VSP<br />

Ljubljana pa ima 32 pesjakov.<br />

Pomembna pridobitev šole<br />

je tudi nov poligon <strong>za</strong> službene<br />

pse, ki meri kar 7000 m 2 .<br />

V <strong>za</strong>dnjih dveh letih so zgradili<br />

nove objekte ali v celoti<br />

adaptirali stare tudi v enotah<br />

vodnikov službenih psov v<br />

PU Murska Sobota, PU Novo<br />

mesto, PU Celje, PU Maribor,<br />

PU Koper in PU Krško.<br />

ZAHTEVEN POKLIC IN IZ-<br />

JEMNI LJUDJE<br />

»Odnos med človekom in<br />

živaljo je nekaj najlepšega, kar<br />

lahko izkusimo. Je iskren, neposreden<br />

in pristen. Ima vse<br />

lastnosti, ki si jih želimo tudi<br />

v medosebnih odnosih, predvsem<br />

pa ima moč, da v nas<br />

vedno zbudi le najboljše,« je<br />

na osrednji slovesnosti dejal<br />

LIFE AND WORK<br />

v. d. generalnega direktorja<br />

policije Janko Goršek. Da to<br />

resnično drži, je bilo mogoče<br />

opaziti tistega majskega dne<br />

na Gmajnicah, kjer so se zbrali<br />

tudi ‘’stari mački’’. Že bežen<br />

stik z njimi je dal vedeti, da gre<br />

<strong>za</strong> izjemne ljudi, ki v sebi skrivajo<br />

veliko ljubezen do živali<br />

in tudi do življenja. »Bil sem<br />

presenečen, ko sem dobil vabilo<br />

na slovesnost. Toliko let<br />

je že od tega,« se spominja<br />

Albert Čok, legenda tega poklica<br />

in vodnik enega najbolj<br />

znanih slovenskih službenih<br />

psov Ciga – Čuja. »Niti pomislil<br />

nisem, da bom med prejemniki<br />

priznanj. Ko je ‘’padla<br />

komanda’’ in so poklicali moje<br />

ime, sem bil zelo presenečen.<br />

Za trenutek nisem vedel,<br />

kje se nahajam, takšno veselje<br />

me je prevzelo. Solze so mi<br />

napolnile oči. Kar stekel sem<br />

po priznanje (smeh),« dodaja<br />

Čok, ki 39 let po upokojitvi<br />

živi polno in aktivno življenje.<br />

Kot pravi sam, je še danes »<strong>za</strong>strupljen<br />

s pasjerejo« in ima<br />

doma dva nemška ovčarja.<br />

Lahko bi rekli, da gre <strong>za</strong> poklicno<br />

deformacijo v najboljši<br />

možni različici. »Želim si, da bi<br />

vsi vodniki svoje delo opravljali<br />

s takim veseljem, kot sem<br />

ga jaz. Službenega psa moraš<br />

imeti rad, tako rad kot imaš<br />

svojo ženo in otroke!«<br />

Besedilo in foto: Nina Djordjević,<br />

Adil Huselja, Monika Golob<br />

Marko Medvešek, vodja OŠSP:<br />

Kakovostno in strokovno delo<br />

prav vsakega posameznika, ki je<br />

kakor koli deloval na strokovnem<br />

kinološkem področju, je pripomoglo<br />

k temu, da lahko danes opravljamo<br />

to plemenito delo v eni najbolj<br />

sodobnih šol v Evropi.<br />

Su<strong>za</strong>na Zevnik, nekdanja vodja<br />

OŠSP:<br />

Danes sem neskončno ponosna<br />

na fante in na pse. Ko sem <strong>za</strong>čela<br />

opravljati delo vodje šole, sploh<br />

nisem vedela, kako dobri so. Nato<br />

sem <strong>za</strong>čela spoznavati to delovno<br />

področje v drugih državah EU in<br />

spoznala, da smo lahko zelo ponosni<br />

na to, kar znamo!<br />

Mirko Džakula, nekdanji inštruktor:<br />

Takrat je bilo kinološkega znanja<br />

malo. V tujino smo si hodili<br />

ogledovat treninge, tam pobirali<br />

znanje in ga prenašali naprej. Šolali<br />

smo <strong>za</strong> vse republike nekdanje<br />

Jugoslavije. Sodelovanje s tujimi<br />

policijami je bilo zelo dobro, tako<br />

se je širilo in bogatilo znanje. Pri<br />

policijah ni konkurence, saj vsi delamo<br />

<strong>za</strong> isti cilj.<br />

Anton Zvone Es, nekdanji inštruktor:<br />

S kinologijo sem se ukvarjal, še<br />

preden sem prišel v policijsko pasjo<br />

šolo. Na enem od tekmovanj leta<br />

1970 je bil prisoten tudi takratni<br />

šef policijske pasje šole, ki me je<br />

povabil k sodelovanju. Inštruktor<br />

sem postal leta 1975, pot do tja pa<br />

je bila dolga in težka. S pridnostjo,<br />

vztrajnostjo in s pomočjo ‘’starejših<br />

mačkov’’ sem osvojil to delo.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

49

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

<strong>VARNOST</strong> V GORAH<br />

Z daljšimi in toplejšimi dnevi prihaja tudi sezona pogostejšega obiskovanja naših gora. Ker nam pozimi kondicijska<br />

priprava <strong>za</strong> hojo v gore pade, je toliko bolj pomembno, da se na novo sezono dobro pripravimo ter da upoštevamo nevarnosti<br />

v gorskem svetu.<br />

Nevarnosti v gorah so objektivne in subjektivne. Objektivne<br />

izhajajo iz narave in človek nanje ne more vplivati, lahko pa<br />

se jim izogne. Vse objektivne nevarnosti v gorah torej lahko<br />

postanejo subjektivne, če jih ne jemljemo resno in jih ne upoštevamo.<br />

Subjektivne nevarnosti izhajajo iz človeka in so plod<br />

njegove nevednosti, malomarnosti, raztresenosti in neupoštevanja<br />

naučenega.<br />

V gorah ni mogoče <strong>za</strong>gotoviti popolne varnosti. Ustrezno<br />

pripravljeni pa lahko bistveno prispevamo k večji varnosti,<br />

zmanjšamo tveganje in se pravočasno izognemo nevarnostim.<br />

Vsak alpinist ali gornik, ki se poda v gore in skalovje, <strong>za</strong>pusti<br />

varno območje ravnine in <strong>za</strong>vestno sprejme tveganje in<br />

nevarnosti v gorah.<br />

V drugi polovici avgusta se v Alpah dogajajo vremenski<br />

preobrati na velikih površinah. Hladna fronta <strong>za</strong>dene na poletno<br />

ogreti topli zrak, se <strong>za</strong>gozdi pod njega in ga žene v višino.<br />

Topel zrak se z dviganjem v višino ohlaja, prihaja do padavin,<br />

ki skupaj s padcem temperature pomenijo izrazit vremenski<br />

preobrat. Ti preobrati v drugi polovici avgusta se v Alpah dogajajo<br />

tako redno, kot bi se ravnali po koledarju.<br />

Zanesljivost vremenske napovedi se je po <strong>za</strong>slugi satelitskih<br />

posnetkov in računalniške obdelave znatno izboljšala<br />

in tako je pravilnost napovedi dosegla 86 %. Krajevno slabo<br />

vreme pa se kljub razvoju tehnike ne da napovedati 36 ur<br />

50<br />

Nevarnosti <strong>za</strong>radi slabe priprave na turo:<br />

– precenjevanje svojih izkušenj in sposobnosti;<br />

– nepoznavanje dostopa in sestopa;<br />

– nepoznavanje podnebnih razmer;<br />

– nepoznavanje tehnične <strong>za</strong>htevnosti vzpona;<br />

– nepoučenost o času trajanja vzpona;<br />

– neupoštevanje vremenske napovedi.<br />

Nevarnosti <strong>za</strong>radi opreme:<br />

– neustrezna obutev;<br />

– pomanjkljiva ali neustrezna oprema, nepravilna<br />

uporaba opreme;<br />

– pomanjkljiva ali neprimerna <strong>za</strong>ščita pred vlago, vetrom<br />

in mrazom.<br />

Nevarnosti pri gibanju v gorah:<br />

– zdrsi;<br />

– padci,<br />

– padajoče kamenje;<br />

– izguba orientacije;<br />

– izčrpanost.<br />

Nevarnosti <strong>za</strong>radi vremena:<br />

– megla zmanjšuje vidljivost – izguba orientacije;<br />

– opazovanje vremena – nevihti se lahko izognemo<br />

ali pravočasno nanjo pripravimo, saj se nekaj ur<br />

pred njo <strong>za</strong>čnejo tvoriti kopasti oblaki.<br />

Nevarnosti v gorah lahko nastanejo <strong>za</strong>radi slabe priprave na turo, slabe opreme,<br />

gibanja v gorah in vremena.<br />

prej, ampak samo kratkoročno. Lokalna vremenska pravila<br />

je treba torej poznati, nevarno se je namreč ravnati po pravilih<br />

domačih krajev, saj so pravila na severni strani Alp glede<br />

vetrov in oblakov večinoma prav obratna kot na južni. Če<br />

strnemo povedano, je kljub današnjemu stanju meteorologije<br />

še vedno treba računati na nekaj negotovosti, navse-<br />

Pri pripravi in izvedbi ture upoštevajmo naslednje:<br />

– izbira cilja – pripravljenost, primerna oprema;<br />

– zbiranje podatkov – o dostopu, steni, smeri, potrebni<br />

opremi, opis smeri s shemo in sliko (ple<strong>za</strong>lni vodnik),<br />

posvetovanje s poznavalci smeri;<br />

– izdelava časovne sheme celotne ture;<br />

– spremljanje vremenske slike in vremenskih razmer<br />

na območju ter dolžina dneva;<br />

– pravočasen <strong>za</strong>četek ture;<br />

– če <strong>za</strong>idemo, ne vztrajajmo <strong>za</strong> vsako ceno, temveč se<br />

pravočasno obrnimo;<br />

– ob znakih, ki napovedujejo poslabšanje vremena,<br />

ne vztrajajmo pri načrtovanem vzponu;<br />

– pravilna ocena kočljivega položaja in po potrebi<br />

pravočasen umik.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

Zaradi vseh teh nevarnosti, ki prežijo na pohodnike, se<br />

morajo usposabljati tudi policisti, da bodo lahko kos nalogam<br />

in razmeram, ki vladajo v visokogorju.<br />

Policisti posebne policijske enote – gorske enote so 16. in<br />

17. 4. obnavljali in nadgrajevali svoje znanje v poletnih razmerah<br />

v visokogorju. Glavni poudarek je bil na specifičnosti<br />

uporabe opreme in postopkov <strong>za</strong> varno in učinkovito gibanje<br />

<strong>za</strong> napredovanje v strmih pobočjih, strmih grapah in stenah v<br />

visokogorju ter združevanju tega s policijsko taktiko. Prav tako<br />

se je obnovilo znanje pri postopkih uporabe helikopterja.<br />

Kot lahko vsakega gornika preseneti nenadna sprememba<br />

vremena, se je to zgodilo tudi policistom na usposabljanju.<br />

Ponoči je <strong>za</strong>čelo deževati, dež pa je zjutraj <strong>za</strong>radi zelo<br />

nizkih temperatur prešel v sneg. Tako so policisti obnovili in<br />

uporabili še znanje, ki so ga pridobili na zimskem delu usposabljanja<br />

v visokogorju.<br />

Zaradi nevarnosti, ki prežijo na pohodnike, se morajo usposabljati tudi policisti,<br />

da bodo kos nalogam in razmeram v visokogorju.<br />

<strong>za</strong>dnje tudi meteorologi niso nezmotljivi. Vremenski pojavi<br />

v gorah so intenzivnejši in se pojavijo prej kot v dolini. Zato<br />

se tveganih početij, kar alpinizem in gorništvo nedvomno<br />

sta, ne lotevajmo v slabih vremenskih razmerah, ker je tedaj<br />

tudi reševanje bolj <strong>za</strong>htevno, predvsem pa bolj tvegano.<br />

Prvi preventivni ukrep <strong>za</strong> varno hojo v gore je obvezna<br />

osnovna osebna oprema, ki obsega nahrbtnik z rezervnimi<br />

in <strong>za</strong>ščitnimi oblačili, hrano in bre<strong>za</strong>lkoholno pijačo, svetilko,<br />

visoko obutev, čelado, samovarovalni komplet, v zimskih razmerah<br />

in <strong>za</strong> prečkanje snežišč obvezno dereze in cepin.<br />

Napake pri delu niso dovoljene.<br />

Policisti gorske enote morajo obvladati tudi postopke<br />

reševanja s helikopterjem, saj v poletni turistični sezoni<br />

sodelujejo v ekipi <strong>za</strong> helikoptersko reševanje v gorah,<br />

<strong>za</strong>radi česar morajo do potankosti obvladati:<br />

Policisti gorske enote morajo obvladati tudi postopke reševanja s helikopterjem.<br />

Alpinistična obvezna osnovna tehnična osebna oprema<br />

pa obsega vrv, čelado, ple<strong>za</strong>lni pas, kladivo, 5-8 klinov, 5<br />

kompletov (2 vponki s trakom), dve vponki, tri vponke z matico,<br />

dve pomožni vrvici, dva cevasta trakova, osmica.<br />

Letošnje leto je zopet specifično <strong>za</strong>radi še vedno velike<br />

količine snega v visokogorju. Sneg se bo v senčnih legah<br />

in grapah lahko obdržal tudi preko celega poletja. Toplo in<br />

suho vreme v dolini nas lahko <strong>za</strong>vede glede izbire opreme,<br />

predvsem obutve, saj ne pričakujemo, da bomo na višini nad<br />

1500 m morali prečkati snežišča. Pri prečkanju nekaj metrov<br />

širokih strmih snežišč, ki pokrivajo planinsko pot, pogosto<br />

prihaja do usodnih zdrsov.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

– vstopanje in izstopanje iz helikopterja na <strong>za</strong>htevnem<br />

terenu iz lebdenja,<br />

– <strong>za</strong>puščanje helikopterja po vrvi,<br />

– dvig in spust z elektromotornim vitlom,<br />

– dvig v helikopter ob reševalni vreči in trikotnem<br />

sedežu,<br />

– postopek re<strong>za</strong>nja vrvi, na kateri je obvisel človek<br />

(alpinist, samomorilec, protestnik …).<br />

Našteta znanja <strong>za</strong>htevajo veliko treningov in raznih<br />

usposabljanj, saj tu napake niso dovoljene. Tako so policisti<br />

PPE III – GE svoje znanje <strong>za</strong> samostojno izvajanje nalog s<br />

pomočjo helikopterja obnovili in nadgradili po veljavnem<br />

programu ter se tako pripravili na prihajajočo poletno sezono<br />

v gorah.<br />

Naj bo vaš korak v gorah prijeten in brez nevšečnosti.<br />

Veliko planinskih užitkov v neokrnjeni naravi vam želim.<br />

Besedilo in foto: Robert Kralj<br />

51

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

8. POLICIJSKE IGRE<br />

Na 8. policijske igre nismo dolgo čakali, saj je od prejšnjih minilo le osem mesecev; letošnje<br />

so bile 21. in 22. maja. Udeležilo se jih je 511 tekmovalcev in 176 tekmovalk iz 21 enot (skupaj<br />

687 tekmovalcev). Nekateri med njimi so tekmovali v več disciplinah. Vendar na igrah bolj kot<br />

tekmovalnost in čim boljši uspehi štejejo druženje, nova znanstva in izmenjava izkušenj.<br />

Vrhunski športniki, <strong>za</strong>posleni v policiji, z Milanom Kučanom, nekdanjim predsednikom<br />

države, in vodstvom policije<br />

V dveh dneh so se prijavljeni<br />

preizkusili v judu, praktičnem<br />

postopku, samoobrambi<br />

– prikazovanju tehnik in borbah,<br />

policijskem mnogoboju,<br />

streljanju z avtomatsko puško<br />

Hecler&Koch MP-5, pištolo (evropski<br />

policijski parkur) in zračno<br />

puško.<br />

Poleg teh, zelo policijskih<br />

panog, so tekmovali še v nogometu<br />

(moški), odbojki na mivki<br />

(ženske) in šahu.<br />

Tekmovalno posebej pester<br />

je bil drugi dan, ko so se tekmovanja<br />

vrstila ne le v Tacnu, pač<br />

pa še v Klečah v Savljah in na<br />

<strong>za</strong>prtem strelišču na Dolenjski<br />

cesti, vse v Ljubljani, ter seveda<br />

v Gotenici.<br />

52<br />

V petek, 22. maja, sta bila<br />

tudi slavnostna otvoritev in <strong>za</strong>ključek<br />

iger.<br />

Odprl jih je Janko Goršek,<br />

v. d. generalnega direktorja<br />

policije in predsednik glavnega<br />

organi<strong>za</strong>cijskega odbora,<br />

»<strong>za</strong>prl« pa Matjaž Šinkovec, namestnik<br />

generalnega direktorja<br />

policije. Pred tekmovanji so<br />

navzoči vsem tekmovalkam in<br />

tekmovalcem <strong>za</strong>želeli čim več<br />

športnih uspehov in čim manj<br />

poškodb, gledalkam in gledalcem<br />

pa veliko užitkov pri<br />

spremljanju posameznih disciplin.<br />

In imeli smo kaj videti!<br />

Od spremljevalnih dejavnosti<br />

je tudi letos otvoritev in<br />

<strong>za</strong>ključek iger glasbeno po-<br />

Prvouvrščene ekipe: Specialna enota, PU Ljubljana in PU Koper<br />

spremil Policijski orkester, tudi<br />

letos je bil fotografski natečaj<br />

ter revialne tekme. Novo pa je<br />

bilo, da so na razstavi fotografskih<br />

del z natečaja sodelovali<br />

predstavniki društva Enooki<br />

s fotografijami na temo Delo<br />

policistov skozi objektiv profesionalnih<br />

fotografov. Poleg<br />

revialnih tekem v nogometu<br />

so letos prvič potekale tudi revialne<br />

tekme v odbojki.<br />

Vse igre in fotografsko razstavo<br />

sta si ogledala tudi nekdanji<br />

predsednik Milan Kučan<br />

in ambasador Republike Slovenije<br />

<strong>za</strong> šport, strpnost in fair<br />

play Miro Cerar.<br />

Najboljši tekmovalci so na<br />

koncu 8. policijskih iger kot posamezniki<br />

in ekipe v skupni razvrstitvi<br />

prejeli diplome, medalje<br />

in pokale. Za skupno razvrstitev<br />

je bila odločilna finalna tekma v<br />

odbojki, ki je bila tudi <strong>za</strong>radi tega<br />

najbolj obiskana in napeta.<br />

Ekipna razvrstitev<br />

(top 7 disciplin):<br />

1. Specialna enota<br />

2. PU Ljubljana<br />

3. PU Koper<br />

4. PU Maribor<br />

5. PU Krško<br />

6. PU Celje<br />

7. PU Murska Sobota<br />

8. Policijska akademija<br />

9. PU Novo mesto<br />

10. UVZ<br />

11. UKP<br />

12. PU Postojna<br />

13. PU Kranj<br />

14. UUP<br />

15. PU Nova Gorica<br />

16. UIT<br />

17. OKC<br />

18. UL<br />

19. PU Slovenj Gradec<br />

20. UOK<br />

21. SGDP<br />

Nekaj številk in <strong>za</strong>nimivosti:<br />

- na 8. policijskih igrah je sodelovalo 687 tekmovalk in<br />

tekmovalcev (511 moških in 176 žensk);<br />

- nekateri so tekmovali v več disciplinah; če bi še to upoštevali,<br />

potem je bilo 792 udeležb;<br />

- 14 udeležencev je tekmovalo v treh, 77 pa v dveh disciplinah;<br />

- sodelovalo je 21 ekip, vse PU in skoraj vse NOE GPU (razen<br />

Centra <strong>za</strong> forenzične preiskave);<br />

- gledano po posameznih enotah je največ udeležencev<br />

(skupno) bilo iz Policijske akademije, PU Ljubljana in<br />

Murska Sobota (po 59), sledita jim PU Koper (56) in Krško<br />

(55); najmanj pa iz UOK (4) in SGDP (6);<br />

- gledano po posameznih enotah in udeležencih po spolu<br />

je bilo največ tekmovalcev iz PU Koper (44), sledijo<br />

Policijska akademija, PU Ljubljana in Murska Sobota (po<br />

43) ter Krško (41); največ tekmovalk pa iz Policijske akademije,<br />

PU Ljubljana, Murska Sobota in Maribor (po 16),<br />

sledita jim Celje (15) in Krško (14);<br />

- PU Slovenj Gradec je bila edina enota, ki je imela več<br />

tekmovalk kot tekmovalcev;<br />

- SGDP je bila edina enota s samo tekmovalkami;<br />

- povprečna starost vseh tekmovalk in tekmovalcev je<br />

bila 33 let, najmlajša tekmovalka in tekmovalec sta bila<br />

stara 20 in 19 let, najstarejša pa 52 in 57 let; tekmovali<br />

so v šahu, odbojki in nogometu.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

REVIALNE TEKME<br />

V okviru spremljevalnega programa sta na igrah potekali revialni tekmi v<br />

nogometu. Najprej sta se pomerili ekipa vodstva policije in ekipa Slovenske<br />

vojske. Zmagala je ekipa vodstva policije z 1 : 0. Gol je dal Bojan Matevžič.<br />

Drugo nogometno tekmo so igrali predstavniki policijskega vodstva s predstavniki<br />

Društva športnih novinarjev Slovenije. Znova je zmagala ekipa vodstva<br />

policije, in sicer s 5 : 3. Gole <strong>za</strong> ekipo vodstva policije so dali Milan Kangler (dvakrat),<br />

Vladimir Pocek, Rudi Ivančič in Emil Pozvek (enajstmetrovka). Gola <strong>za</strong> ekipo<br />

novinarjev pa sta dala Anže Bašelj in Tomaž Klemenčič.<br />

Na revialni tekmi v odbojki so se pomerile ekipa policistk proti ekipi predstavnic<br />

Slovenske vojske. Naslednja tekma je bila med policistkami in predstavnicami<br />

novinark. Obe tekmi so predstavnice policije izgubile. Razlog je bil v tem,<br />

da je njihova vodja ekipe najboljše tekmovalke “čuvala” <strong>za</strong> finalno tekmo, ki je<br />

sledila.<br />

Vse tekme so bile nadvse <strong>za</strong>nimive. Ogledalo si jih je veliko gledalcev, komentirala<br />

pa sta jih Denis Avdič in Andrej Berginc.<br />

Vrhunski športniki, <strong>za</strong>posleni v policiji, v revialnih tekmah niso sodelovali,<br />

so si pa Policijske igre z <strong>za</strong>nimanjem ogledali.<br />

JUDO<br />

Tekmovanje je bilo 21. maja v veliki telovadnici<br />

v Tacnu. Sodelovalo je 62 policistov iz 9<br />

ekip.<br />

Predsednik tekmovalnega odbora je bil Smiljan<br />

Lukman.<br />

Posamična razvrstitev – nad 100 kg<br />

(prvi trije):<br />

1. Franc Pozderec, Policijska akademija<br />

2. Jože Butkovič, PU Koper<br />

3. Darko Žnidarič, PU Maribor<br />

Generalna razvrstitev (prvih pet):<br />

1. PU Ljubljana<br />

2. Policijska akademija<br />

3. PU Koper<br />

4. PU Novo mesto<br />

5. PU Krško<br />

Posamična razvrstitev – do 66 kg:<br />

1. Primož Kuhar, PU Ljubljana<br />

2. Boštjan Kramberger, Policijska akademija<br />

Posamična razvrstitev – do 73 kg (prvi trije):<br />

1. Metod Jerman, PU Novo mesto<br />

2. Bojan Jovanović, PU Celje<br />

3. Bojan Popovič, PU Ljubljana<br />

Posamična razvrstitev – do 81 kg (prvi trije):<br />

1. Miha Mavec, PU Novo mesto<br />

2. Zvonko Ivačič, Urad <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito<br />

3. Boštjan Cotič, PU Koper<br />

Posamična razvrstitev – do 90 kg (prvi trije):<br />

1. Boštjan Divjak, PU Ljubljana<br />

2. Sandi Hotko, PU Krško<br />

3. Saša Sandič, PU Koper<br />

Posamična razvrstitev – do 100 kg (prvi trije):<br />

1. Zlatko Rizvič, Specialna enota<br />

2. Grega Likar, Policijska akademija<br />

3. Jan Blažič, PU Koper<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

53

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

PRAKTIČNI POSTOPEK<br />

Tekmovanje je bilo 21. maja v mali<br />

telovadnici v Tacnu.<br />

Sodelovalo je 34 tekmovalcev,<br />

28 policistov in 6 policistk, iz 7 ekip.<br />

Predsednik tekmovalnega odbora je<br />

bil Smiljan Lukman.<br />

Generalna razvrstitev (prvih pet):<br />

1. PU Celje<br />

2. PU Ljubljana<br />

3. PU Koper<br />

4. PU Krško<br />

5. Uprava uniformirane policije<br />

6. PU Maribor<br />

SAMOOBRAMBA – JUJITSU,<br />

PRIKAZOVANJE TEHNIK<br />

Tekmuje se v transportnih prijemih judo tehnike<br />

– meti, obramba pred napadi z grabljenjem,<br />

objemi in čvrstimi prijemi okrog vratu,<br />

<strong>za</strong>mahi/udarci s pestjo in brcami, orožjem<br />

ter borbeni akciji.<br />

SAMOOBRAMBA – JUJITSU, BORBE<br />

Tekmovanje je potekalo 21. maja v mali telovadnici<br />

v Tacnu. Sodelovalo je 19 policistov iz<br />

5 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil<br />

Smiljan Lukman.<br />

Generalna razvrstitev:<br />

1. PU Murska Sobota<br />

2. PU Krško<br />

3. PU Maribor<br />

4. PU Koper<br />

5. PU Ljubljana<br />

Posamična razvrstitev – moški (prvi trije):<br />

1. Gorazd Kostevc, PU Krško<br />

2. Dejan Kink, PU Krško<br />

3. Boštjan Zemljič, PU Koper<br />

Tekmovanje je potekalo 22. maja v veliki telovadnici v Tacnu.<br />

Sodelovalo je 50 policistov iz 11 ekip. Predsednik tekmovalnega<br />

odbora je bil Smiljan Lukman.<br />

Generalna razvrstitev:<br />

1. PU Ljubljana<br />

2. PU Koper<br />

3. Policijska akademija<br />

4. PU Novo mesto<br />

5. PU Krško<br />

Posamična razvrstitev – do 62 kg:<br />

1. Boštjan Kramberger, PA<br />

Posamična razvrstitev – do 69 kg<br />

(prvi trije):<br />

1. Metod Jerman, PU Novo mesto<br />

2. Sretko Petoš, PA<br />

3. Lovro Hovnik, PU Koper<br />

Posamična razvrstitev – do 77 kg<br />

(prvi trije):<br />

1. Darko Milanovič, PU Novo mesto<br />

2. Gregor Mlinar, PA<br />

3. Zvonko Ivačič, UVZ<br />

Posamična razvrstitev – do 85 kg<br />

(prvi trije):<br />

1. Dragan Milutinovič, PU Celje<br />

2. David Marin, PU Koper<br />

3. Boštjan Divjak, PU Ljubljana<br />

Posamična razvrstitev – do 94 kg<br />

(prvi trije):<br />

1. Zlatko Rizvič, SE<br />

2. Diego Kelebuda, PU Koper<br />

3. Sandi Hotko, PU Krško<br />

Posamična razvrstitev – nad 94 kg<br />

(prvi trije):<br />

1. Otmar Jordan, PU Ljubljana<br />

2. Stanislav Skubic, PU Krško<br />

3. Elvis Čenanović, PA<br />

54<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

POLICIJSKI MNOGOBOJ<br />

Dolžina proge <strong>za</strong> moške je približno 10 km, <strong>za</strong> ženske pa 7 km. Proga<br />

poteka v okolici naselja Gotenica po gozdnih poteh in drugih<br />

označenih cestah. Tekmovalci med tekom dvakrat streljajo s pištolo<br />

in premagujejo druge ovire. Tekmovanje je bilo 22. maja v Gotenici.<br />

Sodelovalo je 71 tekmovalcev, 58 policistov in 13 policistk, iz<br />

16 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Igor Stošič.<br />

Generalna razvrstitev (prvih<br />

pet):<br />

1. Specialna enota<br />

2. PU Murska Sobota<br />

3. PU Koper<br />

4. PU Maribor<br />

5. Policijska akademija<br />

Posamična razvrstitev – moški<br />

v skupni konkurenci:<br />

1. Severino Ogrizek, PU<br />

Maribor<br />

2. Robert Tašič, SE<br />

3. Renato Lešnik, PU Nova<br />

Gorica<br />

Posamična razvrstitev – moški<br />

do 30 let (prvi trije):<br />

1. Peter Kus, PU Krško<br />

2. Borut Horvat, PU Murska<br />

Sobota<br />

3. Jure Majdič, Specialna enota<br />

Posamična razvrstitev – moški<br />

do 40 let (prvi trije):<br />

1. Severino Ogrizek, PU Maribor<br />

2. Robert Tašič, Specialna<br />

enota<br />

3. Igor Kuster, PU Koper<br />

Posamična razvrstitev – moški<br />

nad 40 let (prvi trije):<br />

1. Renato Lešnik, PU Nova<br />

Gorica<br />

2. Igor Cvelbar, SE<br />

3. Emil Oblak, UUP<br />

Posamična razvrstitev – ženske<br />

do 35 let (prve tri):<br />

1. Evelina Miklavič, PU Murska<br />

Sobota<br />

2. Neža Kloboves, PU Koper<br />

3. Tina Brelih, PA<br />

Posamična razvrstitev<br />

– ženske nad 35 let:<br />

1. Zdenka Pušnik, PU Celje<br />

2. Vesna Kavčič, PA<br />

3. Tatjana Koren, PU Slovenj<br />

Gradec<br />

STRELJANJE Z AVTOMATSKO PUŠKO<br />

HECKLER&KOCH MP-5<br />

Tekmovanje poteka v obliki obhodnega streljanja na razdalji od<br />

15 do 50 m. Strelja se na pet različnih načinov oz. iz petih različnih<br />

položajev (borbeno stoje, leže, kleče, stoje iz<strong>za</strong> barikade, natančno<br />

streljanje stoje). Tekmovanje je bilo 22. maja v Gotenici.<br />

Sodelovalo je 65 tekmovalcev, 56 moških in 9 žensk, iz 15 ekip.<br />

Predsednik tekmovalnega odbora je bil Ljubo Tomažič.<br />

Generalna razvrstitev<br />

(prvih pet):<br />

1. Specialna enota<br />

2. PU Celje<br />

3. PU Novo mesto<br />

4. PU Maribor<br />

5. PU Ljubljana<br />

Ekipna razvrstitev – moški<br />

(prvih pet):<br />

1. PU Celje<br />

2. PU Novo mesto<br />

3. Specialna enota<br />

4. PU Maribor<br />

5. PU Ljubljana<br />

Ekipna razvrstitev – ženske:<br />

1. PU Novo mesto<br />

2. PU Maribor<br />

3. Urad <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito<br />

Posamična razvrstitev – moški<br />

(prvi trije):<br />

1. Gregor Jeršič, PU Celje<br />

2. Peter Županc, PU Novo mesto<br />

3. Tomaž Cerk, Specialna enota<br />

Posamična razvrstitev – ženske<br />

(prve tri):<br />

1. Renata Oražem Vršič, Specialna<br />

enota<br />

2. Karmen Zajc, PU Novo mesto<br />

3. Ksenija Pozeb, PU Maribor<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

55

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

STRELJANJE S PIŠTOLO<br />

(EVROPSKI POLICIJSKI PARKUR)<br />

Tekmovanje poteka v obliki obhodnega streljanja na razdalji od<br />

7 do 30 m. Strelja se na sedem različnih načinov oz. iz sedmih<br />

različnih položajev (borbeno na dveh razdaljah, leže, sede, iz<strong>za</strong><br />

barikade, kleče, natančno streljanje). Tekmovanje je bilo 22.<br />

maja v Gotenici. Sodelovalo je 74 tekmovalcev, 60 moških in 14<br />

žensk, iz 17 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Ljubo<br />

Tomažič.<br />

Generalna razvrstitev (prvih<br />

pet):<br />

1. PU Maribor<br />

2. Specialna enota<br />

3. PU Nova Gorica<br />

4. PU Murska Sobota<br />

5. PU Koper<br />

Ekipna razvrstitev – moški<br />

(prvih pet):<br />

1. PU Maribor<br />

2. Specialna enota<br />

3. PU Nova Gorica<br />

4. PU Murska Sobota<br />

5. PU Koper<br />

Ekipna razvrstitev – ženske:<br />

1. PU Novo mesto<br />

2. PU Maribor<br />

3. PU Ljubljana<br />

4. Specialna enota<br />

5. PU Murska Sobota<br />

6. Urad <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito<br />

Posamična razvrstitev – moški<br />

(prvi trije):<br />

1. Slavko Brezovnik, UVZ<br />

2. Miroslav Knez, PU Maribor<br />

3. Robert Krhin, PU Maribor<br />

Posamična razvrstitev – ženske<br />

(prve tri):<br />

1. Renata Oražem Vršič,<br />

Specialna enota<br />

2. Janja Metež, PU Novo mesto<br />

3. Karmen Zajc, PU Novo mesto<br />

STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO<br />

Tekmovanje je potekalo 22. maja v <strong>za</strong>prtem strelišču na Dolenjski<br />

cesti v Ljubljani. Sodelovala sta 102 tekmovalca, 67 moških<br />

in 35 žensk, iz 18 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil<br />

Dušan Gorišek.<br />

Generalna razvrstitev<br />

(prvih pet):<br />

1. Specialna enota<br />

2. PU Murska Sobota<br />

3. PU Celje<br />

4. PU Kranj<br />

5. PU Krško<br />

Ekipna razvrstitev – moški<br />

(prvih pet):<br />

1. Specialna enota<br />

2. PU Celje<br />

3. PU Murska Sobota<br />

4. PU Maribor<br />

5. PU Koper<br />

Ekipna razvrstitev – ženske<br />

(prvih pet):<br />

1. PU Krško<br />

2. PU Novo mesto<br />

3. PU Celje<br />

4. PU Murska Sobota<br />

5. PU Koper<br />

Posamična razvrstitev – moški<br />

(prvi trije):<br />

1. Sašo Korbar, Urad <strong>za</strong><br />

logistiko<br />

2. Boštjan Novak, Specialna<br />

enota<br />

3. Boško Doneski, Specialna<br />

enota<br />

Posamična razvrstitev<br />

– ženske (prve tri):<br />

1. Renata Oražem Vršič,<br />

Specialna enota<br />

2. Andreja Golob, PU Krško<br />

3. Vesna Kelher, PU Kranj<br />

56<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

ODBOJKA NA MIVKI<br />

Tekmovanje je potekalo 22. maja na igriščih v Tacnu in Klečah.<br />

Sodelovalo je 113 tekmovalk iz 13 ekip. Predsednica tekmovalnega<br />

odbora je bila Snežna Krek.<br />

Generalna razvrstitev (prvih pet):<br />

1. PU Koper<br />

2. PU Ljubljana<br />

3. PA<br />

4. UVZ<br />

5. PU Novo mesto<br />

NOGOMET<br />

Tekmovanje je potekalo oba dneva, 21. in 22. maja, na igrišču<br />

v Tacnu. Sodelovalo je 146 tekmovalcev iz 15 ekip. Predsednik<br />

tekmovalnega odbora je bil Alojz Žerak.<br />

Generalna razvrstitev<br />

(prvih pet):<br />

1. PU Celje<br />

2. PU Krško<br />

3. PU Maribor<br />

4. PU Postojna<br />

5. PU Koper<br />

ŠAH<br />

Tekmovanje je potekalo oba dneva, 21. maja<br />

ekipno in 22. maja posamično, v učilnicah<br />

v Policijski akademiji. Sodelovalo je 56 tekmovalcev,<br />

55 moških in 1 ženska, iz 15 ekip.<br />

Predsednik tekmovalnega odbora je bil Mihael<br />

Corel.<br />

Generalna razvrstitev (prvih pet):<br />

1. Specialna enota<br />

2. PU Maribor<br />

3. PU Ljubljana<br />

4. PU Krško<br />

5. Uprava kriminalistične policije<br />

Posamična razvrstitev (prvi trije):<br />

1. Franc Virtič, PU Maribor<br />

2. Dušan Ličina, Specialna enota<br />

3. Janez Egart, PU Kranj<br />

Besedilo: Brigita Petric<br />

Foto: Dean Božnik, Matjaž Corel, Marko Fric,<br />

Monika Golob, Timotej Kalin in Brigita Petric<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

57

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

FOTOGRAFSKI NATEČAJ 2009<br />

V sklopu spremljevalnega programa je na 8. PI potekal fotografski natečaj, četrti <strong>za</strong>pored. Nagrajene fotografije so bile<br />

po oceni strokovne žirije najboljše od 154 prispelih fotografij, ki jih je sedemnajst prijavljenih tekmovalcev, <strong>za</strong>poslenih v<br />

policiji, ustvarilo na splošno tematiko, temo policist pri delu in reportaže – fotozgodbo. Strokovna žirija je pri ocenjevanju<br />

upoštevala izvirnost in izpovednost del ter estetska merila. Strokovno žirijo so sestavljali predsednik Zveze društev<br />

slovenskih likovnih umetnikov in akademski slikar ter fotograf Peter Vernik, predsednik Fotokluba Maribor, mojster fotografije<br />

FZS in umetnik Mednarodne foto zveze AFIAP Branimir Ritonja, Matjaž Corel in Marko Fric, oba iz policije.<br />

Na natečaju so sodelovali:<br />

Janez Mihovec, PU Ljubljana<br />

Milan Milanovič, PU Koper<br />

Robert Titan, PU Koper<br />

Denis Čemažar, PU Kranj<br />

Petra Debeljak, UL<br />

Aleksander Leban, PU Nova<br />

Gorica<br />

Marcello Notersberg, PU Celje<br />

Silvo Salčnik, UVZ<br />

Mirko Verovšek, PA<br />

Miha Corel, PA<br />

Robert Kralj, UUP<br />

Tadej Fischinger, UOK<br />

Mitja Butul, PU Koper<br />

Boštjan Robič, PA<br />

Jože Marinič, PU Maribor<br />

Ana Rigler, PU Ljubljana in<br />

Gojmir Lešnjak Gojc, Republika<br />

Škofi<br />

Nagrajena so bila naslednja<br />

dela:<br />

Reportaža – fotozgodba<br />

1. Denis Čemažar, PU Kranj,<br />

<strong>za</strong> reportažo o Indiji<br />

2. Mitja Butul, PU Koper, <strong>za</strong><br />

reportažo o cigarah<br />

3. Ana Rigler, PU Ljubljana,<br />

<strong>za</strong> reportažo o surferjih<br />

Policist pri delu<br />

1. Mitja Butul, PU Koper, <strong>za</strong><br />

fotografijo Voda aqua dež<br />

2. Robert Kralj, UUP, <strong>za</strong> fotografijo<br />

Proti vrhu<br />

3. Mitja Butul, PU Koper <strong>za</strong><br />

fotografijo Čakam na ukaz<br />

Splošna tematika<br />

1. Marcelo Nottersberg, PU<br />

Celje, <strong>za</strong> fotografijo Planinsko<br />

polje<br />

2. Denis Čemažar, PU Kranj,<br />

<strong>za</strong> fotografijo Bicikl<br />

3. Silvo Salčnik, UVZ, <strong>za</strong> fotografijo<br />

Krvaveče<br />

S posebno pohvalo je žirija<br />

nagradila fotografijo Pasje<br />

življenje avtorja Denisa Čemažarja<br />

iz PU Kranj.<br />

Prvič na policijskih igrah so<br />

sodelovali predstavniki društva<br />

Enooki, ki so prispevali<br />

fotografska dela z motivi dela<br />

policistov v njihovih očeh, to<br />

je očeh profesionalnih fotografov.<br />

Na ogled so fotografije<br />

Bojana Velikonje, Tine Deu,<br />

Jaka Adamiča, Jaka Gasarja,<br />

Luke Cjuhe, Mateja Povšeta,<br />

Matjaža Rusta, Nade Mihajlovič,<br />

Roberta Balena, Simona<br />

Plestenjaka, Tomaža Skaleta,<br />

Vida Ponikvarja, Mateja Družnika<br />

in Igorja Modica.<br />

Vsem hvala <strong>za</strong> sodelovanje,<br />

nagrajencem pa iskrene<br />

čestitke!<br />

Besedilo: Marko Fric<br />

Robert Kralj, Proti vrhu<br />

Mitja Butul, Čakam na ukaz<br />

Mitja Butul, Voda aqua dež<br />

58<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

LETALSKA POLICIJSKA ENOTA – LETALSKO-TEHNIČNI ODDELEK<br />

Letalska policijska enota spada med <strong>notranje</strong> organi<strong>za</strong>cijske enote UUP GPU, sestavljata jo letalsko-tehnični oddelek<br />

in oddelek pilotov. Kljub temu, da <strong>za</strong>posleni v oddelkih opravljajo zelo različne naloge, je sodelovanje in skupno delo<br />

nujno <strong>za</strong> varnost in učinkovitost pri izvajanju nalog.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Letalska policijska enota opravlja policijske<br />

naloge, kot so nadzor cestnega<br />

prometa in državne meje, sodeluje pa<br />

tudi pri varovanju javnih prireditev ter<br />

operativnih nalogah specialne enote<br />

in posebne policijske enote, vključno z<br />

gorsko enoto policije ter spremlja posebne<br />

prevoze in podobno. Poleg tega<br />

letalska enota skrbi tudi <strong>za</strong> humanitarne<br />

naloge, saj <strong>za</strong>gotavljamo helikoptersko<br />

nujno medicinsko pomoč, medbolnišnične<br />

prevoze in rešujemo v gorah. Po<br />

potrebi pa opravljamo še druge naloge<br />

(prevoz tovorov, gašenje požarov, prevoz<br />

VIP oseb …). Za navedene <strong>za</strong>htevne<br />

in odgovorne dolžnosti so potrebne dobro<br />

izurjene posadke, tehnično brezhibni<br />

helikopterji in ustrezna oprema.<br />

Predvsem <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnje našteta pogoja<br />

slehernega varnega poleta smo pristojni<br />

tehniki letalci letalsko-tehničnega oddelka,<br />

ki <strong>za</strong>posluje 13 tehnikov letalcev.<br />

Ta naziv izhaja iz dejstva, da je tehnik letalec<br />

v prvi vrsti odgovoren <strong>za</strong> vzdrževanje<br />

tehnične brezhibnosti helikopterjev<br />

in pripadajoče opreme, ki vključuje redne<br />

servise, odpravo napak in natančno<br />

vodenje tehnične dokumentacije. Oddelek<br />

opravlja tudi vsa naj<strong>za</strong>htevnejša<br />

vzdrževalna dela na helikopterju in je<br />

tudi nosilec certifikata EASA DEL 145.<br />

Poleg tega pa opravlja tudi dela tehničnih<br />

posodabljanj namenske opreme<br />

helikopterjev <strong>za</strong> operativno vključevanje<br />

le-teh v delo policije ter sistema <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>ščito in reševanje.<br />

Tehnik letalec je tudi nepogrešljiv<br />

član helikopterske posadke v letalskih<br />

operacijah, kjer upravlja s kamero ali<br />

vitlom, sodeluje pri zunajletaliških pristankih<br />

in vzletih, <strong>za</strong>gotavlja podporo<br />

pri izvajanju helikopterske nujne medicinske<br />

pomoči in varno vstopanje in izstopanje<br />

potnikov.<br />

Tehnik letalec mora <strong>za</strong>radi raznolikega<br />

dela opraviti obsežno izobraževanje<br />

in usposabljanje, saj lahko le tako pridobi<br />

potrebne licence in dovoljenja.<br />

Osnovni predpogoj <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev je<br />

uspešno končana srednja šola tehnične<br />

smeri (strojne ali elektro). Pred <strong>za</strong>poslitvijo<br />

v letalsko-tehničnem oddelku je<br />

treba opraviti tudi zdravniški pregled <strong>za</strong><br />

letalsko licencirano osebje.<br />

Seveda pa so dobrodošle tudi predhodne<br />

izkušnje iz letalstva ali druga dodatna<br />

tehnična znanja in veščine.<br />

Ob <strong>za</strong>sedbi delovnega mesta tehnika<br />

letalca se je treba obširno seznaniti z<br />

varnostjo pri delu, ki je v LPE izjemno pomembna.<br />

Temu sledi nekaj krajših usposabljanj<br />

znotraj LTO, ki so namenjena<br />

pridobitvi določenih veščin in pooblastil<br />

<strong>za</strong> opravljanje nalog, tako se pridobi odgovornost<br />

<strong>za</strong> opravljeno delo.<br />

Prvo večje izobraževanje je teoretično<br />

in praktično šolanje <strong>za</strong> pridobitev<br />

osnovne licence <strong>za</strong> letalskega tehnika.<br />

Način in obseg izobraževanja določa <strong>za</strong>konodaja,<br />

ki je prevzeta iz evropske in<br />

59

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

jo predpisuje Evropska agencija <strong>za</strong> varnost<br />

v letalstvu (EASA). Pred <strong>za</strong>četkom<br />

šolanja je treba opraviti preizkus znanja<br />

angleškega jezika, saj predavanja, literatura<br />

in vsi izpiti potekajo v angleškem<br />

jeziku. Šolanje se izvaja v tujini in preko<br />

interneta ter s pomočjo pisnega gradiva.<br />

Po krajših predavanjih in konzultacijah<br />

sledi izpit, ki ga opravite, če ste pravilno<br />

odgovorili na vsaj 75 % <strong>za</strong>stavljenih<br />

vprašanj. Po tako pridobljenem teoretičnem<br />

znanju je treba opraviti še dveletno<br />

praktično usposabljanje. V tem času je<br />

treba izpolniti vse predpisane naloge, ki<br />

se natančno vodijo v dnevniku praktičnega<br />

usposabljanja.<br />

To nadzira letalski tehnik z dolgoletnimi<br />

izkušnjami. Po opravljenih nalogah<br />

in poteku dveh let, ki sta namenjeni pridobivanju<br />

izkušenj, pridobite osnovno<br />

licenco, ki je pogoj <strong>za</strong> pridobitev pooblastil<br />

<strong>za</strong> posamezen tip helikopterja.<br />

Ker pa je <strong>za</strong> varno vzdrževanje potrebno<br />

dobro poznavanje vseh tehničnih<br />

lastnosti in <strong>za</strong>konitosti helikopterjev,<br />

ki se glede na tip precej razlikujejo,<br />

je treba opraviti še dodatno šolanje <strong>za</strong><br />

vsak posamezen tip helikopterja. V LPE<br />

imamo pet tipov helikopterjev:<br />

– Agusta Bell AB-212 (en helikopter)<br />

– Agusta Bell AB-412 (en helikopter)<br />

– Agusta Bell AB-206 Jet Ranger (dva<br />

helikopterja)<br />

– Agusta A-109E Power (en helikopter)<br />

– Eurocopter EC-135 P2+ (en helikopter)<br />

Izobraževanja, ki potekajo v tujini in<br />

trajajo približno tri tedne <strong>za</strong> vsak tip helikopterja<br />

posebej, organizirajo proizvajalci<br />

helikopterjev.<br />

Tako pridobljeno teoretično tehnično<br />

znanje predstavlja šele osnovo <strong>za</strong> delo le-<br />

VArNOST<br />

talskega tehnika <strong>za</strong> vzdrževanje helikopterjev<br />

v LTO, ki se nadgrajuje s prakso.<br />

Drugi del usposabljanja tehnika letalca<br />

poteka v enoti, kjer inštruktorji LPE<br />

predstavijo različne vsebine, potrebne<br />

<strong>za</strong> izvajanje letalskih operacij. Mednje<br />

spada osnovni modul, kjer se posameznik<br />

nauči določenih postopkov pri<br />

vzletih, med letenjem in pri pristankih.<br />

Sledi učenje upravljanja z opremo, kot<br />

so kamera, očala <strong>za</strong> nočno letenje, oprema<br />

<strong>za</strong> prevoz ponesrečencev, delo z<br />

elektromotornim vitlom in še in še.<br />

Delovni vsakdan tehnika letalca je zelo<br />

pester, saj raznolikost in nepredvidljivost<br />

nalog <strong>za</strong>htevata neprestano učenje<br />

in dinamično delo. Vse to prispeva tudi<br />

k dobrim odnosom in precejšnji pove<strong>za</strong>nosti<br />

v kolektivu letalsko-tehničnega<br />

oddelka.<br />

Letalsko-tehnični oddelek LPE<br />

MARKO FON – UDELEŽENEC DIRKE OKOLI SLOVENIJE 2009<br />

Marko Fon, policist PP Koper, se je letos drugič udeležil Dirke okoli Slovenije (DOS) in <strong>za</strong>sedel odlično 12. mesto. Gre <strong>za</strong><br />

ekstremno kolesarsko dirko, dolgo 1.189 km, s štartom in ciljem v Postojni, na kateri kolesarji obkrožijo Slovenijo v času,<br />

ki ne sme biti daljši od 67 ur. Marku je to uspelo v 51 urah in 10 minutah.<br />

Marko je policist<br />

od leta 1999 in od takrat<br />

dela na PP Koper.<br />

Kolesariti je <strong>za</strong>čel leta<br />

1992 skupaj z bratrancem,<br />

ki je kmalu nato<br />

prenehal. Marko pa je<br />

vztrajal in že naslednje<br />

leto s starim Rogovim<br />

kolesom ter brez kolesarske<br />

opreme (kolesarske<br />

hlače, dres) prekolesaril<br />

12.000 km.<br />

Leta 1994 se je včlanil<br />

v kolesarski klub Soča<br />

Kobarid, s katerim se<br />

je redno udeleževal rekreativnih<br />

kolesarskih<br />

dirk v sosednji Italiji<br />

oz. natančneje v Furlaniji<br />

in Julijski krajini.<br />

Po <strong>za</strong>poslitvi v policiji<br />

je večino časa preživel na Obali, <strong>za</strong>to se ni mogel več udeleževati<br />

prej omenjenih treningov in dirk, tako da se je preusmeril<br />

na daljše kolesarske ture. Prvo tako potovanje je bilo iz domačega<br />

Tolmina do Grossglocknerja in na<strong>za</strong>j. Že naslednje leto se je<br />

z nekaj prijatelji odpravil v italijanske Dolomite, kjer so prevozili<br />

kar nekaj prelazov, preko katerih poteka tudi znani Giro d’Italia.<br />

Vsako naslednje leto je sledilo novo potovanje. Tako je prevozil<br />

trase dirk profesionalnih kolesarjev Tour de France, Vuelta a<br />

Espana in nekaterih drugih znanih etapnih in enodnevnih dirk<br />

po Evropi (Tour de Suisse, Tirreno–Adriatico, Paris–Roubaix, Liege–Bastogne–Liege,<br />

Milano–San Remo,…). Večino teh tras<br />

je prevozil isti dan kot<br />

profesionalni kolesarji,<br />

le nekaj ur pred njimi.<br />

KAKO SE JE PORODI-<br />

LA IDEJA O UDELEŽBI<br />

NA DOSU?<br />

Glavna krivca <strong>za</strong><br />

to sta David Berginc<br />

in komandir PP Koper<br />

Igor Majcen. David<br />

Berginc je prišel na PP<br />

Koper po ukinitvi notranjih<br />

schengenskih<br />

meja s PU Nova Gorica<br />

in tu spoznal Marka<br />

Fona. David je že imel<br />

izkušnje kot spremljevalec<br />

na ekstremnih<br />

dirkah, poleg tega pa<br />

je njegov brat Andrej<br />

direktor DOS-a. David<br />

je pove<strong>za</strong>l ti dve izkušnji ter skupaj s komandirjem Igorjem<br />

Majcnom prepričal Marka, da se je udeležil dirke leta 2008. Prvo<br />

dirko je Marko <strong>za</strong>radi poškodbe mišice predčasno <strong>za</strong>ključil<br />

po prevoženih 1006 km. Kljub odstopu je bila to dobra izkušnja<br />

in naložba <strong>za</strong> naslednjo dirko.<br />

Za izjemni uspeh je Marku čestital tudi Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije, ki ga je<br />

19. maja sprejel na Generalni policijski upravi.<br />

PRIPRAVE<br />

Priprave na DOS 2009 je Marko <strong>za</strong>čel že sredi decembra 2008<br />

in do starta dirke prevozil okrog 8.000 km. Od januarja do marca<br />

je kolesaril v okolici Tolmina in Čedada v Italiji in to ne glede na<br />

temperaturo, ki se je spustila tudi do -7 stopinj Celzija. Dan <strong>za</strong><br />

60<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

dnem je prihajal domov premražen, z ledenimi nogami, včasih<br />

celo z ledom v »bidonu«. Z mislimi je bil ves čas tako usmerjen<br />

v DOS, da kljub mrazu in ostri zimi nikoli ni bilo vprašanje, ali iti<br />

na kolo ali ne.<br />

Zaradi ostre zime je Marko del priprav <strong>za</strong> DOS opravil tudi v<br />

tujini, tako je bil marca v Italiji, kjer je prevozil traso profesionalne<br />

etapne dirke »Tirreno – Adriatico«, ki poteka na jugu Italije od<br />

Tirenskega do Jadranskega morja. Drugi del priprav v tujini pa je<br />

bil v državah Beneluksa, kjer je prevozil trase znanih enodnevnih<br />

klasičnih dirk »Liege–Bastogne–Liege«, »Valonska puščica«,. Tu<br />

gre posebna <strong>za</strong>hvala komandirju Igorju Majcnu, ki je razumel potrebe<br />

po pripravah in Marku omogočil dopust.<br />

Priprav ni imel le Marko, ampak tudi njegova spremljevalna<br />

ekipa. Ta je imela že lanskoletne izkušnje in je tokrat <strong>za</strong>čela s<br />

pripravami nekaj prej kot lani, tako da so do <strong>za</strong>četka dirke uredili<br />

vse potrebno (sponzorje, avtodom, oprema spremljevalnega<br />

vozila, fizioterapevtka, spletna stran ...). Zaradi tega je bil Marko<br />

lahko osredotočen samo na trening, <strong>za</strong> vse drugo je poskrbela<br />

njegova ekipa.<br />

POTEK DIRKE<br />

DOS se <strong>za</strong>čne že pred uradnim startom. Že na predvečer<br />

dirke imajo vodje ekip in tekmovalci sestanek z organi<strong>za</strong>torji<br />

in sodniki, na katerem se dorečejo še <strong>za</strong>dnje nejasnosti in dajo<br />

napotki <strong>za</strong> dirko. Sledi večerja z žrebanjem štartnih številk in <strong>za</strong>bavnim<br />

programom, na dan dirke pa je v dopoldanskem času še<br />

tehnični pregled koles in spremljevalnih vozil.<br />

LIFE AND WORK<br />

skoraj enourni spanec, naslednjega in hkrati <strong>za</strong>dnjega pa pred<br />

Ptujem šele v soboto zjutraj. Drugih počitkov, razen nekajminutnih<br />

<strong>za</strong>radi prehrane, ni imel. Skupaj je tako na dirki spal<br />

manj kot dve uri.<br />

NAVIJAČI<br />

Na <strong>za</strong>četku dirke so se izjemno izka<strong>za</strong>li Markovi navijači – sodelavci.<br />

Prvi, ki po <strong>za</strong>ključku službe niso šli domov, temveč so<br />

raje počakali Marka, so ga pričakali na Kozini, kjer so ob njegovi<br />

mimovožnji naredili peklensko vzdušje. Ostali so ga pričakali na<br />

območju PP Koper – v Kubedu, Šmarjah, Kopru, Črnemu Kalu.<br />

Eden izmed sodelavcev je kasneje dejal, da je bil Marko po več<br />

kot petih urah vožnje videti bolje kot policisti v službi. V Tolminu<br />

so ga pričakali družina in prijatelji, ki so bili v središču mesta zelo<br />

glasni. Pri njih se je Marko <strong>za</strong> kratek čas ustavil in tako dobil nove<br />

moči <strong>za</strong> nadaljevanje najtežjega dela dirke – vzpon na Vršič.<br />

VZPONI<br />

Na celi trasi je 14.000 metrov višinskih vzponov. Začnejo se<br />

že v <strong>za</strong>ledju Kopra, kjer je nekaj kratkih, vendar strmih vzponov<br />

na ozkih cestah (Kubed, Pomjan). Nato sledita najdaljša in najtežja<br />

vzpona na Predmejo in Vršič. Ko tekmovalec misli, da je<br />

najhujše že mimo, pa ga čakajo še vzponi na Gorenjskem, Črnivec,<br />

pa vzponi na Koroškem, Štajerskem v Goričkem, Kozjanskem,<br />

na Gorjance in na<strong>za</strong>dnje še <strong>za</strong> Črnomljem ter Bloke. Kot<br />

jagoda na torti pa so še Planinski ovinki tik pred ciljem. Tako se<br />

je na cilju drugouvrščeni Ratschob iz Švice spraševal, ali nimamo<br />

v Sloveniji klancev z nižjim naklonom od 15 odstotkov.<br />

Vse omenjene klance je Marko prevozil v enakomernem ritmu<br />

in s presenetljivo lahkoto. Po njegovih besedah je manjšo<br />

krizo doživel le v drugi polovici vzpona na Vršič, vendar so bili<br />

drugi tekmovalci videti na vrhu precej bolj izmučeni.<br />

CILJ<br />

Na cilj je Marko prispel v soboto ob 23.42 uri s časom 51 ur<br />

in 10 minut. S tem časom je tudi izpolnil kvalifikacijsko normo<br />

<strong>za</strong> RAAM (Race across America), ki poteka od San Diega na obali<br />

Tihega oceana do Atlantic Cityja na Atlatnski obali, v dolžini preko<br />

4.000 km. Pogoj <strong>za</strong> udeležbo je izpolnjen, ali se bo Marko te<br />

dirke kdaj udeležil, pa je še vprašanje, saj taka dirka <strong>za</strong>hteva še<br />

boljše priprave in veliko denarja.<br />

Start prvega tekmovalca je bil v četrtek, 7. maja, ob 19.00<br />

izpred hotela Šport v Postojni. Tekmovalci so nato startali na<br />

dve minuti, Marko je startal ob 20.32, <strong>za</strong> njim je startalo le še<br />

najboljših 10 z lanskoletne dirke. Začel je z rezervo, saj je iz<br />

izkušenj vedel, da je do cilja še zelo daleč, in na prvo kontrolno<br />

točko v Šmarje pri Kopru prišel na 39. mestu. Nato je na<br />

naslednjih kontrolnih točkah ves čas napredoval po lestvici<br />

navzgor in od Moravskih toplic naprej že <strong>za</strong>sedal 11. in 12.<br />

mesto. Marko je dirko prevozil brez kakršnihkoli težav in niti<br />

enkrat ni prišel v krizo, ki je sicer redna spremljevalka tovrstnih<br />

dirk.<br />

POČITEK<br />

Marko in ekipa so se že pred startom odločili, da je njihov<br />

glavni letošnji cilj <strong>za</strong>ključiti dirko. Zato je bilo načrtovanih nekaj<br />

več postankov kot pri drugih tekmovalcih. Prvi krajši postanek<br />

je bil v Idriji v petek zjutraj. Naslednji na Žagi, kjer bila<br />

kontrolna točka in od koder prihaja tretjina spremljevalne<br />

ekipe. Zato je ekipo tam čakalo kosilo, Marka pa tudi osvežilni<br />

tuš. Na Šenturški gori si je v petek popoldne privoščil tudi prvi<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Na cilju se je Marko odlično počutil in bilo je videti, da bi lahko<br />

še nadaljeval. V nasprotju s pričakovanji se ni odpravil takoj<br />

spat, temveč je skupaj s spremljevalno ekipo še malo proslavljal<br />

svoj uspeh.<br />

Besedilo: Marko Kastrelic<br />

Foto: Spremljevalna ekipa<br />

61

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

POTEPANJE PO BEOGRADU<br />

Policisti postaje konjeniške policije Ljubljana smo med 17. in 20. aprilom v Beograd pospremili našega policista konjenika<br />

Roka, kjer se je 18. aprila udeležil 22. beograjskega maratona (tekel je polmaraton – 21 km). Tako smo izkoristili tudi<br />

prijetno s koristnim in poleg potepanja po mestu obiskali tudi konjeniško policijo v Beogradu.<br />

Na pot smo se odpravili<br />

v petek v zgodnjih jutranjih<br />

urah z najetim avtodomom.<br />

Prijetno vožnjo je zmotilo le<br />

prečkanje meja. Bili smo presenečeni,<br />

kako temeljito so<br />

opravljali preglede na mejah<br />

izven EU, saj bi takšne kontrole<br />

pričakovali le ob vstopu<br />

v EU. Ob vodenju navigacije,<br />

ki se je večkrat izka<strong>za</strong>la kot odlična<br />

in nepogrešljiva, smo v<br />

jutranjih urah prispeli v predmestje<br />

Beograda. Tam smo se<br />

srečali z visokim uslužbencem<br />

srbskega ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve, Rankom Djuraskovićem,<br />

ki nas je odpeljal na konjeniško<br />

policijo v Beograd.<br />

Slovenska in srbska delegacija<br />

Konjička policija se nahaja v okrožju Sremčica v Beogradu, 10<br />

km iz centra, in je sestavni del beograjske brigade. Poleg policistov<br />

konjenikov so v brigadi še policisti <strong>za</strong> intervencijske naloge,<br />

predvsem varovanje javnih prireditev, tekem, demonstracij (zelo<br />

podobno kot naša PPE, le da gre tu <strong>za</strong> stalni sestav enote). Njihova<br />

konjeniška postaja šteje 32 konj in okoli 50 <strong>za</strong>poslenih. Poleg<br />

komandirja Zorana Živkovića in njegovih treh pomočnikih nas je<br />

sprejel še Dragan Novković, vodja brigade.<br />

Popeljali so nas na ogled policijske postaje in konjev. Bili smo<br />

presenečeni nad njihovo organi<strong>za</strong>cijo. Znotraj brigade namreč<br />

obstaja tudi konjeniški klub, v katerega se lahko včlani vsak, ki<br />

ob plačilu lahko jezdi in skrbi <strong>za</strong> izbranega policijskega konja,<br />

tako kot v drugih konjeniških klubih. S to potezo so rešili več<br />

muh na en mah.<br />

Med drugim je v njej precej odličnih jahačev, ki se poleg policistov<br />

udeležujejo tekmovanj s konji v različnih disciplinah, kjer<br />

dosegajo <strong>za</strong>vidljive rezultate tudi v mednarodnem merilu. Taki<br />

konji so dobro ujahani, policisti pa lahko službeni čas racionalno<br />

izkoristijo, <strong>za</strong> konje pa poskrbijo člani kluba. S članarino in z donacijami<br />

podjetij skrbijo <strong>za</strong> dobro prehrano in počutje konjev ter<br />

<strong>za</strong> izboljšave, kot je na primer sušilnik <strong>za</strong> konje, ko se prepotijo.<br />

Prav tako pa imajo tudi lastnega žrebca z izrednimi karakteristikami,<br />

ki služi <strong>za</strong> oploditev lastnih kobil. Konjem dajo <strong>za</strong>nimiva<br />

imena, v oko in uho nam je padel Šiki-Miki.<br />

Po ogledu smo lahko avtodom iz varnostnih razlogov parkirali<br />

na parkirišču ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve. Spraševali smo<br />

se, ali bi tudi pri nas lahko gosti parkirali pred MNZ na Štefanovi.<br />

Takoj čez cesto ministrstva smo imeli našega najboljšega soseda<br />

– blagovnico Mercator. Trgovska ponudba je podobna, le cene so<br />

približno 20 odstotkov nižje kot pri nas. Je pa res, da imajo v Srbiji<br />

približno 50–60 odstotkov nižje plače (po primerjavi policijskih<br />

plač: srbski policist dobi okoli 300 do 350 evrov mesečne plače, ki<br />

se <strong>za</strong>radi inflacije še niža).<br />

V Srbiji še niso sprejeli protikadilskega <strong>za</strong>kona, tako da<br />

si lahko na vsakem koraku vohal cigaretni dim, prav tako je<br />

kajenje v avtomobilih celo ob prisotnosti otrok nekaj vsakdanjega.<br />

Tudi koristi varnostnega pasu še niso osvojili, saj<br />

jih je ravno toliko pripetih kot pri nas nepripetih (10–20 %).<br />

Okoljsko prijazni so le njihovi trolejbusi, ki jih poganja elektrika.<br />

62<br />

V Beogradu živi okoli 2,2 milijona<br />

ljudi, <strong>za</strong>to je tudi stopnja<br />

kriminala tam nekoliko višja.<br />

V enem od njihovih nacionalnih<br />

časopisov je v črni kroniki<br />

tistega dne pisalo: okoli 150<br />

prometnih nesreč, približno 90<br />

drugih nezgod, 51 poškodovanih<br />

in 3 mrtvi. Najprej smo pomislili,<br />

da gre <strong>za</strong> mesečno kroniko,<br />

a kmalu ugotovili, da smo<br />

se zmotili. Vse to se je zgodilo<br />

16. aprila 2009.<br />

Po kosilu smo šli do Narodne<br />

skupščine v mestnem središču,<br />

kjer se je konjenik Rok<br />

prijavil <strong>za</strong> sobotni polmaraton.<br />

Nadaljnji potep po mestu je<br />

preprečil dež, kljub temu smo<br />

šli še na ogled Kalemegdana, največjega in najlepšega parka v Beogradu,<br />

ki je tudi njihov najbolj pomemben kulturno-zgodovinski<br />

kompleks. Park se nahaja nad sotočjem Save in Donave. Očarala<br />

nas je velikost in lepota obeh rek.<br />

V soboto zjutraj nas je pričakal lep sončen dan, ravno pravšnji<br />

<strong>za</strong> tek na 22. beograjskem maratonu. Naš sodelavec, ki dosega<br />

skoraj vrhunske rezultate, se je tudi tokrat zelo izka<strong>za</strong>l. Rok<br />

je med 930 uvrščenimi polmaratonci dosegel odlično 32. mesto<br />

s časom 1:23:54. Prvo mesto je dosegel Kenijec, drugo- in tretjeuvrščena<br />

pa sta bila Slovenca Roman Kejžar in Anton Kosmač. V<br />

maratonu je zmagal tudi Kenijec, Kigen Victor Kiplagat (2:13:28),<br />

in si s tem prislužil 6.000 evrov.<br />

Po teku smo si ogledali najbolj znamenito beograjsko ulico,<br />

Knez Mihailovo, na kateri so bili številni nastopajoči, s svojo ponudbo<br />

npr. fotografiranje s kačami, opicami, risanje karikatur<br />

idr., številne stojnice in veliko obiskovalcev.<br />

Zadnji dan smo načrtovali ogled Hiše cvetja, kjer je grob<br />

Josipa Bro<strong>za</strong> Tita. Zaradi pravoslavne velike noči pa je bila žal<br />

predčasno <strong>za</strong>prta in nas tamkajšnji varnostnik kljub ponudbi<br />

skromne »donacije« ni želel spustiti na ogled. Smo si pa ogledali<br />

stadion Parti<strong>za</strong>na in Crvene zvezde (Marakana sprejme 55.000<br />

gledalcev). Na stadionih so igrali nogometni tekmi, ki so ju varovali<br />

policisti beograjske brigade v polni »bojni« opremi (ščiti,<br />

plinske puške …). Ogledali smo si tudi vilo slavne srbske pevke<br />

Cece, tik ob stadionu Marakana. Nekajnadstropno vilo so varovali<br />

stražarji, ki so nam preprečili hojo po ulici mimo njene vile,<br />

čeprav je šlo <strong>za</strong> navadno mestno ulico.<br />

Na koncu smo si ogledali še umetniško četrt Skadarlijo, prijetno<br />

uličico s številnimi kavarnami, polno raznih umetnikov, pevcev<br />

in ostalih nastopajočih, ki so se v srednjeveških oblekah pomešali<br />

med obiskovalce. Ni treba poudariti, da nas je gostoljubje gostiteljev<br />

prijetno presenetilo, kajti vsi so nas sprejeli izredno toplo in<br />

prijazno. To gostoljubje se je odražalo tudi v povabilu na obilno<br />

in izredno okusno pripravljeno kosilo pri Ranku in njegovi ženi v<br />

okolici Šabca, kjer smo imeli <strong>za</strong>dnji postanek pred odhodom v<br />

Slovenijo. Zaradi prijetnih izkušenj smo se odločili, da čez kakšno<br />

leto (morda že naslednje) ponovimo pot tja.<br />

Besedilo in foto: Saša Jakič<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

20. OBLETNICA ZAKLJUČKA<br />

ŠOLANJA XIX. GENERACIJE<br />

Kadeti XIX. generacije Kadetske šole <strong>za</strong> miličnike so konec<br />

maja v Policijski akademiji v Tacnu praznovali svojo dvajseto<br />

obletnico <strong>za</strong>ključka šolanja.<br />

Srečanje se je pričelo z zborom stodesetih nekdanjih kadetov,<br />

njihovih razrednikov, vzgojiteljev, ravnateljema in njihovima pomočnikoma.<br />

Kadeti in drugi udeleženci so na glavni ploščadi akademije<br />

najprej namenili pozdrav <strong>za</strong>stavi, kot je to XIX. generacija<br />

počela vsa štiri leta šolanja. Dobrodošlico ob srečanju je <strong>za</strong>želel<br />

predstavnik XIX. generacije Milan Šandor in na <strong>za</strong>četku z minuto<br />

molka počastil sošolce Rudija Benceka, Bojana Dražnika in Slavka<br />

Jelerja, ki jih žal ni več med nami.<br />

Sledil je pozdrav nekdanjih pomočnikov ravnatelja Dušana Kaplana<br />

in Stanislava Težaka, ravnatelja dr. Andreja Anžiča in dr. Bojana<br />

Potočnika, ki so kadetom <strong>za</strong>želeli obilo zdravja, uspehov v nadaljnjem<br />

življenju in dali napotke <strong>za</strong> nadaljnje delo v policiji. Po govoru mag.<br />

Franca Kosmača je sledila <strong>za</strong>hvala <strong>za</strong> izvedbo srečanja in pomoč pri<br />

organi<strong>za</strong>ciji, skupinsko fotografiranje, ogled Muzeja slovenske policije<br />

pod vodstvom Biserke Debeljak, vse do <strong>za</strong>ključka srečanja pa so<br />

sošolci kramljali in obujali spomine ob <strong>za</strong>kuski v glavni jedilnici Policijske<br />

akademije ob ogledu fotografij iz šolskega obdobja.<br />

Besedilo: Dejan Korade<br />

Foto: Arhiv in Monika Golob<br />

Zbor kadetov na stadionu<br />

Zaključna parada kadetov XIX. generacije KŠM<br />

Prijateljstva in tovarištva, ki se je stkalo v Kadetski šoli <strong>za</strong> miličnike, ni mogoče<br />

kupiti. To je neprecenljivo bogastvo, ki nam ga ne more nihče vzeti.<br />

Nekdanje vodstvo Kadetske šole <strong>za</strong> miličnike, od leve proti desni: Stanislav Težak,<br />

dr. Bojan Potočnik, dr. Andrej Anžič, Dušan Kaplan in mag. Franc Kosmač,<br />

direktor Policijske akademije<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

C razred<br />

63

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

ZGODBA S SREČNIM RAZPLETOM ALI KO JE LEPO BITI POLICIST<br />

Policisti iz OKC PU Novo mesto so popoldne 25. marca prejeli klic z mobilnega telefona, vendar je bila zve<strong>za</strong> takoj prekinjena.<br />

Policisti so klic vrnili in oglasil se je desetletnik. Povedal je, da se je na poti k prijatelju izgubil v gozdu.<br />

Policisti so takoj <strong>za</strong>čeli<br />

z iskalno akcijo, na pomoč<br />

pa so jim priskočili tudi lovci<br />

Lovske družine Gorjanci in<br />

družina dečka, h kateremu je<br />

bil 10-letnik namenjen.<br />

Dobro poznavanje terena,<br />

pomoč vseh, ki so v iskanju<br />

sodelovali, in podatki, ki jih je<br />

izkušen policist na novomeškem<br />

OKC-ju uspel pridobiti<br />

med pogovorom z 10-letnikom,<br />

so pripomogli k temu,<br />

da so otroka v gozdu našli in<br />

ga pripeljali k <strong>za</strong>skrbljenim<br />

staršem.<br />

Tak je bil 26. marca <strong>za</strong>pis v<br />

sporočilu <strong>za</strong> javnost PU Novo<br />

mesto. Veliko medijev je pisalo<br />

o zgodbi s srečnim koncem,<br />

mi pa smo v pogovoru<br />

s pomočnikom vodje izmene<br />

o dogodku izvedeli še več. V<br />

o<strong>za</strong>dju zgodbe je tudi povabilo<br />

na pico …<br />

Bojan Blatnik, izkušen<br />

policist – pomočnik vodje izmene<br />

OKC PU Novo mesto,<br />

ki je takoj po tem, ko je bila<br />

zve<strong>za</strong> prekinjena, poklical na<strong>za</strong>j,<br />

je povedal, da so bile tiste<br />

dolge in pomembne minute<br />

Fotografija z ekipo OKC-ja <strong>za</strong> spomin<br />

telefonskega pogovora ključne<br />

<strong>za</strong> srečen razplet dogodka.<br />

Bojan je vedel, da mora<br />

od fantiča dobiti kar največ<br />

koristnih podatkov o terenu,<br />

kjer je bil, da ga mora prepričati,<br />

naj ostane zbran in naj<br />

nikar ne odhaja nikamor, kajti<br />

podatki o lovski preži v bližini,<br />

ki jo je deček opisal, so bili<br />

obetavni: »Obljubil sem mu,<br />

da ga bom peljal na pico, če<br />

me bo le ubogal in ostal, kjer<br />

je. Ko se je po kakšni uri s terena<br />

oglasil vodnik službenega<br />

psa in povedal, da so fanta<br />

našli, je dnevni ekipi OKC-ja<br />

močno odleglo.«<br />

Mi pa smo bili radovedni,<br />

kaj bo s tisto pico in njunim<br />

srečanjem, in v petek popoldne<br />

smo s fotografskim aparatom<br />

<strong>za</strong>beležili nastanek novega<br />

prijateljstva.<br />

Desetletnika smo povabili<br />

na OKC, kjer mu je policist<br />

Bojan predstavil sodelavce in<br />

razka<strong>za</strong>l opremo policistov.<br />

Zgovornega in prijetnega<br />

fantiča smo povprašali, <strong>za</strong>kaj<br />

je poklical številko 113, in ne<br />

na primer staršev. »Na mobilnem<br />

telefonu ni bilo več denarja,<br />

<strong>za</strong>to sem uporabil klic v sili.<br />

Mami in oči sta mi povedala,<br />

da v takem primeru v stiski<br />

vedno lahko pokličem policiste<br />

na pomoč,« je odgovoril. In še<br />

o <strong>za</strong>skrbljenih starših nam je<br />

<strong>za</strong>upal, kako je vse to prišlo <strong>za</strong><br />

njima šele naslednji dan.<br />

Malega junaka smo simbolično<br />

obdarili in naše vprašanje,<br />

kako bo policistu medvedku<br />

ime, je bilo najbrž odveč.<br />

Bojan bo.<br />

Neobičajen <strong>za</strong>četek prijateljstva<br />

bo gotovo obema<br />

<strong>za</strong> vedno ostal v spominu. Vsi<br />

smo veseli, da se ni končalo<br />

drugače in je imel Bojan možnost<br />

izpolniti svojo obljubo. V<br />

takih trenutkih je <strong>za</strong>res lepo<br />

biti policist …<br />

Besedilo in foto: Alenka Drenik<br />

Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje je v sodelovanju<br />

z Muzejem slovenske policije in občino Trbovlje<br />

pripravilo na ogled razstavo Človeka nikar … Policija v<br />

boju <strong>za</strong> samostojno in demokratično Slovenijo.<br />

RAZSTAVA ČLOVEKA NIKAR<br />

Vsak dan je v dopoldanskem času društvo v sodelovanju<br />

s šolami organiziralo avtobusni prevoz učencev in dijakov<br />

srednjih šol, skozi razstavo pa so jih vodili člani društva sami.<br />

Razstava je med Zasavčani vzbudila veliko <strong>za</strong>nimanja, saj si<br />

jo je že prvi dan ogledalo nekaj sto ljudi. Med obiskovalci so<br />

bili tudi župani vseh treh <strong>za</strong>savskih občin, nekateri poslanci<br />

državnega zbora in občinski svetniki.<br />

Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje je uspelo pridobiti<br />

nekaj gradiva o delovanju milice v času osamosvojitvenih<br />

procesov med leti 1989 in 1991, s čimer je bila razstava<br />

tudi dopolnjena.<br />

64<br />

Besedilo in foto: Bojan Šibila in Bojan Skočir<br />

Otvoritev razstave je bila ob občinskem prazniku občine Trbovlje v Delavskem<br />

domu v Trbovljah. Razstavo sta odprla mag. Biserka Debeljak, kustosinja in vodja<br />

Muzeja slovenske policije ter predsednik PVD Sever Zasavje Alojzij Klančišar.<br />

Razstava je bila na ogled do 5. junija.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

ROMANJE POLICISTOV V LURD<br />

Vojaško-policijskega romanja v francoski<br />

Lurd med 13. in 18. majem se je<br />

udeležila tudi več kot stočlanska delegacija<br />

policije in Slovenske vojske.<br />

Na letošnjem romanju je bilo po oceni<br />

organi<strong>za</strong>torjev okoli 15.000 vojakov,<br />

policistov in častnikov iz več kot 30 držav,<br />

v delovnih, borbenih, svečanih in<br />

drugih uniformah različnih rodov in skupin<br />

svojih vojska, policije in nekaterih<br />

drugih sorodnih ustanov. V spremstvu<br />

vojaških in policijskih orkestrov, gardnih<br />

predstavnikov, <strong>za</strong>stav, praporjev in<br />

drugih simbolov držav in pripadnosti so<br />

predstavljali svoje države in ustanove.<br />

Veličino shodov so popestrili tudi civilni<br />

udeleženci, tako da je bilo v teh dneh v<br />

Lurdu več kot 25.000 udeležencev.<br />

Že na poti v Lurd smo si ogledali tudi<br />

univerzitetno mesto Padovo, baziliko<br />

sv. Antona Padovanskega, samostan, v<br />

katerem je živel znani kapucinar – spovednik<br />

Leopold Mandič, Monte Carlo<br />

in baziliko sv. Sirnina v Toulousu. Ob<br />

povratku smo se ustavili v znamenitem<br />

srednjeveškem mestu Carcason in obiskali<br />

Gardsko jezero v Italiji. Z ladje smo<br />

si ogledali več ostankov rimskih naselbin<br />

in novejše znamenitosti ter kraj,<br />

kjer v jezeru izvira 77 stopinj C vroča<br />

termalna voda.<br />

Udeleženci romanja so se enoglasno<br />

strinjali, da je romanje edinstvena priložnost<br />

<strong>za</strong> posebno duhovno in popotniško<br />

doživetje, ki bi si ga želeli ponoviti<br />

še kdaj.<br />

Za <strong>za</strong>četek mednarodnih vojaških<br />

in policijskih romanj v Lurd velja leto<br />

1958. Zelo pomenljiv dogodek pa<br />

se je dogodil že med drugo svetovno<br />

vojno, leta 1944, ko je bila prva sveta<br />

maša <strong>za</strong> vojake, ki so v kraju Marijinih<br />

prikazovanj iskali povezovalno točko,<br />

ki bi takrat sprtim narodom po tragičnih<br />

posledicah vojne ter nestrpnosti in<br />

sovraštva ponovno omogočila mir in<br />

spravo.<br />

Besedilo in foto: Franc Zorc<br />

V policijski delegaciji je bilo poleg vodje delegacije, policijskega vikarja in petih članov Policijskega orkestra še trinajst drugih delavcev policije in osem civilnih spremljevalcev.<br />

Slovenska policijska delegacija s civilnimi spremljevalci se je udeležila vseh svečanih dogajanj po programu romanja in ponosno v uniformah predstavljala<br />

slovensko policijo in državo.<br />

REPORTAŽA O SCHENGENSKI MEJI<br />

Na PU Novo mesto smo v<br />

<strong>za</strong>četku maja prejeli prošnjo<br />

novinarja nemške televizije<br />

MDR Roberta Jahna iz<br />

Leipziga, ki je v želel pripraviti<br />

reportažo o slovenskohrvaški<br />

meji. Reportaža naj<br />

bi prikazovala življenje ljudi<br />

ob meji, <strong>za</strong>nimalo pa ga<br />

je tudi, kako slovenski policisti<br />

varujejo južno schengensko<br />

mejo.<br />

Po obisku MP Obrežje<br />

smo se dogovorili <strong>za</strong> snemanje<br />

na območju Policijske<br />

postaje Metlika. Novinarjev<br />

sogovornik s PU Novo mesto<br />

je bil Anton Štubljar, vodja<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Že ob pogledu na orto foto posnetek je potek meje videti <strong>za</strong>pleten, v naravi pa je<br />

ta predstava še težja. Inšpektor Štubljar je težave pri nerazumevanju predvidel<br />

in novinarjema na orto foto posnetku ponovno prika<strong>za</strong>l potek meje<br />

oddelka <strong>za</strong> državno mejo<br />

in tujce. Z novinarjem smo<br />

se dogovorili, da mu bomo<br />

predstavili območje Brezovice,<br />

ki jo varujejo policisti<br />

PP Metlika, mejna črta pa je<br />

na tem manjšem območju<br />

močno <strong>za</strong>vita.<br />

Novinar Robert Jahn in<br />

snemalka Nina Mair sta se<br />

ob koncu dneva <strong>za</strong>hvalila <strong>za</strong><br />

sodelovanje in inšpektorjev<br />

trud pri predstavitvi mejnega<br />

območja. S posnetim<br />

gradivom sta bila zelo <strong>za</strong>dovoljna.<br />

Besedilo in foto:<br />

Alenka Drenik<br />

65

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

TRADICIONALNI<br />

13. MAJ<br />

Pred leti so delavci OKC PU Maribor predlagali,<br />

da bi se aktivni in upokojeni delavci<br />

družili in tako vzdrževali stike. Zaposleni<br />

v policiji poznajo večizmensko<br />

delo v OKC-ju in <strong>za</strong>to vedo, da je bolj<br />

malo priložnosti, da bi se lahko sodelavci<br />

iz različnih izmen zbrali v večjem<br />

številu. Zato se je porodila ideja, da se<br />

vsaj enkrat na leto zberejo vsi <strong>za</strong>posleni,<br />

ki so takrat prosti in k druženju povabijo<br />

tudi nedavno upokojene sodelavce.<br />

Srečanje je bilo 13. maja, na nekdanji<br />

dan organov <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve.<br />

Sledila sta ogled in predstavitev vinske<br />

kleti s pokušino belokrajnskih vin in njihove<br />

nadvse dobre pogače. Iz Metlike smo<br />

se nato odpeljali mimo Steljnikov v vas<br />

Drašiči. Tam nam je domačin v 250 let stari<br />

zidanici predstavil stare običaje in navade,<br />

pokusili smo ko<strong>za</strong>rec vina 60 gospodarjev<br />

iz cele vasi. Zidanica je bila nekoč t. i. vinska<br />

banka, v katero so vsi gospodarji prinesli<br />

svoje najboljše vino. Značilnost banke je<br />

bila, da so ljudje lahko z vlaganjem vina v<br />

Zbrali smo se pred PU Maribor in se z avtobusom odpeljali v Belo krajino. Naš končni cilj je bila Metlika, kjer smo<br />

si ogledali Belokranjski muzej, obiskali Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, z bogato gasilsko zbirko.<br />

banko odplačevali delo, saj so nekoč zelo<br />

težko prišli do denarja. Včlanitev je bila<br />

prostovoljna, <strong>za</strong>četni vložek pa je bil 100<br />

litrov vina. Skupaj se jim je tako nabralo<br />

po več tisoč litrov vina. Danes ni več tako<br />

velike potrebe po vinski banki, še vedno<br />

pa je to na vasi tradicija in so mnogi še<br />

vedno člani vinske banke. Vanjo še vedno<br />

prinašajo po 10 do 15 litrov vina na hišo,<br />

da ohranjajo običaj.<br />

Bogato belokranjsko kosilo smo imeli<br />

na turistični kmetiji Simonič v Drašičih, kjer<br />

sta nas sprejela gospodar kmetije in njegova<br />

žena z že znano belokranjsko<br />

pogačo. Druženje v veselem razpoloženju<br />

se je nadaljevalo, žal brez frajtonarice, ki<br />

nam jo je obljubil Karli Vidmar. Seveda<br />

nam to ni pokvarilo lepega popoldneva, ki<br />

smo ga na kmetiji <strong>za</strong>ključili z jagenjčkom<br />

in odojkom na ražnju in z vsem, kar spada<br />

k dobremu kosilu.<br />

Dobro razpoloženi smo se šele zvečer<br />

odpravili proti prelepi Štajerski. Med potjo<br />

pa smo razmišljali o novih izletih.<br />

Besedilo in foto: Milan Hižak<br />

DUŠAN JANC PRIČAL NA SOJENJU V HAAGU<br />

Konec aprila 2009 je na Mednarodnem kazenskem sodišču<br />

<strong>za</strong> nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) pričal nekdanji slovenski<br />

kriminalist Dušan Janc, ki je zdaj <strong>za</strong>poslen kot preiskovalec<br />

tožilstva tamkajšnjega sodišča. Za potrebe pričanja proti<br />

sedmerici generalov vojske in policije bosanskih Srbov, obtoženih<br />

načrtovanja, organiziranja in izvajanja zločinov v<br />

Srebrenici v juliju 1995, je pripravil ažurirano poročilo in ga<br />

v štiridnevnem pričanju predstavil sodišču.<br />

Dušan Janc je z delom preiskovalca vojnih zločinov Tožilstva<br />

MKSJ pričel v juniju 2006 po izboru na selekcijskem postopku<br />

objavljenega mednarodnega javnega razpisa. Pred tem je od<br />

leta 2000 delal kot kriminalistični inšpektor v oddelku <strong>za</strong> organizirano<br />

kriminaliteto SKP PU Kranj. Z delom v policiji je pričel leta<br />

1993, najprej kot policist na PP Kranj, nato pa kot kriminalist na<br />

isti policijski postaji. Junija 2003 je bil izbran v enoletni mandat<br />

<strong>za</strong> delo svetovalca direktorja kriminalistične policije Republike<br />

srbske, v policijski misiji EU v BiH.<br />

Kot preiskovalec Tožilstva MKSJ se Janc ukvarja s preiskovanjem<br />

vojnih zločinov, ki so pove<strong>za</strong>ni s padcem <strong>za</strong>ščitene enklave<br />

Srebrenica v juliju 1995. Za potrebe tožilstva je v <strong>za</strong>četku<br />

letošnjega leta pripravil ažurirano poročilo o ekshumacijah<br />

množičnih grobnic, identifikaciji žrtev srebreniških zločinov in<br />

pove<strong>za</strong>vah DNK med različnimi množičnimi grobnicami. Kot<br />

izhaja iz Jančevega poročila je bilo identificiranih 5.358 žrtev,<br />

ki so bile najdene v različnih grobnicah, poleg tega pa še 648<br />

žrtev ter človeški ostanki, ki so bili najdeni na površini zemlje.<br />

Navedene številke pa niso dokončne, saj še vedno potekajo ekshumacije<br />

grobišč in identifikacije že ekshumiranih oziroma najdenih<br />

žrtev. Skupno število žrtev zločinov, pove<strong>za</strong>nih s padcem<br />

Srebrenice, se ocenjuje na več kot 7000. Opisana dejstva je Janc<br />

v štiridnevnem direktnem <strong>za</strong>sliševanju tožilstva in navzkrižnem<br />

<strong>za</strong>sliševanju obrambe obtoženih konec aprila in v <strong>za</strong>četku maja,<br />

predstavil sodnemu senatu MKSJ. Tako je bil Janc ena izmed <strong>za</strong>dnjih<br />

prič v dolgotrajnem sodnem postopku, ki skoraj vsak dan<br />

poteka že približno tri leta in naj bi se <strong>za</strong>ključil s sodno odločitvijo<br />

konec letošnjega leta.<br />

Več o sojenju lahko najdete na www.icty.org, o pričanju pa<br />

tudi na www.sense-agency.com.<br />

Besedilo: Boštjan Glavič<br />

Foto: www.sense-agency.com<br />

66<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

DELOVNO SREČANJE Z LOVCI<br />

Na srečanju so predstavili varnostno problematiko in ukrepe policije ter problematiko<br />

lovcev. Nato so policisti in lovci izmenjali izkušnje in mnenja, srečanje pa<br />

<strong>za</strong>ključili z druženjem v prijetnem okolju lovske koče.<br />

Predstavniki PU Slovenj<br />

Gradec so se v <strong>za</strong>četku aprila<br />

udeležili tradicionalnega<br />

delovnega srečanja s člani<br />

upravnega odbora Koroške<br />

lovske zveze.<br />

Delovno srečanje, ki so ga<br />

organizirali člani upravnega<br />

odbora Koroške lovske zveze,<br />

je potekalo v lovski koči<br />

na Selah pri Slovenj Gradcu.<br />

Udeležili so se ga vodje NOE<br />

in komandirji PP PU Slovenj<br />

Gradec ter predsednik in člani<br />

upravnega odbora Koroške<br />

lovske zveze.<br />

Na delovnem srečanju so<br />

se policisti in lovci dogovorili<br />

o medsebojnem obveščanju<br />

o krivolovu in drugih<br />

kaznivih dejanjih in prekrških<br />

s področja lovstva in<br />

varovanja naravnega okolja.<br />

Dogovorili so se tudi <strong>za</strong> nekatere<br />

skupne preventivne<br />

in represivne dejavnosti v<br />

letošnjem letu. V <strong>za</strong>ključku<br />

so si udeleženci sestanka ob<br />

krepkih stiskih rok obljubili,<br />

da bodo s tradicionalnimi<br />

delovnimi srečanji nadaljevali<br />

tudi v prihodnje, saj sta<br />

medsebojno sodelovanje in<br />

pomoč nujni.<br />

Besedilo in foto:<br />

Peter Pungartnik<br />

UPOKOJENCI OBISKALI ENOTE S SLUŽBENIMI ŽIVALMI<br />

Študentke in študenti Univerze<br />

<strong>za</strong> III. življenjsko obdobje<br />

iz Velenja so 21. maja<br />

obiskali postajo konjeniške<br />

policije Ljubljana v Stožicah,<br />

oddelek <strong>za</strong> šolanje<br />

službenih psov na Gmajnicah<br />

in Policijsko akademijo<br />

v Tacnu.<br />

Policija usmerja svoje preventivne<br />

in promocijske dejavnosti<br />

na celotno populacijo,<br />

pri čemer namenja posebno<br />

pozornost otrokom, mladostnikom<br />

in starejšim občanom.<br />

To potrjuje tudi <strong>za</strong>dnji<br />

obisk študentk in študentov<br />

Univerze <strong>za</strong> III. življenjsko<br />

obdobje iz Velenja. Goste,<br />

med katerimi je bila večina<br />

upokojencev, je sprejel Adil<br />

Huselja, glavni koordinator<br />

<strong>za</strong> delo vodnikov službenih<br />

psov in policijske konjenice<br />

iz sektorja splošne policije.<br />

Obisk so nadaljevali v oddelku<br />

<strong>za</strong> šolanje službenih<br />

psov na Gmajnicah, kjer skrbijo<br />

<strong>za</strong> vse oblike usposabljanj<br />

kandidatov in vodnikov<br />

službenih psov ter šolanje<br />

psov <strong>za</strong> opravljanje policijskih<br />

nalog. Vodja oddelka Marko<br />

Medvešek jim je predstavil<br />

organi<strong>za</strong>cijo in sistem dela<br />

ter jim razka<strong>za</strong>l prostore, v<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Obiskovalci so si najprej ogledali postajo konjeniške policije, kjer jim je komandir Cvetko Možina predstavil delo policijske<br />

enote in policistov konjenikov.<br />

katerih so nameščeni službeni<br />

psi. Obiskovalci so si ogledali<br />

tudi veterinarsko ambulanto,<br />

kjer jim je veterinar Rok Pelc<br />

podrobneje predstavil to delovno<br />

področje.<br />

Na koncu so si velenjski<br />

študenti ogledali še kompleks<br />

Policijske akademije,<br />

kjer so tedaj potekale Policijske<br />

igre. Vodja sektorja <strong>za</strong><br />

varovanje Angel Čibej jim je<br />

predstavil okoliščine ustanovitve<br />

in delo Policijske akademije<br />

v različnih zgodovinskih<br />

obdobjih. Predstavil jim je<br />

tudi aktualne programe in<br />

projekte, v katerih akademija<br />

sodeluje z drugimi ministrstvi<br />

in državnimi organi ter<br />

policijskimi akademijami in<br />

agencijami iz drugih evropskih<br />

držav.<br />

Besedilo in foto: Adil Huselja<br />

67

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

ZAVAROVANJE LETALSKE ENOTE MILICE<br />

MED OSAMOSVOJITVENO VOJNO<br />

V Centru <strong>za</strong> oskrbo v Gotenici sem bil<br />

<strong>za</strong>poslen od leta 1972 do upokojitve<br />

leta 1998. V Gotenici sem preživel tudi<br />

čas agresije na Slovenijo. V tistih<br />

negotovih časih smo se tudi mi, tako<br />

kot drugi pripadniki milice, srečali s<br />

situacijami, ki jih nismo bili vajeni in<br />

ki so pomenile veliko preizkušnjo. V<br />

nadaljevanju opisujem enega od dogodkov,<br />

ki ga v do sedaj objavljeni<br />

literaturi o osamosvojitveni vojni še<br />

nisem <strong>za</strong>sledil.<br />

Dva dni pred agresijo na Slovenijo,<br />

25. junija 1991, je popoldne v Gotenico<br />

priletela cela letalska enota milice (LEM),<br />

z vsemi petimi helikopterji, s katerimi je<br />

takrat razpolagal RSNZ. Za nas je bilo to<br />

nekaj novega, saj nismo bili vajeni, da bi<br />

bila Gotenica ba<strong>za</strong> celotni helikopterski<br />

enoti milice. Piloti in mehaniki so se namestili<br />

v hiše, ki so bile med najbolj urejenimi<br />

v Gotenici. Nihče ni vedel, koliko<br />

časa bodo pri nas, kaj šele, da bi vedeli,<br />

kako se bodo stvari odvijale v naslednjih<br />

dneh.<br />

27. junija 1991 zjutraj se je zgodilo.<br />

JLA je napadla suverenost Republike<br />

Slovenije. Po polletnih pripravah v okviru<br />

manevrske strukture nam je bilo sicer<br />

vsem jasno, kaj mora kdo narediti in kje<br />

je njegovo mesto, vendar so bili občutki,<br />

kljub predvidevanjem, da bo do tega<br />

prišlo, neprijetni. Znašli smo se v vojni.<br />

Nemudoma sem se odpravil na zborno<br />

mesto v eni od čet Morisa, kjer sem bil<br />

dodeljen <strong>za</strong> četnega starešino. Sredi<br />

centra <strong>za</strong> oskrbo me je ustavil takratni<br />

direktor Branko Ivančič in mi na kratko<br />

razložil, da moram poiskati namestnika,<br />

ki bo prevzel moje dolžnosti v četi<br />

Morisa. Poskušal sem nasprotovati njegovim<br />

navodilom, vendar mi je Ivančič<br />

z odločnim glasom uka<strong>za</strong>l: »Ostaneš, to<br />

je ukaz iz Ljubljane. Oborožiti moraš delavce<br />

centra <strong>za</strong> oskrbo, kajti nihče drug<br />

nima dostopa do orožja in streliva, ki se<br />

nahaja v Gotenici. Poišči namestnika, ki<br />

mu <strong>za</strong>upaš.«<br />

Kasneje sem izvedel, da je bil ukaz,<br />

naj ostanem pod poveljstvom milice in<br />

ne grem v Moris, Bavčarjev.<br />

Medtem ko sem razdeljeval oborožitev,<br />

je direktor že formiral poveljstvo in<br />

<strong>za</strong> svojega namestnika imenoval vodjo<br />

pilotov Jožeta Brodarja. Prva naloga<br />

poveljstva je bila <strong>za</strong>ščita helikopterjev.<br />

Nujno jih je bilo treba spraviti na varno,<br />

istočasno pa iz pilotov in mehanikov<br />

formirati borbeno posadko. Dal sem jim<br />

68<br />

Zamaskiran helikopter v Gotenici pred objektom B pred poletom v Gornjo Radgono<br />

nahrbtnike, šotorska krila, <strong>za</strong>ščitne maske<br />

in drugo, kar je bilo v tistem trenutku<br />

na voljo. Postali so pravi branilci svojih<br />

letečih strojev.<br />

Res, najprej je bilo nujno prikriti prisotnost<br />

helikopterjev v Gotenici. Tri<br />

manjše smo skrili v podzemni objekt in<br />

jih s prikolico, polno hlodov, pred vhodom<br />

<strong>za</strong>varovali, druga dva pa smo <strong>za</strong>maskirali<br />

na različnih krajih po Gotenici.<br />

Helikopterje smo <strong>za</strong>stražili. Pravočasno<br />

Helikopter LEM umaknjen pred napadi JLA v podzemni objekt B<br />

<strong>za</strong>kritje helikopterske enote v Gotenici,<br />

se je že zelo kmalu izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> pravilno<br />

odločitev. Nad Gotenico so namreč <strong>za</strong>čeli<br />

letati helikopterji JLA z oznakami<br />

Rdečega križa, <strong>za</strong> njimi pa tudi bojna<br />

letala, ki so blizu Kočevske Reke odvrgla<br />

kasetne bombe. Skoraj sočasno so enote<br />

JLA iz ribniške vojašnice <strong>za</strong>čele s havbicami<br />

obstreljevati Gotenico. Izstrelki<br />

so padali nad vasjo, blizu podzemnega<br />

objekta.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

Pa se je k sreči vse izteklo tako, kot<br />

smo si vsi želeli. Proti večeru smo končno<br />

<strong>za</strong>slišali znan ropot rotorja. Po pristanku<br />

ni bilo konca veselju in prijateljskim<br />

objemom, skrivoma pa smo celo<br />

nazdravili.<br />

Ko se je stanje v državi umirilo, je<br />

LEM odletel na<strong>za</strong>j na Brnik, v svojo matično<br />

bazo. Takrat sem pomislil, kako<br />

ponosni smo lahko, da smo prav mi,<br />

takrat <strong>za</strong>posleni v Gotenici, varovali in<br />

obvarovali najdragocenejšo slovensko<br />

zračno enoto.<br />

Za ta <strong>za</strong>pis sem se odločil, ker se po<br />

mojem mnenju premalokrat omenja<br />

delo milice v osamosvojitveni vojni.<br />

Morda bi to napisal že prej, vendar bi<br />

bil ta spominski <strong>za</strong>pis okrnjen, če ne bi<br />

bilo priloženih fotografij. Vedel sem, da<br />

Priprave na maskiranje helikopterja<br />

Dogajanje v prvih dneh agresije<br />

je bilo burno in vse se je odvijalo tako<br />

hitro, da v tistih dneh marsikdaj nismo<br />

vedeli, ali se je nekaj zgodilo danes ali<br />

je bilo to že včeraj. Tako iznenada so tudi<br />

piloti LEM dobili nalogo, da morajo<br />

v Gornjo Radgono odpeljati takratnega<br />

predsednika predsedstva RS Milana Kučana<br />

in člana predsedstva Jugoslavije<br />

Vasila Tuporkovskega.<br />

V eni od hiš, v katerih so bivali, so<br />

se zbrali piloti in mehaniki. Vodja Jože<br />

Brodar jih je seznanil z nalogo. Ko se<br />

po vseh teh letih spomnim preteklih<br />

dogodkov, mi je v čast, da sem bil lahko<br />

v tistem trenutku prisoten pri odločanju,<br />

kdo bo nalogo izvršil. V helikopterju<br />

je bilo prostora le <strong>za</strong> dva pilota<br />

in mehanika, želja vseh prisotnih pa je<br />

bila, da bi bili prav oni tisti, ki bi peljali<br />

predsednika. Tako kot že velikokrat je<br />

tudi tokrat moral odločiti žreb vžigalic,<br />

ki sem jih sam pridržal pred vsakim od<br />

pilotov in mehanikov.<br />

Helikopter je v velikem loku nad<br />

Gotenico poletel proti Ljubljani. Piloti,<br />

mehaniki in vsi na tleh pa smo s<br />

strahom pospremili njegov odhod, saj<br />

smo se <strong>za</strong>vedali, da poleti med vojno<br />

niso primerljivi z že nešteto opravljenimi<br />

v miru.<br />

Vrnitev helikopterja iz Gornje Radgone, s katerim je<br />

odletel predsednik Slovenije.<br />

smo fotografirali maskiranje in prihod<br />

helikopterja z naloge, vendar fotografij<br />

dolgo nisem uspel dobiti. Končno sem<br />

jih dobil in lahko sem <strong>za</strong>pisal ta droben<br />

utrinek, ki naj bo moj poklon pilotom<br />

in mehanikom, ki jih navajam po spominu:<br />

Brodar, Bezenšek, Janeš, Jaklič, Zupanič,<br />

Špitaler, Klanjšček, Zavrl, Živko,<br />

Kokotovič, Rebolj, Huf, Žerjal, Lavrič,<br />

Žagar, Jurjevec …<br />

Besedilo in foto: Vinko Fugina Šlajsar<br />

Helikopter, <strong>za</strong>varovan s prikolico, polno hlodov, pred vhodom v podzemni objekt<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

69

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

PODELITEV MEDALJ SLOVENSKIMA POLICISTOMA<br />

Generalni sekretar Sveta EU in visoki predstavnik <strong>za</strong> skupno zunanjo in varnostno politiko je ustanovil medaljo v službi<br />

miru Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP). Medalja se podeljuje vsem civilnim in vojaškim osebam, ki so sodelovale<br />

v operacijah kriznega upravljanja pod mandatom EU.<br />

Evropska policijska misija v Bosni in Hercegovini<br />

(EUPM) je bila ustanovljena 1. januarja 2003. Januarja<br />

2005 se je reorganizirala in se osredotočila na<br />

nove cilje, in sicer na podporo lokalni policiji v boju<br />

zoper organiziran kriminal, večjo odgovornost policije<br />

in podporo pri reformi policije, z mandatom do<br />

31. decembra 2009.<br />

Aprila 2009 je sodelovalo v misiji EUPM 24 držav<br />

članic (v njej ne sodelujejo Litva, Latvija in Luksemburg).<br />

V njej sodelujejo tudi tretje države, in sicer Kanada,<br />

Islandija, Norveška, Švica, Turčija in Ukrajina.<br />

Slovenska policija sodeluje v misiji EUPM v BiH<br />

od novembra 2002 s štirimi policisti na različnih policijskih<br />

nalogah, tako v Federaciji Bosne in Hercegovine<br />

kot tudi v Republiki srbski.<br />

V MCM EUPM v BiH, sta poleg Lesjaka in Mulca še<br />

Allen Lorbek, svetovalec SIPA v regijski pisarni SIPA<br />

v Banja Luki in Zdravko Slavec, svetovalec <strong>za</strong> mejno<br />

policijo, terenska pisarna Bijeljina. Medalje EVOP je<br />

tokrat prejelo 38 mednarodnih policistov in civilnih<br />

strokovnjakov iz Avstrije, Finske, Francije, Nemčije,<br />

Madžarske, Italije, Nizozemske, Poljske, Republike<br />

Slovaške, Slovenije, Španije, Turčije in Velike Britanije.<br />

Medalje je prejemnikom podelil vodja misije<br />

Stefan Feller, brigadni general.<br />

Besedilo in foto: Boris Železnik<br />

Vodstvo mednarodne civilne misije EUPM (European Union Police Mission) v Bosni in Hercegovini<br />

je 24. aprila 2009 v Domu policije v Sarajevu, organiziralo 12. slovesno podelitev medalj<br />

policistom, ki sodelujejo v misiji. Med prejemniki sta bila tudi slovenska policista Darko<br />

Lesjak, vodja tima v terenski pisarni Brčko, in Alojz Mulec, kriminalistični svetovalec v terenski<br />

pisarni Livno, ki sta v misiji od 14. januarja letos.<br />

SREČANJE Z AVSTRIJSKIMI <strong>VARNOST</strong>NIMI ORGANI<br />

Direktor PU Kranj Simon Velički<br />

in predstavniki SKP PU Kranj so se<br />

20. maja udeležili delovnega sestanka<br />

z avstrijskimi varnostnimi<br />

organi v Celovcu.<br />

Namen delovnega obiska, ki so se ga predstavniki PU Kranj udeležili na povabilo avstrijskih kolegov, je bil seznanitev<br />

vodstva obeh policij ter pogovor o sodelovanju med kriminalistično in uniformirano policijo obeh držav. Po<br />

delovnem sestanku so si skupaj ogledali še kriminalistično policijo v Celovcu.<br />

70<br />

Udeleženci srečanja so soglašali,<br />

da kriminalistični policiji, slovenska<br />

in avstrijska, sodelujeta<br />

zelo dobro, učinkovito in povezovalno<br />

ter da je treba to sodelovanje<br />

ohranjati, ga spodbujati in<br />

nadgrajevati.<br />

Na delovnem sestanku so sprejeli<br />

tudi sklep, da se vodstvi kriminalističnih<br />

policij sestaneta vsaj<br />

enkrat na tri mesece, si izmenjata<br />

operativne podatke, ocenita varnostno<br />

stanje in po potrebi predlagata<br />

ukrepe <strong>za</strong> njegovo izboljšanje.<br />

Besedilo in foto: SKP PU Kranj<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

SREČANJE PREDSTAVNIKOV UVZ<br />

S ČRNOGORSKIMI KOLEGI<br />

Predstavniki urada <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito smo se 14. in 15.<br />

maja v Podgorici in Cetinju sestali s kolegi iz Črne gore.<br />

INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />

Tamkajšnja varnostna služba je z delom <strong>za</strong>čela leta 2007<br />

kot samostojna organi<strong>za</strong>cijska enota v upravi policije. V sektorju<br />

je sistemiziranih 627 delovnih mest, od tega več kot 400<br />

policistov opravlja <strong>notranje</strong> in zunanje varovanje varovanih<br />

objektov.<br />

V skupščini Črne gore smo se udeležili sestanka z Milanom<br />

Radovićem, generalnim sekretarjem skupščine, in Zoranom<br />

Magdalenićem, vodjo pisarne generalnega sekretarja. Prvi<br />

nam je predstavil način sodelovanja in izmenjave informacij<br />

s sektorjem <strong>za</strong> varovanje varovanih oseb in objektov, nato pa<br />

so nam razka<strong>za</strong>li objekt in nam podrobneje predstavili način<br />

varovanja.<br />

Sledil je ogled vile Gorica, ki je državni protokolarni objekt<br />

<strong>za</strong> sprejeme, ki jih organizirata predsednik države oziroma vlade.<br />

Seznanili smo se z načinom varovanja objekta in dodatnimi<br />

varnostnimi ukrepi med sprejemi.<br />

Besedilo in foto: Mario Bahorič<br />

FRANCOSKA PROFESORICA<br />

PSIHOLOGIJE OBISKALA VPŠ<br />

Delegacija UVZ z gostiteljem, pomočnikom direktorja UP Miljanom Perovićem,<br />

in sodelavci<br />

Delovnega srečanja, organiziranega na povabilo tamkajšnje<br />

varnostne službe (Sektorja <strong>za</strong> obezbeđenje ličnosti i objekata),<br />

ki je <strong>za</strong>dolžena <strong>za</strong> varovanje varovanih oseb in objektov,<br />

se je udeležila delegacija UVZ pod vodstvom direktorja Silva<br />

Vrbančiča.<br />

Gostitelji so nam pod vodstvom pomočnika direktorja črnogorske<br />

policije Miljana Perovića v policijski upravi v Podgorici<br />

predstavili organi<strong>za</strong>cijo njihovega sektorja <strong>za</strong> varovanje<br />

oseb in objektov, način dela in sodelovanja z državnimi organi,<br />

veleposlaništvi, potek pridobivanja podatkov <strong>za</strong> ocene ogroženosti<br />

in sodelovanje z agencijo <strong>za</strong> nacionalno varnost. Podrobneje<br />

smo se seznanili tudi z delom pomočnika direktorja<br />

policije, ki je odgovoren <strong>za</strong> delo sektorja <strong>za</strong> varovanje oseb in<br />

objektov.<br />

Gostitelji so nam predstavili še varovanje predsedniške rezidence na Cetinju.<br />

Zanimivo je, da objekt poleg zunanjega in <strong>notranje</strong>ga fizičnega varovanja vsak<br />

dan med 10. in 18. uro varuje tudi častna straža, imenovana Perjanici. Sestavljata<br />

jo dva perjanika, ki se menjata vsako uro oziroma glede na vremenske razmere.<br />

Perjanici so bili ustanovljeni leta 1831 kot telesni stražarji vladarja Petra<br />

II. Petrovića Njegoša.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

V okviru mednarodne<br />

izmenjave<br />

profesorjev med<br />

Višjo policijsko šolo<br />

Policijske akademije<br />

in Visoko<br />

šolo <strong>za</strong> policijske<br />

oficirje iz Cannesa-Eclusa<br />

v Franciji<br />

je slovensko policijo<br />

konec marca<br />

obiskala psihologinja<br />

Violaine Laborde.<br />

Študentom<br />

drugega letnika<br />

VPŠ je predavala<br />

30. marca.<br />

Violaine Laborde <strong>za</strong>dnja tri leta dela pri usposabljanju<br />

policistov, pred tem pa je bila <strong>za</strong>poslena v različnih<br />

operativnih policijskih službah, in sicer na področju<br />

psihološke pomoči policistom.<br />

Na predavanju je uvodoma predstavila delo psihologov<br />

v francoski policiji, nato pa še problematiko<br />

samomorilnosti med policisti in tehniko razgovora z<br />

otroki, ki so bili žrtve spolnih napadov. V predavanje<br />

je vtkala številne praktične primere, ko je delala s policisti<br />

<strong>za</strong>radi depresij, izgorevanja na delovnem mestu<br />

in različnih travmatičnih dogodkov pri njihovem delu.<br />

V <strong>za</strong>četku aprila je predavala študentom prvega<br />

letnika o razgovoru in <strong>za</strong>slišanju, s poudarkom na psihološkem<br />

pristopu in metodah poslušanja, posebej<br />

pri delu z otroki in mladoletniki. Obiskala je tudi druge<br />

enote PA in PU Koper ter se v Gotenici udeležila seminarja<br />

o obvladovanju stresa.<br />

Besedilo in foto: Boštjan Polutnik<br />

71

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

ŠTUDIJSKI OBISK V PARIZU<br />

V Parizu je med 11. in 13. majem potekal študijski obisk<br />

Urada <strong>za</strong> boj proti ilegalnim migracijam in ne<strong>za</strong>konitemu<br />

<strong>za</strong>poslovanju tujcev – O. C. R. I. E. S. T. (Office Central Repression<br />

Immigration irreguliere empoli Etrangers Sans<br />

Titre), ki sta se ga udeležila Aleksander Mali, predavatelj<br />

VPŠ PA, in Antonio Jeseničnik, pomočnik komandirja PPIU<br />

Ljubljana. Obisk je bil v okviru Programa francosko–slovenskega<br />

policijskega sodelovanja <strong>za</strong> leto 2009.<br />

Francoski kolegi so predstavili organiziranost njihove policije<br />

<strong>za</strong> boj proti ilegalnim migracijam. V letu 2008 je bilo v<br />

Franciji preko 98.000 ilegalnih migrantov, med njimi največ<br />

državljanov Kitajske.<br />

Urad sodeluje z Interpolom, Europolom, Agencijo Frontex,<br />

OSCE in drugimi službami ter s 94 državami. Ustanovljen je bil<br />

leta 1996. Je edini takšen urad v francoski policiji in deluje na<br />

celotnem francoskem ozemlju, vključno s prekooceanskimi<br />

ozemlji Francije. Med Francijo in Slovenijo je bilo v letu 2008<br />

pet izmenjav operativnih podatkov, v letu 2009 pa sta bili dve.<br />

Za izmenjavo podatkov s Slovenijo je kontaktna oseba oficir <strong>za</strong><br />

zvezo Fabien Barthez, višji policijski inšpektor (ataše <strong>za</strong> notranjo<br />

varnost), ki deluje v Ljubljani.<br />

Od leve proti desni: Pierre Merat (prevajalec), Pierre Brunet (uslužbenec MNZ in<br />

koordinator obiska), Michel Scotti (pomočnik vodje urada, <strong>za</strong>dolžen <strong>za</strong> usposabljanje<br />

na uradu OCRIEST), Aleksander Mali (predavatelj VPŠ PA) in Antonio<br />

Jeseničnik (pomočnik komandirja PPIU Ljubljana)<br />

V prostem času, ki ga ni bilo veliko, sva si ogledala nekaj<br />

glavnih znamenitosti Pari<strong>za</strong>, kot so Hôtel des Invalides (Napoleonova<br />

grobnica z vojaškim muzejem), Slavolok zmage, katedrala<br />

Nôtre-Dame, Eifflov stolp …<br />

Besedilo in foto: Antonio Jeseničnik in Aleksander Mali<br />

DELOVNO SREČANJE SOSEDNJIH POLICIJ<br />

Na povabilo Okrajnega policijskega<br />

poveljstva Velikovec (Vőlkemarkt)<br />

je bilo 15. maja v Pliberku v Avstriji,<br />

delovno srečanje predstavnikov avstrijskih<br />

varnostnih organov Dežele<br />

Koroške in predstavnikov PU Slovenj<br />

Gradec.<br />

Po prihodu v Pliberk je udeležence<br />

posveta v imenu župana pozdravil<br />

Arthur Ottowitz, <strong>za</strong>stopnik Mestne<br />

občine Pliberk. Delovno srečanje sta<br />

v okvirih zglednega meddržavnega<br />

sodelovanja sosednjih policij, vodila<br />

gostiteljica dr. Michaela Kohlweis,<br />

predstavnica SID Kärnten in mag. Jurij<br />

Ferme, direktor PU Slovenj Gradec, na<br />

srečanju pa so sodelovali predstavniki<br />

obeh policij.<br />

Gostitelji so v uvodnem delu predstavili<br />

varnostni koncept varovanja<br />

razstave EUROPA 2009. Po predstavitvi<br />

so bili sprejeti konkretni dogovori<br />

o skupnih ukrepih v primeru tatvin<br />

razstavnih umetnin neprecenljivih<br />

vrednosti. V nadaljevanju sta bili predstavljeni<br />

oceni o varnostnih razmerah<br />

z obeh strani državne meje ter izmenjane<br />

informacije o konkretni varnostni<br />

problematiki na področjih <strong>za</strong>tiranja<br />

kriminalitete in na ostalih področjih<br />

policijskega varstva. V <strong>za</strong>ključnem de-<br />

72<br />

Po uradnem delu delovnega srečanja so si udeleženci posveta v okviru razstave EUROPA 2009, ogledali razstavo<br />

Moč slike (Macht des Bildes) v muzeju Wernerja Berga v Pliberku.<br />

lu smo sprejeli še konkretne dogovore<br />

<strong>za</strong> bolj uspešno izvajanje policijskih<br />

nalog z obeh strani meje, v skladu z<br />

določbami avstrijsko-slovenske pogodbe<br />

o sodelovanju.<br />

Zaključni del srečanja je minil v prijetnem<br />

druženju in negovanju osebnih<br />

stikov udeležencev srečanja, ki so<br />

lahko nadvse pomembni pri opravljanju<br />

policijskih dejavnosti z obeh strani<br />

državne meje, kar se je v praksi v preteklih<br />

letih kar nekajkrat zelo uspešno<br />

potrdilo. Temu so namenjena tudi tovrstna<br />

srečanja.<br />

Besedilo in foto: Peter Pungartnik<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />

SODELOVANJE PPP MARIBOR IN POLICIJE IZ GRADCA<br />

PPP Maribor že vrsto let zelo<br />

dobro sodeluje z oddelkom<br />

prometne policije iz Gradca<br />

v Avstriji. V <strong>za</strong>dnjem času se<br />

je to sodelovanje še okrepilo,<br />

saj smo izvedli več skupnih<br />

usklajenih nadzorov cestnega<br />

prometa, in sicer na področju<br />

prevo<strong>za</strong> tovornih vozil in avtobusov,<br />

prevo<strong>za</strong> nevarnih snovi,<br />

hitrosti, prometa enoslednih<br />

vozil in nena<strong>za</strong>dnje psihofizičnega<br />

stanja voznikov.<br />

V okviru odličnega sodelovanja<br />

so avstrijski kolegi marca<br />

povabili vodstvo in policiste PPP<br />

Maribor, ter inšpektorje Oddelka<br />

<strong>za</strong> cestni promet v SUP na predstavitev<br />

opreme in dela ob kontroli<br />

osebnih in tovornih vozil ter<br />

avtobusov, ki so jo postavili na<br />

počivališču avtoceste Šentilj – Gradec<br />

v kraju Gersdorf. Ob tem so<br />

nam predstavili tudi mobilni center,<br />

na katerem izvajajo popolne<br />

tehnične preglede in istočasno<br />

opravljajo tehtanje vozil. Predstavili<br />

so nam tudi kombinirano<br />

vozilo s popolno opremo <strong>za</strong> pregled<br />

novih digitalnih tahografov<br />

in tudi starih tahogramov. Za<br />

kontrolo teh imajo poseben računalniški<br />

program. V vozilu so še<br />

osebni računalnik, ki je pove<strong>za</strong>n s<br />

centralnim računalnikom, skener,<br />

fax in fotokopirni stroj.<br />

Besedilo in foto: Zoran Vernik<br />

Poostreni nadzori<br />

so potekali na obeh<br />

straneh meje, ob<br />

tem pa so slovenski<br />

policisti sodelovali<br />

in opazovali delo na<br />

avstrijski kontrolni<br />

točki, avstrijski<br />

policisti pa na<br />

slovenski kontrolni<br />

točki. Ob takšni<br />

izmenjavi policistov<br />

smo lahko primerjali<br />

tudi načine dela,<br />

opremo in sodelovanje<br />

ostalih služb (carine,<br />

SKP, inšpektorja <strong>za</strong><br />

ceste, delovnega<br />

inšpektorja).<br />

Ker pa so vse dobre<br />

stvari vedno tri, smo<br />

se aprila odzvali<br />

povabilu avstrijskih<br />

kolegov in obiskali<br />

sedež oddelka<br />

prometne policije v<br />

Gradcu. Po tem, ko<br />

nas je sprejel avstrijski<br />

policijski direktor,<br />

so nam predstavili<br />

svoj center z vsemi<br />

službami (orožarno,<br />

mehanično in ličarsko<br />

delavnico, center <strong>za</strong><br />

zveze, operativnokomunikacijski<br />

center<br />

<strong>za</strong> Gradec in oddelke<br />

ostalih služb), ki so<br />

potrebne <strong>za</strong> nemoteno<br />

delovanje policije.<br />

POLICIJA BREZ MEJA<br />

To je bila že druga prireditev, lanska je bila v Sladkem Vrhu. Idejo o <strong>za</strong>četku sodelovanja<br />

je lani dal polkovnik August Feyerer iz Deželne policijske komande v Gradcu, kar smo v<br />

Mariboru sprejeli kot izziv.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

V prostorih vojašnice v Strassu v Avstriji je bila v<br />

<strong>za</strong>četku maja prireditev Policija brez meja – Polizei<br />

Ohne Grenzen.<br />

Kot je v svojem nagovoru povedal direktor PU Maribor<br />

Danijel Lorbek, je to prireditev, ki povezuje in hkrati pona<strong>za</strong>rja<br />

zgledno sodelovanje policistov na obeh straneh meje.<br />

Ta je z vstopom Slovenije v veliko družino evropskih držav<br />

postala preteklost. Policisti kljub jezikovni prepreki zgledno<br />

sodelujejo in <strong>za</strong>gotavljajo varnost prebivalcem na območjih<br />

avstrijske Štajerske in Podravja.<br />

Na prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali opremo, ki<br />

jo pri delu uporabljajo policisti na obeh straneh meje, zvečer<br />

pa je bil na dvorišču vojašnice – nekdanjega gradu, koncert<br />

orkestra slovenske policije in policijskega orkestra iz Gradca.<br />

Okoli 250 poslušalcev je bilo nad programom navdušenih.<br />

Nasvidenje prihodnje leto!<br />

Besedilo: Franc Virtič<br />

Foto: Landespolizeikommando Steiermark<br />

73

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

ČEZMEJNO SODELOVANJE<br />

Sodelovanje med policisti operativno-komunikacijskega<br />

centra koprske policijske<br />

uprave in operativnim centrom tržaške<br />

kvesture je več kot zgledno in poteka že<br />

vrsto let. To so potrdili tudi na nedavnem<br />

srečanju policistov obeh centrov.<br />

Na povabilo italijanskih kolegov so policisti<br />

koprskega OKC že decembra lani<br />

obiskali operativni center v Trstu, kjer so si<br />

ogledali prostore in opremo ter se seznanili<br />

z njihovim načinom dela. Ob tej priložnosti<br />

jih je sprejel tudi tržaški kvestor dr. Francesco<br />

Zonno, ki se je slovenskim kolegom<br />

<strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> zgledno sodelovanje in jim tako<br />

pristnih prijateljskih odnosov <strong>za</strong>želel še v<br />

prihodnje.<br />

V <strong>za</strong>četku marca smo italijanske kolege<br />

povabili na povratno srečanje v Koper, kjer<br />

so si lahko ogledali naše prostore in opremo<br />

ter se seznanili z našim načinom dela. Goste<br />

je sprejel tudi direktor PU Koper Božidar<br />

Štemberger, ki je poudaril pomen čezmejnega<br />

sodelovanja, ki je lahko <strong>za</strong> zgled tudi<br />

v širšem prostoru, in se <strong>za</strong>hvalil italijanskim<br />

kolegom <strong>za</strong> dosedanje prispevke.<br />

Skupna ocena je bila, da je sodelovanje<br />

in medsebojno povezovanje med tako pomembnima<br />

institucijama, kot sta tržaški in<br />

koprski OKC, več kot potrebno. Tudi <strong>za</strong>to,<br />

ker fizično meje med Italijo in Slovenijo ni<br />

več, pa tudi če bi bila, kriminal in kriminalci<br />

ne poznajo meja.<br />

Srečanji sta bili iskreni in koristni, saj sta izmenjava izkušenj ter metod dela »v živo« in neposredna<br />

seznanitev z oblikami in možnostmi, ki jih imajo policisti v obeh centrih, nekaj povsem drugega kot<br />

pa razreševanje <strong>za</strong>dev zgolj po telefonu. Na srečanju se je udeležencem porodilo tudi nekaj idej, kako<br />

nadgraditi že dosežene uspehe.<br />

Besedilo in foto: Mitja Butul, Amedeo Žigon<br />

ATAŠEJI OBISKALI POLICIJSKO KONJENICO<br />

PKP Ljubljana v Stožicah so konec maja obiskali v Sloveniji<br />

akreditirani policijski atašeji. Obiska so se udeležili<br />

avstrijski policijski ataše Thomas Pepper, italijanski<br />

policijski ataše Gianni Baldi, francoski policijski<br />

ataše Fabien Barthez in ameriška policijska atašejka<br />

Vanessa Freeman.<br />

Pred PKP Ljubljana, skupaj z udeleženci tečaja <strong>za</strong> policista konjenika<br />

74<br />

Goste sta sprejela komandir PKP Ljubljana Cvetko Možina<br />

in glavni koordinator <strong>za</strong> področje dela vodnikov službenih<br />

psov in policijske konjenice iz UUP Adil Huselja.<br />

Ogledali so si prostore konjeniške policije, gostitelja pa<br />

sta jim predstavila organi<strong>za</strong>cijo dela enote na državni, regijski<br />

in lokalni ravni ter operativno delo, usposabljanja, opremo<br />

in logistično podporo. Predstavili smo jim tudi <strong>za</strong>ščitno<br />

opremo <strong>za</strong> vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in<br />

miru.<br />

Veliko <strong>za</strong>nimanja je požel tudi del treninga tečajnikov<br />

– kandidatov <strong>za</strong> policiste konjenike, ki so prika<strong>za</strong>li osnovne<br />

vaje dresurnega jahanja ter vodenje službenega konja ob<br />

motečih elementih.<br />

Tekst in fotografije: Adil Huselja<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

OKUS PO HITROSTI<br />

Samo Košir je inšpektor,<br />

<strong>za</strong>poslen na UUP<br />

GPU. Lani je sodeloval<br />

pri snemanju filma<br />

Okus po hitrosti, katerega<br />

premiera je bila<br />

spomladi. Film je dosegel<br />

izjemen uspeh.<br />

Andrej Lupinc, režiser,<br />

scenarist in direktor<br />

fotografije dokumentarnega<br />

filma Okus po<br />

hitrosti, je povedal: »Ta<br />

film je nastal po spletu<br />

okoliščin. Moj prijatelj je<br />

imel namreč prometno<br />

nesrečo in skoraj hkrati sem bral Počasnost avtorja Milana Kundere,<br />

ki med drugim opisuje, kako ne znamo več živeti počasi.<br />

Začel sem razmišljati o tem, kako smo vpeti v hitrost, o hrepenenju<br />

po svobodi, individualizmu in kako nesreča povzroči<br />

nasprotje vsega tega. Se pravi, hitrost se spremeni v počasnost<br />

ali pa mirovanje, svoboda se spremeni v ujetost v lastno nebogljeno<br />

telo, hrepenenje po individualizmu se spremeni v<br />

odvisnost od institucij in družine. No, tako sem ti dve <strong>za</strong>devi<br />

počasi pove<strong>za</strong>l in to je bil <strong>za</strong>četek nastanka filma.«<br />

Film so snemali 22 dni, od marca do septembra lani, na 26<br />

krajih, od tega v dveh v sosednjih državah. Posneli so <strong>za</strong> 37 ur<br />

gradiva in ga zmontirali v enourni film.<br />

»Vsi v filmu prika<strong>za</strong>ni shodi motorističnih klubov, razen<br />

shoda Rdeče armade, so bili dokumentarni, določeni prizori pa<br />

so bili odigrani, npr. vožnja motoristov, prijateljeva nesreča in<br />

prizori v sobi <strong>za</strong> reanimacijo, ki je nisem želel natančno rekonstruirati.<br />

Želel sem le, da prijatelj Samo na kraju nesreče opiše,<br />

kaj se mu je zgodilo. To je tudi storil in <strong>za</strong>to se mu iskreno <strong>za</strong>hvaljujem.<br />

Prav tako se <strong>za</strong>hvaljujem vsem, ki so sodelovali pri<br />

snemanju,« je povedal Lupinc.<br />

SAMOVA ZGODBA O NESREČI<br />

»Motor sem vozil ljubiteljsko, 27 let. Nesreča se mi je zgodila<br />

7. junija 2003 ob 11:25. Peljal sem se v skupini motoristov.<br />

Šli smo na srečanje motokluba Aprilia. Zapeljal sem na naftni<br />

madež. Prednje kolo mi je odneslo in odneslo me je naprej, ne<br />

iz ovinka, ampak ob ograji naprej. Motor je zdrsnil pod ograjo<br />

in nogo, ki je bila vmes, mi je odtrgalo.<br />

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS<br />

Kljub temu še vedno živim normalno. Res da nekaterih<br />

stvari ne morem več početi, <strong>za</strong>menjati sem moral tudi delovno<br />

mesto. Po nesreči sem, tudi <strong>za</strong>to, da sem se vključil med ljudi,<br />

dokončal šolo, nisem namreč pristal na to, da bom invalid 2.<br />

kategorije, kar pomeni 4 ure upokojitve, ostalo pa pisarniško<br />

delo. Zaposlen sem kot inšpektor v sektorju <strong>za</strong> splošne naloge<br />

v upravi uniformirane policije na GPU. Ukvarjam se s podobnimi<br />

stvarmi kot pred nesrečo.<br />

Nekaj trenutkov pred menoj, nižje po cesti, je na naftni<br />

madež <strong>za</strong>peljal tudi kolega. Bil je ves polomljen, nekaj je bilo<br />

narobe s hrbtenico, noge so mu ostale.<br />

Najprej sem mislil, da sem tetraplegik, ker se nisem mogel<br />

premikati. Kasneje sem videl, da lahko premikam roke. Ko sem<br />

se poskušal obrniti in se odplaziti do ceste, sem ugotovil, da<br />

nimam noge, ampak da lahko drugo, čeprav je čudno stala, še<br />

premikam.<br />

Dali so mi nekaj proti bolečinam, čeprav jih <strong>za</strong>radi adrenalina<br />

niti nisem čutil. Prva bolečina se je pojavila, ko so mi<br />

imobilizirali levo nogo, ker je <strong>za</strong>radi odlomljene goleni stala<br />

postrani. Takrat so vsi mislili, da bom umrl. Tega ne bom nikoli<br />

po<strong>za</strong>bil. Tudi kirurg je rekel, da niso vedeli, kako bo, ker sem<br />

zgubil ogromno krvi. Ko so me zbudili iz kome, sem videl, da<br />

nimam več noge. Nimam izbire, s tem bo treba živeti naprej.<br />

Ni se je dalo več rešiti. Odtrgalo jo je pod kolenom, ki je bilo<br />

zdrobljeno. Poskus, da bi mi dali umetno koleno in nanj prišili<br />

nogo, <strong>za</strong>to ni bil možen. Če bi se to dalo, bi mi bilo lažje. Tako<br />

pa imam nadkolensko protezo.<br />

Na kraju prometne nesreče je bila splošna omejitev hitrosti,<br />

to je 90 kilometrov na uro, jaz pa sem, po izvedenčevem<br />

izračunu, vozil med 84 in 87 kilometri na uro. Po moji nesreči<br />

so tam postavili znak omejitve hitrosti 40 kilometrov na uro.<br />

Ko sem videl, da nimam noge, sem najprej pomislil, da<br />

bom moral imeti leseno nogo. Vendar so umetne noge danes<br />

že skoraj kot prave. Pripada ti osnovna prote<strong>za</strong>, če pa želiš kaj<br />

boljšega, da prote<strong>za</strong> npr. ni težka 10, ampak le 6 kilogramov,<br />

moraš doplačati. Lahko bi imel samo bergle in hodil z njimi;<br />

ko sem hodil z berglami, sem bil v bistvu hitrejši. Vendar, ko<br />

sem prvič stopil v protezo, je nisem hotel sneti, ker sem končno<br />

lahko spet stal. Za finančno pomoč sem iskreno hvaležen<br />

sodelavcem, ki so zbrali sredstva, da sem si lahko privoščil<br />

boljše koleno, kasneje mi je šel na roko tudi delodajalec, kako<br />

bo naprej, ne vem.<br />

Kljub temu sem še vedno aktiven. Res, da ne surfam, smučam,<br />

rolam ali vozim motorja, le mopede. Ampak to sem dal <strong>za</strong><br />

enkrat na stran. Še vedno nosim kratke hlače. Nekatere invalide<br />

je sram poka<strong>za</strong>ti protezo. Ljudje se velikokrat težko pogovarjajo<br />

o tem, imajo predsodke. Jaz sem še vedno isti človek,<br />

75

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE<br />

kot sem bil pred nesrečo. Ta travmatična izkušnja me je spremenila<br />

na bolje. Postal sem manjši cinik, manj črnogled, in vse<br />

ljudi sprejemam takšne, kot so.<br />

Vedno sem bil realen človek. Tudi med nesrečo sem razmišljal<br />

trezno, ni me <strong>za</strong>grabila panika. V takih primerih vidiš,<br />

kako močan si. Nisem se <strong>za</strong>prl vase, jamral in jokal. Sprejel<br />

sem, da se mi je to zgodilo. Moraš živeti naprej. Pri tem te<br />

VArNOST<br />

mora podpirati družina in okolica. Moji so to sprejeli, tudi<br />

hčerka, <strong>za</strong> katero sem se najbolj bal. Situacija ni tako grozna,<br />

kot je videti na prvi pogled. Ljudje se velikokrat ustrašijo, kaj<br />

bo naprej. Jaz lahko povem le to, da brez panike, ker je vsaka<br />

situacija rešljiva.<br />

Vprašanje je, kako bo z mojimi nogami čez nekaj let. Ali<br />

bom še hodil, ali pa bom moral ponovno na voziček.«<br />

DENIS ŠERUGA – PADALEC, SMUČAR IN POPOTNIK<br />

Svojo policijsko kariero sem <strong>za</strong>čel leta<br />

2001. Zaposlen sem na PU Murska<br />

Sobota na PMP Petišovci. Moj hobi je<br />

padalstvo.<br />

Z njim se ukvarjam od leta 2001, opravil<br />

pa sem čez 700 varnih in uspešnih<br />

skokov. V tem času sem opravil različna<br />

šolanja, med drugim v Rusiji in v ZDA na<br />

Floridi, kjer sem tudi opravil izpit <strong>za</strong> učitelja<br />

padalstva naprednega šolanja AFF.<br />

Leta 2008 sem opravil tudi izpit <strong>za</strong> pilota<br />

tandema, s katerim lahko najbolj približamo<br />

padalstvo vsem, ki si želijo doživeti<br />

prosti pad. Udeležujem se letalskih prireditev<br />

in padalskih tekmovanj. Moja velika<br />

želja v prihodnosti je, da bi sestavil ekipo<br />

iz vrst slovenske policije, da bi morda<br />

popestrili kakšno prireditev oziroma se<br />

udeležili različnih tekmovanj.<br />

Sodobno športno padalstvo je vznemirljiv<br />

in <strong>za</strong>nimiv šport, čeprav se nekaterim<br />

zdi sila preprost. Vržeš se iz letala,<br />

potegneš vrvico, padalo se odpre in že<br />

si padalec. Nič posebnega torej. Videz<br />

preprostosti je v tem športu še posebej<br />

varljiv. Resničnost je namreč povsem<br />

drugačna, včasih celo nevarna. V sodobnem<br />

športnem padalstvu se uporablja<br />

vrhunska padalska oprema, ki jo je treba<br />

zelo dobro poznati. Zelo dobro moramo<br />

poznati tudi letalske predpise.<br />

Pademo lahko na vsakem pločniku, a<br />

s tem se še nismo uvrstili med padalce,<br />

med tiste namreč, ki skačejo s padalom.<br />

Kdor se želi ukvarjati s tem športom, mora<br />

opraviti šolo oz. tečaj.<br />

Priprava potnika pred skokom<br />

Morda je tandemski<br />

skok še najustreznejša pot<br />

v svet padalca. Pri tandemskem<br />

skoku skočimo s pilotom<br />

padala – tandema. Pilot<br />

padala nas ima s posebnim<br />

pasovjem pripete na svojih<br />

prsih. Ali drugače: z enim<br />

padalom skočita dva.<br />

Skok v tandemu je svojevrstno<br />

doživetje, saj preživite<br />

celo minuto pri okoli<br />

220 km/h v prostem padu,<br />

<strong>za</strong>to ga enostavno morate<br />

poizkusiti in doživeti.<br />

Odpiranje glavnega padala<br />

Prosti pad pri okoli 220 km/h, skok v tandemu<br />

76<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS<br />

ŠTEFAN POERŠ – VESELI MUZIKANT<br />

V policiji sem <strong>za</strong>poslen od januarja leta 1992, ko sem se <strong>za</strong>poslil kot policist na PP Ljubljana center, kjer sem bil <strong>za</strong>poslen<br />

do leta 2000, ko sem odšel na študij na Višjo policijsko šolo v Tacnu. Od leta 2002 sem <strong>za</strong>poslen kot pomočnik vodje izmene<br />

na OKC PU Ljubljana. Pred <strong>za</strong>poslitvijo v policiji sem delal kot zdravstveni tehnik v Kliničnem centru v Ljubljani in<br />

na reševalni postaji Ljubljana.<br />

Moja odločitev, postati policist, je bila premišljena, saj<br />

sem se v policiji <strong>za</strong>poslil star 24 let in že z nekaj življenjskimi<br />

izkušnjami. Odločitev je bila takrat spontana in samoumevna,<br />

saj sem že prej bil navajen pomagati ljudem, vendar na<br />

drug način. Biti policist ni le poklic, ampak je poslanstvo in<br />

način življenja vsakega od nas, ki opravljamo to delo. Zaradi<br />

tega smo se primorani marsikdaj odrekati stvarem, ki so <strong>za</strong><br />

druge ljudi običajne. Vendar pa mnogokrat ljudje tega ne<br />

vedo oz. sami ne storimo <strong>za</strong>dosti, da bi to izvedeli.<br />

Svoj prosti čas preživim predvsem ob delu na kmetiji<br />

staršev v Prekmurju, z delom v kulturnem društvu v domačem<br />

kraju. Ukvarjam pa se tudi z glasbo, ki je od malega moja<br />

velika ljubezen. V mladosti sem končal glasbeno šolo, <strong>za</strong><br />

kar sem nadvse hvaležen staršem, ki so mi to omogočili kljub<br />

težkemu življenju na kmetiji. Nato sem skupaj s pokojnim<br />

bratom Igorjem igral v več glasbenih <strong>za</strong>sedbah. Po končani<br />

srednji šoli in <strong>za</strong>poslitvi v Ljubljani sem s tem moral prenehati,<br />

<strong>za</strong>to sem se glasbi posvečal veliko manj.<br />

Z leti sem spoznal, da mi to manjka in sem se odločil, da<br />

se bom z glasbo ponovno ukvarjal bolj intenzivno. Zato sem<br />

k sodelovanju povabil prijatelja Branka Lebarja, ki je prav tako<br />

policist in sva <strong>za</strong>čela nastopati na prireditvah kulturnega<br />

društva in nato tudi na drugih prireditvah in <strong>za</strong>bavah in prijateljski<br />

srečanjih. Danes glasbi posvečava veliko več prostega<br />

časa in sodelujeva z Branetom Drvaričem, ki je bil »glasbena<br />

ikona« v devetdesetih letih.<br />

Ker pa policisti delamo »v petek in svetek«, <strong>za</strong> svoj hobi<br />

in <strong>za</strong> nastope izkoristiva čas, ko sva prosta. Ob tem se moram<br />

iskreno <strong>za</strong>hvaliti vsem svojim sodelavcem in vodjem <strong>za</strong> razumevanje<br />

in <strong>za</strong>to, da mi marsikdaj omogočijo prost dan in<br />

grem lahko na nastop.<br />

Glasba mi pomeni veliko, saj mi je postala sredstvo <strong>za</strong><br />

sproščanje po delu, ki je pogosto zelo stresno in psihično naporno.<br />

Zato se po napornem dnevu velikokrat usedem <strong>za</strong> črno-bele<br />

tipke, ki imajo »čarobno moč« v trenutkih, ko človek<br />

potrebuje sprostitev in tolažbo.<br />

V naslednjem letu načrtujem izdajo glasbene zgoščenke<br />

v sodelovanju z znanimi slovenskimi avtorji. Res da nas čaka<br />

še ogromno dela in odrekanja, ker pa »upanje umira <strong>za</strong>dnje«,<br />

upam, da se bo izšlo. Želim si tudi čim več dobrih nastopov in<br />

<strong>za</strong>bave s prijatelji glasbe.<br />

Načrtujem, da bi svojo glasbeno skupino razširil s kakšnim<br />

članom oz. članico iz policijskih vrst, saj bi rad, da bi<br />

imeli še kakšno stanovsko glasbeno skupino, <strong>za</strong>to bi na tem<br />

mestu izkoristil priložnost in k sodelovanju povabil spoštovane<br />

kolege in kolegice, ki se tudi ukvarjajo z glasbo, da se<br />

mi oglasijo in morda celo pridružijo.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

77

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

DRŽAVNO POLICIJSKO PRVENSTVO V JUJITSU BORBAH<br />

Policisti PU Ljubljana so se v <strong>za</strong>četku aprila udeležili posamičnega<br />

državnega policijskega prvenstva v jujitsu borbah<br />

<strong>za</strong> člane. Tekmovanja v Sevnici se je udeležilo enajst<br />

klubov iz Slovenije.<br />

V jujitsu borbah so tekmovalci razdeljeni v različne težnostne<br />

kategorije, kjer se borijo po 3 minute, in sicer v prvem<br />

delu (karate-udarci in brce), drugem delu (judo-meti in<br />

čiščenja) ter tretji del v parterju (judo parter-končni prijemi,<br />

davljenja in vzvodi). Zmaga tisti, ki doseže več točk v 3 minutah<br />

oz. predčasno, če dobi po dve točki (popolne tehnike) v<br />

vseh treh delih.<br />

Tekmovalci iz ekipe PU Ljubljana so v odprti konkurenci v<br />

državnem prvenstvu Jujitsu zveze Slovenije dosegli naslednje<br />

rezultate:<br />

– Bojan Popovič - PP Ljubljana Moste, do 77 kg, 3. mesto<br />

– Luka Jutršek – PKP, do 69 kg, 5. mesto<br />

– Boštjan Divjak – PP Kočevje, do 85 kg, 3. mesto<br />

– Otmar Jordan – PP Kočevje, nad 94 kg, 3. mesto<br />

– Anže Golub – PP Ljubljana Šiška, do 85 kg, 7. mesto<br />

– Matjaž Lipar– PP Ljubljana Bežigrad, do 77 kg, 7. mesto<br />

– Mihael Ilc – PKP, nad 94 kg, 1. mesto<br />

– Mitja Voroš – PP Ljubljana Moste, do 94 kg, 4. mesto<br />

– Mehmed Telalovič – PP Ljubljana Center, do 85 kg, 2. mesto<br />

Rezultati državnega policijskega prvenstva policistov PU Ljubljana<br />

so bili naslednji:<br />

– Bojan Popovič – PP Ljubljana Moste, do 77 kg, 2. mesto<br />

– Luka Jutršek – PKP, do 69 kg, 1. mesto<br />

– Boštjan Divjak – PP Kočevje, do 85 kg, 2. mesto<br />

– Otmar Jordan – PP Kočevje, nad 94 kg, 2. mesto<br />

– Anže Golub – PP Ljubljana Šiška, do 85 kg, 3. mesto<br />

Ekipa PU Ljubljana je na državnem policijskem prvenstvu jujitsu v borbah <strong>za</strong><br />

člane med enajstimi ekipami dosegla prvo mesto in v posameznih kategorijah<br />

dobila štiri policijske prvake.<br />

– Matjaž Lipar – PP Ljubljana Bežigrad, do 77 kg, 3. mesto<br />

– Mihael Ilc – PKP, nad 94 kg, 1. mesto<br />

– Mitja Voroš – PP Ljubljana Moste, do 94 kg, 1. mesto<br />

– Mehmed Telalovič – PP Ljubljana Center, do 85 kg, 1. mesto<br />

Kot <strong>za</strong>nimivost lahko omenimo, da je Mihael Ilc z naslovom<br />

državnega prvaka dobil neformalno potrditev <strong>za</strong> udeležbo na<br />

evropskem prvenstvu v jujitsu, ki je bilo maja v Črni gori in ki se<br />

ga je udeležil tudi Elvis Podlogar v duo-sistemu. Prav tako sta<br />

Boštjan Divjak in Mehmed Telalovič izpolnila pogoj <strong>za</strong> pridobitev<br />

statusa državnega športnika. Ekipo PU Ljubljana je vodil<br />

inštruktor PPSA PU Ljubljana Elvis Podlogar.<br />

Besedilo: Nermin Isić<br />

Foto: Elvis Podlogar<br />

TEKMOVANJE V STRELJANJU S SLUŽBENO PIŠTOLO<br />

PP Celje je konec marca na vojaškem<br />

strelišču v Pečovniku <strong>za</strong> policiste PU<br />

Celje organizirala tekmovanje v streljanju<br />

s službeno pištolo.<br />

Sodelovalo je 33 policistov in kriminalistov,<br />

razporejenih v 11 ekip. Pomerili<br />

so se v hitrostrelnem streljanju s službenimi<br />

pištolami.<br />

Med ekipami je slavila ekipa PP Celje,<br />

druga je bila ekipa PP Velenje, tretje mesto<br />

pa si je pristreljala ekipa PP Rogaška<br />

Slatina.<br />

Med posamezniki je zmagal Marko<br />

Tovornik iz SKP, ki je v eni izmed strelskih<br />

serij dosegel 50 od možnih 50 krogov,<br />

pred Petrom Petrovičem iz PP Celje<br />

in Saškom Beširovičem iz PPP Celje.<br />

Besedilo in foto: Nikolaj Zorec<br />

78<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

SREČANJE ŠTIRIH POLICIJSKIH UPRAV<br />

V Varaždinu na Hrvaškem<br />

je bilo konec aprila tradicionalno<br />

športno srečanje<br />

štirih policijskih uprav: PU<br />

Varaždinska, PU Međimurska,<br />

PU Murska Sobota in<br />

PU Maribor. Letos je srečanje<br />

organizirala PU Varaždinska.<br />

Sončno, vendar vetrovno<br />

aprilsko vreme je prisililo<br />

organi<strong>za</strong>torje, da so tekmovanja<br />

organizirali v novi dvorani,<br />

zgrajeni <strong>za</strong> svetovno<br />

prvenstvo v rokometu. Na<br />

<strong>za</strong>četku so sodelujoče pozdravili<br />

Vladimir Faber, glavni<br />

ravnatelj hrvaške policije,<br />

Janko Goršek, v. d. direktorja<br />

generalne policijske uprave,<br />

Rade Sitar, načelnik PU Varaždinske<br />

in Zvonimir Sabati,<br />

župan Varaždinske županije.<br />

Tekmovanja so potekala<br />

v petih disciplinah. Moški so<br />

tekmovali v malem nogometu,<br />

samoobrambi in streljanju<br />

s pištolo, ženske pa v<br />

odbojki. V streljanju z zračno<br />

puško so sodelovale mešane<br />

ekipe.<br />

Odbojkarska ekipa PU Maribor z v. d. generalnega direktorja policije in direktorjema<br />

PU Celje ter PU Maribor<br />

Srečanje je potekalo v<br />

prijateljskem ozračju, v prvi<br />

vrsti je bilo druženje in <strong>za</strong>bava,<br />

čeprav tekmovalnosti ni<br />

bilo mogoče izključiti. Letos<br />

je prehodni pokal šel v roke<br />

Mariborčanov, od drugega<br />

do <strong>za</strong>dnjega mesta so se<br />

zvrstile PU Međimurska, PU<br />

Varaždinska in PU Murska<br />

Sobota. Med sodelujočimi se<br />

je šepetalo, da bo srečanje<br />

naslednje leto preraslo v srečanje<br />

(najmanj) petih uprav<br />

– ta dan je bil namreč <strong>za</strong>dnji<br />

delovni dan Karola Turka kot<br />

direktorja PU Maribor, naslednji<br />

dan je pričel z delom<br />

kot direktor PU Celje.<br />

Besedilo in foto:<br />

Bartolo Lampret<br />

Rezultati:<br />

Nogomet:<br />

1. PU Varaždinska<br />

2. PU Međimurska<br />

3. PU Maribor<br />

4. PU Murska Sobota<br />

Odbojka:<br />

1. PU Maribor<br />

2. PU Međimurska<br />

3. PU Murska Sobota<br />

4. PU Varaždinska<br />

Samoobramba:<br />

1. PU Međimurska<br />

2. PU Murska Sobota<br />

3. PU Varaždinska<br />

4. PU Maribor<br />

Streljanje – pištola:<br />

1. PU Maribor<br />

2. PU Varaždinska<br />

3. PU Međimurska<br />

4. PU Murska Sobota<br />

Streljanje – zračna puška:<br />

1. PU Murska Sobota<br />

2. PU Maribor<br />

3. PU Varaždinska<br />

4. PU Međimurska<br />

POLICISTI POKAZALI SVOJO<br />

PRIPRAVLJENOST<br />

V Predanovci je konec<br />

maja potekal 7. tradicionalni<br />

Triglavov tek, ki je<br />

štel <strong>za</strong> Pomurski pokal in<br />

Slovenski pokal v rekreativnih<br />

tekih. Moški so<br />

tekli na razdalji 11 km,<br />

ženske pa 7 km.<br />

Vrhunsko pripravljenost<br />

smo doka<strong>za</strong>li tudi s tem, da<br />

je prav vsak od sodelujočih<br />

policistov stopil na zmagovalni<br />

oder ter prejel odličje,<br />

ki je rezultat tisočih pretečenih<br />

kilometrov.<br />

Ker <strong>za</strong>radi varčevalnih<br />

ukrepov udeležba na tekih<br />

<strong>za</strong> slovenski pokal ne spada<br />

v delovno obvezo, nas veseli<br />

gesta policistov, da so<br />

se v svojem prostem času<br />

udeležili teka in <strong>za</strong>stopali<br />

barve policije, čeprav so vsi<br />

tudi člani drugih klubov.<br />

Besedilo in foto:<br />

Danijel Novak<br />

Tekaške preizkušnje smo<br />

se udeležili tudi policisti in<br />

policistke iz PP Lendava,<br />

Danijel Novak, Avgust<br />

Sobočan, Evelina Miklavič in<br />

Simona Toth, Jožef Lukinovič<br />

iz OKC PU Murska Sobota<br />

ter Robert Marušič in Anton<br />

Holdinar iz PU Maribor.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

79

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

Na Primorskem se je 16.<br />

maja odvijalo VI. Mednarodno<br />

tekmovanje v vojaških<br />

disciplinah Slovenska<br />

Iskra 2009. Trasa je potekala<br />

od Pobegov, preko Rižane,<br />

do kamnoloma v Črnotičah.<br />

Na tekmovanju, ki ga<br />

je organiziralo območno<br />

združenje veteranov vojne<br />

<strong>za</strong> Slovenijo, se je zbralo 18<br />

tričlanskih ekip, med njimi<br />

poklicni vojaki, aktivni in<br />

rezervni častniki, veterani<br />

osamosvojitvene vojne,<br />

gasilci, aktivni policisti in<br />

policistke, člani Policijskega<br />

veteranskega društva<br />

Sever <strong>za</strong> Primorsko in Notranjsko<br />

ter ekipe iz Madžarske,<br />

Italije in Hrvaške.<br />

Cilj tekmovalcev je bil<br />

čimprej premagati razgiban<br />

teren od obale do Črnega<br />

Kala, vmes pa najbolje opraviti<br />

osem nalog: pogasiti požar,<br />

premagati kopenske in<br />

vodne ovire, metati bombe<br />

ter streljati z lokom, se spuščati<br />

po vrvi, prika<strong>za</strong>ti znanje<br />

SLOVENSKA ISTRA 2009<br />

Iz policije so se pod pokroviteljstvom Združenja Sever tekme udeležile tri ekipe,<br />

ekipi iz Združenja Sever <strong>za</strong> Notranjsko in Primorsko ter edina ženska ekipa, ki se<br />

je spopadla z enakimi nalogami kot moški.<br />

iz orientacije in prve pomoči<br />

pri oskrbi ranjenca, natančno<br />

in čim hitreje streljati v postavljeni<br />

situaciji ter se boriti<br />

z orožjem <strong>za</strong> paintball. Ekipa<br />

Združenja Sever Notranjska<br />

je edina, ki ji je z dobro izbrano<br />

taktiko uspelo premagati<br />

člane paintball kluba ter jim<br />

<strong>za</strong>seči varovano <strong>za</strong>stavo, kar<br />

je bil tudi cilj vsem ekipam.<br />

Poleg premaganih 15 kilometrov<br />

in preko 400 metrov<br />

nadmorske višine, so morali<br />

tekmovalci potek proge določati<br />

sami, preko koordinat,<br />

ki so jih dobivali od sodnikov<br />

na posameznih točkah.<br />

Tekmovanje in discipline<br />

so od tekmovalcev <strong>za</strong>htevale<br />

veliko fizično in psihično<br />

pripravljenost, saj jim je težave<br />

poleg <strong>za</strong>htevnih nalog<br />

in težko prehodnih poti,<br />

povzročala tudi huda majska<br />

vročina.<br />

Med 18 ekipami je moška<br />

ekipa članov Združenja<br />

Sever, območni odbor Notranjska,<br />

ki so jo <strong>za</strong>stopali<br />

Matjaž Čuček, Elvis Martinovič<br />

in Peter Kern, dosegla odlično<br />

2. mesto, moška ekipa<br />

članov Združenja Sever, OO<br />

Primorska, ki so jo <strong>za</strong>stopali<br />

Iztok Sulčič, Boris Tul in Sandi<br />

Grk, so dosegli 3. mesto,<br />

ženska ekipa Združenja Sever,<br />

OO Notranjska, ki so jo<br />

<strong>za</strong>stopale Nina Cizelj, Sandra<br />

Amon in Marjetka Šibelja, pa<br />

je dosegla 11. mesto v skupni<br />

uvrstitvi. To pomeni, da so v<br />

skupni konkurenci bile boljše<br />

od sedmih moških ekip.<br />

Besedilo in foto:<br />

Matjaž Čuček in Sandi Grk<br />

V Sežani je bil 22. marca že deveto leto<br />

<strong>za</strong>pored mali kraški maraton. Okoli<br />

3000 tekačev je lahko izbiralo krajšo<br />

8- in daljšo 21-kilometrsko progo.<br />

POLICISTI NA MALEM KRAŠKEM MARATONU<br />

Teka se je udeležilo tudi veliko policistov<br />

iz vse Slovenije, najdlje pa smo<br />

na tek pripotovali policisti iz murskosoboške<br />

uprave. Izkušeni tekači Jožef<br />

Lukinovič, Slavko Vukan, Andrej Husar,<br />

Gusti Sobočan, Evelina Miklavič in Danijel<br />

Novak smo tekli 21 kilometrov in<br />

doka<strong>za</strong>li, da smo policisti dobri tekači.<br />

Proga, ki je potekala tudi po sosednji<br />

Italiji, nam ni delala preglavic, ravno<br />

tako ne številni vzponi. V cilj smo pritekli<br />

vsi, najbolj <strong>za</strong>dovoljna pa je bila<br />

gospodična Evelina, ki je na svoji prvi<br />

21-ki v kategoriji policistk pritekla do<br />

bronaste kolajne. Nekateri pa smo tekli<br />

bolj <strong>za</strong> dušo in <strong>za</strong>to, da rek zdrav duh<br />

v zdravem telesu ne bi izumrl. Naslednje<br />

leto pa seveda spet v Sežano.<br />

Besedilo in foto: Danijel Novak<br />

Udeleženci malega kraškega maratona<br />

80<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

KOLESARJENJE<br />

PO VRHNIKI<br />

Da bi izboljšali svojo psihofizično kondicijo,<br />

so se člani strokovnega kolegija<br />

direktorja PU Ljubljana sredi maja<br />

udeležili družabnega kolesarjenja.<br />

Zbor vseh udeležencev je bil na PP Vrhnika,<br />

kjer so se kolesarji razdelili v dve skupini.<br />

Motivirani so prevozili 60 km dolgo<br />

traso v smeri: Vrhnika–Verd–Bistra–Borovnica–Podpeč–<br />

Vnanje Gorice–Brezovica pri<br />

Ljubljani–Dobrova–Horjul–Velika Ligojna<br />

–Žažar–Podlipa–Vrhnika.<br />

Ob prihodu na cilj so bili nekateri resda<br />

malce utrujeni, vendar <strong>za</strong>dovoljni s svojim<br />

dosežkom in navdušeni nad lepotami Vrhnike<br />

in okolice.<br />

Besedilo in foto: Rajko Jesenek<br />

Kolesarjenja po Vrhniki in okolici so se udeležili vodje služb na PU in komandirji policijskih postaj.<br />

HUMANITARNA<br />

NOGOMETNA TEKMA<br />

Policisti PMP Petišovci, okrepljeni s carinskimi<br />

delavci, smo se v <strong>za</strong>četku aprila<br />

odzvali povabilu policijske postaje<br />

Mursko Središče v sosednji Hrvaški in<br />

se udeležili humanitarne nogometne<br />

tekme mejnih policistov iz obeh držav.<br />

Udeleženci humanitarne nogometne tekme obeh držav<br />

NOGOMETNI TURNIR V ŠTORAH<br />

Kot gosta tekme sta se srečanja udeležila<br />

tudi direktor PU Murska Sobota Drago<br />

Ribaš in načelnik hrvaške PU Medžimurska<br />

Ivan Sokač. Tekma se je končala z zmago<br />

domačinov in rezultatom 4 proti 3.<br />

Na srečanju je bilo v humanitarne namene<br />

oziroma <strong>za</strong> družino iz tega mesta, ki<br />

jo je doletela huda tragedija, zbranih 500<br />

evrov prostovoljnih prispevkov.<br />

Besedilo in foto: Jože Kotnjek<br />

Ob občinskem prazniku smo se celjski policisti z veseljem odzvali<br />

povabilu organi<strong>za</strong>torjev, občine Štore in Slovenske vojske, ter se<br />

sredi maja na stadionu v Štorah udeležili nogometnega turnirja<br />

veteranov.<br />

Na turnirju je sodelovalo sedem ekip: ekipa MORS, ekipa MO Celje,<br />

ekipa profesorjev srednjih šol, ekipa Štore Stell in Občine Štore, ekipa<br />

20 MOTB slovenske vojske, reprezentanca županov in ekipa PU Celje.<br />

Kljub <strong>za</strong>četnim »kadrovskim« težavam nam je bil žreb v skupini<br />

naklonjen, tako da smo brez večjih težav premagali ostale ekipe v<br />

skupini in nastopili v finalu, ko smo se pomerili z ekipo Štore Stell.<br />

Zmagovalca so na koncu odločile enajstmetrovke, saj je bil po rednem<br />

delu rezultat izenačen, 2 : 2. Več sreče pri streljanju enajstmetrovk<br />

je imela naša ekipa iz PU Celje.<br />

Vzporedno s tekmovanjem sta Slovenska vojska in policija predstavili<br />

tudi svojo opremo. Za udeležence turnirja so vojaški kuharji pripravili<br />

odličen pasulj, na<strong>za</strong>dje pa je bil turnir <strong>za</strong>ključen s podelitvijo<br />

pokalov v kulturnem domu Štore.<br />

Besedilo in foto: Boštjan Žaberl<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

81

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

ODBOJKA NA MIVKI<br />

PPP Celje je konec maja v sklopu<br />

športnih tekmovanj v Zgornji Savinjski<br />

dolini ob reki Savinji, med enotami<br />

PU Celje organizirala tekmovanje<br />

v odbojki na mivki.<br />

Tekmovalo je 55 udeležencev (11<br />

ekip PP z območja PU Celje). Vsaka ekipa<br />

je štela pet tekmovalcev, v igralnem<br />

polju pa so tekmovali štirje. Ekipe so bile<br />

razdeljene v dve skupini, ki sta igrali na<br />

dveh igriščih v duhu »fair playa«.<br />

Na prvem mestu je tekmovanje končala<br />

prva ekipa PP Mozirje pred ekipo PP<br />

Slovenske Konjice, na tretje mesto se je<br />

uvrstila ekipa PP Velenje. Pokale in priznanja<br />

je prvouvrščenim ekipam podelil<br />

direktor PU Celje mag. Karol Turk.<br />

Razpoloženje je bilo nadvse pozitivno<br />

in vsi so se strinjali, da tovrstna<br />

tekmovanja in druženja prispevajo k dobremu<br />

delovnemu ozračju. Policisti iz<br />

različnih enot pa se na takšnih srečanjih<br />

med seboj tudi bolje spoznajo.<br />

Prispevek in foto: Boštjan Cugmas<br />

Zmagovalna ekipa v akciji<br />

KONČNI VRSTNI RED TEKMOVANJA:<br />

1. PP MOZIRJE I<br />

2. PP SLOVENSKE KONJICE<br />

3. PP VELENJE<br />

4. PP ŠMARJE I<br />

5.- 6. PP MOZIRJE II in PP ŠMARJE II<br />

7. PP CELJE<br />

8. - 9. PPP CELJE I - PMP ROGATEC<br />

10. PP ŠENTJUR<br />

11. PPP CELJE II.<br />

POKAL MEDVEDA 2009<br />

V <strong>za</strong>četku maja smo v novi športni dvorani, t. i. Rdeči lepotici v Kočevju, odigrali košarkarski turnir <strong>za</strong> pokal medveda<br />

2009. V sončnem dopoldnevu se je na turnirju v organi<strong>za</strong>ciji Športnega društva Medved in ob veliki pomoči sindikalne<br />

skupine PSS Kočevje zbralo deset ekip.<br />

Sodelovalo je osem policijskih ekip z območja cele Slovenije in dve domači ekipi. Udeleženci so v prvem delu<br />

odigrali trinajst tekem. Prireditev so popestrile mažoretke iz Kočevja. Dekleta, sicer evropske prvakinje,<br />

so pritegnila pozornost tekmovalcev in gledalcev s kratkim nastopom, po katerem je sledilo polfinale.<br />

82<br />

Po končanem prvem delu se je odigrala<br />

še prijateljska tekma med ekipama Kozine<br />

in ŠD Piran. V polfinalu sta se med seboj<br />

pomerili ekipi Velenja in Ribnice ter Kočevja<br />

in Volkovi. Boljši sta bili ekipi Velenje in<br />

Volkovi. Kočevje, ekipa organi<strong>za</strong>torja Športnega<br />

društva Medved, in ekipa Ribnice sta v<br />

končnici tekmovanja igrali <strong>za</strong> tretje mesto.<br />

V absolutnem seštevku je zmagala domača<br />

ekipa Volkovi. Med policijskimi ekipami<br />

pa je prvo mesto <strong>za</strong>sedla postava Velenja<br />

– ŠD Vepol, drugo mesto je pripadlo<br />

moštvu organi<strong>za</strong>torja ŠD Medved, policisti<br />

PP Ribnica pa so <strong>za</strong>sedli tretje mesto.<br />

Tokratni turnir je bil v znamenju medveda<br />

in temu primerni so bili tudi pokali,<br />

ročno delo Matija Kobole iz Kočevja. Potekal<br />

je v športnem duhu, <strong>za</strong>to se organi<strong>za</strong>tor<br />

<strong>za</strong>hvaljuje vsem, ki so pripomogli k takemu<br />

ozračju in seveda vsem sodelujočim. Vabljeni<br />

vsi, da v letu 2010 ponovimo turnir v še<br />

večjem številu.<br />

Besedilo in foto: Miha Koprivšek<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

PLANINA OPEN 2009<br />

Postojnski policisti so konec maja sodelovali<br />

na drugem nogometnem turnirju<br />

Planina open 2009, ki ga je v Planini<br />

pri Postojni organiziral Mladinski<br />

dom Planina.<br />

Srečanja sta se udeležila tudi v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek in direktor PU Postojna Iztok<br />

Štucin, ki sta si z <strong>za</strong>nimanjem ogledala del športnega srečanja.<br />

Na turnirju so poleg organi<strong>za</strong>torjev<br />

in policistov sodelovale še ekipe Srednje<br />

gozdarske in lesarske šole Postojna,<br />

Srednje šole Postojna, Kraljev ulice<br />

iz Ljubljane in Stanovanjske skupnosti<br />

Postojna kot enote Mladinskega doma<br />

Planina. Kljub načelu »pomembno je<br />

sodelovati, ne zmagati« se lahko pohvalimo,<br />

da je bila ekipa PP Postojna<br />

najboljša.<br />

Svoj obisk sta v spremstvu komandirja<br />

PP Postojna Gorazda Cimpriča in<br />

vodje policijskega okoliša Sanje Smiljanič<br />

<strong>za</strong>ključila s kratkim delovnim srečanjem<br />

z ravnateljico Mladinskega doma<br />

Planina mag. Leonido Zalokar, ki je bila<br />

gostiteljica letošnjega turnirja. Športno<br />

srečanje je bilo pomembno ne le <strong>za</strong><br />

druženje v športnem duhu, temveč tudi<br />

<strong>za</strong> krepitev dobrega medsebojnega<br />

sodelovanja in partnerskih odnosov. V<br />

spomin na udeležbo so vse ekipe prejele<br />

pokale, člani ekip pa so v sproščenem<br />

kramljanju sklenili, da se kmalu ponovno<br />

srečajo.<br />

Besedilo: Gorazd Cimprič<br />

Foto: Sanja Smiljanič<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

POLICISTI PLP NA SNEŽNIKU<br />

Člani športnega društva Ikar PLP Brnik so v <strong>za</strong>četku maja uresničili namero po<br />

osvojitvi velike kraške planote, Snežnika. Omenjena planota se kot najvišji<br />

nealpski vrh bohoti s 1796 metri nadmorske višine.<br />

Devet izkušenih in trdoživih pohodnikov se je zbralo pred matično enoto, kjer so najprej opravili pregled<br />

obvezne opreme ter se posvetovali o razmerah na poti.<br />

Z vozili smo se odpravili proti Ilirski<br />

Bistrici, kjer smo se odcepili proti Sviščakom.<br />

Pot je od tam naprej postajala vse<br />

bolj <strong>za</strong>vita, asfalt pa je nadomestila dobro<br />

urejena makadamska cesta. Po slabe pol<br />

ure vožnje smo prispeli na 1242 metrov<br />

nadmorske višine, do planinskega doma<br />

na Sviščakih. Nadaljevali smo po makadamski<br />

cesti do parkirnega prostora<br />

pri kapelici, od tam pa nas je smerokaz<br />

usmeril po zmerno vzpenjajočem se kolovozu<br />

skozi gozd.<br />

Lepa in nenaporna pot nas je vodila<br />

do grebena, kjer se prvič razcepi proti<br />

Malemu Snežniku. Na tem delu se nam<br />

tudi razprostre pogled po okolici in na<br />

Snežnik.<br />

Vreme nam ni bilo naklonjeno. Vrh so<br />

prekrivale meglice, veter pa nas je silil,<br />

da smo se oblekli. Usmerili smo se desno<br />

proti Velikemu Snežniku. Kmalu smo prečili<br />

prve snežene predele, ki se proti vrhu<br />

stopnjujejo in debelijo. Po dobri poldrugi<br />

uri hoje smo prvi že osvojili kočo Draga<br />

Karolina, tik pod vrhom Velikega Snežnika.<br />

Sledilo je okrepčilo in priprave na<br />

osvojitev vrha. Pristop na vrh Snežnika je<br />

<strong>za</strong>radi mra<strong>za</strong>, ki je šel do kosti, <strong>za</strong>hteval<br />

popolno zimsko opremo in ni ga bilo korenjaka,<br />

ki bi na vrhu zdržal več kot le nekaj<br />

minut. Še fotografiranje in hitro na<strong>za</strong>j<br />

v dolino.<br />

Besedilo: Bojan Trupi<br />

Foto: Aleksander Kne<br />

83

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

RIBIŠKI MARATON<br />

Policisti PP Rogaška Slatina<br />

smo skupaj s kolegi iz PMP<br />

Rogatec 15. maja organizirali<br />

ribiški maraton dvojic,<br />

in sicer na ribniku v Rogatcu.<br />

Ribiškega maratona se<br />

nas je udeležilo 21 ribičev.<br />

Prijem je bil zelo dober, saj<br />

so bile <strong>za</strong> lov idealne razmere.<br />

Zmagovalnemu paru Bogatin<br />

– Skerbiš iz PP Rogaška Slatina<br />

je tehtnica na koncu poka<strong>za</strong>la<br />

skupen ulov kar 44 kg različnih<br />

vrst rib (večinoma krapov). Najtežjega<br />

krapa v tem maratonu<br />

pa je ujel pomočnik komandirja<br />

Gorazd Smrečnik, in sicer je<br />

tehtal 4,75 kg.<br />

Tekmovanje je bilo prav<strong>za</strong>prav<br />

že drugi del ribiškega maratona<br />

dvojic, ki se bo nadaljeval<br />

poleti in jeseni. Zaključili ga<br />

bomo jeseni, ko bomo najboljšim<br />

podelili skromne praktične<br />

nagrade.<br />

Besedilo in foto:<br />

Vilko Planinšec<br />

Ribiškega maratona se nas je udeležilo 21 ribičev.<br />

RIBIČIJA 2009<br />

Ribiči PP Domžale so organizirali tradicionalno tekmovanje<br />

v ribolovu <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>poslene in nekdanje <strong>za</strong>poslene ribiče<br />

s PP Domžale. Tako kot že nekaj <strong>za</strong>dnjih let je tekmovanje<br />

potekalo pri Ribniku Črnelo (pri Radomljah), ki je v<br />

upravljanju Ribiške družine Bistrica Domžale.<br />

Upokojeni in aktivni policisti ribiči iz PP Domžale<br />

Tokrat se je nekaj nad deset ribičev zbralo v <strong>za</strong>četku maja<br />

in svoje trnke z različnimi vabami namakalo do večera. Vse<br />

ulovljene ribe so bile po tehtanju vrnjene v ribnik, kar je presenetilo<br />

tudi našega fotografa, tako da ulov ni fotografsko dokumentiran.<br />

Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov in<br />

seveda druženje v tamkajšnji brunarici, vendar ne pozno v<br />

noč, saj je bil <strong>za</strong> večino naslednji dan delovni.<br />

Besedilo: Rajko Gabrovec<br />

Foto: Aljoša Vlastelica<br />

SPOMINSKI POHOD<br />

NA POREZEN<br />

Člani Društva veteranov Sever Severne<br />

Primorske so se konec marca udeležili<br />

34. spominskega zimskega pohoda na<br />

Porezen (1630 m).<br />

Planinsko društvo Cerkno v sodelovanju<br />

z borčevsko organi<strong>za</strong>cijo Cerkno<br />

vsako leto organizira tradicionalni zimski<br />

pohod na Porezen z namenom druženja<br />

planincev na Poreznu in v spomin padlim<br />

parti<strong>za</strong>nom na tej gori na pragu svobode<br />

24. marca 1945 oz. <strong>za</strong>jetim in dan kasneje<br />

pobitim borcem NOB v vasi Jesenica pri<br />

Cerknem.<br />

Prvi pohod je bil organiziran marca<br />

1976 in je do danes prerasel v eno najbolj<br />

množičnih prireditev v naših gorah.<br />

Besedilo: Marjan Sivka<br />

Foto: Damjan Bitežnik<br />

84<br />

Pohoda, ki je <strong>za</strong>radi veliko snega potekal v zimskih razmerah in lepem sončnem vremenu, se je udeležilo<br />

okoli 1.500 pohodnikov.<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

POHOD V DOLINO REKE GLINŠČICE<br />

PP Kozina je konec maja organizirala kondicijski pohod, ki so se ga udeležili<br />

tudi policisti in policistke PPIU Koper in PP Sežana.<br />

Pohod je trajal približno štiri ure, v <strong>za</strong>dnjih minutah nam jo je <strong>za</strong>godlo vreme, saj je <strong>za</strong>čelo deževati. Vendar<br />

nam to ni pokvarilo dobrega razpoloženja, ki smo ga obdržali tudi kasneje ob dobri hrani in pijači na Beki.<br />

Na pot smo se odpravili pri stari stražnici<br />

na Beki, po »grajski cesti«, po kateri<br />

je pred leti potekal tradicionalni pohod<br />

Odprta meja, po vstopu Republike Slovenije<br />

v »schengen« pa Pot prijateljstva.<br />

Hodili smo ob ostankih Beškega<br />

gradu in cerkvice Sv. Lovrenca v Botač<br />

do Glinščice, kjer smo prečkali državno<br />

mejo z Italijo. Hojo smo nadaljevali do<br />

prelepega slapa reke Glinščice in se nato<br />

dvignili do cerkve Sv. Marije Snežne, kjer<br />

smo si oddahnili in se okrepčali z malico<br />

iz nahrbtnika.<br />

Zatem smo se strmo vzpeli do spomenika<br />

Comicija, od koder je najlepši<br />

pogled na Krajinski park Glinščice. Nadaljevali<br />

smo do sedla »pod Grižo« in po<br />

rahlem vzponu prišli do obzidja prazgodovinskega<br />

gradišča na Malem Krasu.<br />

Od tu smo odšli do kraškega roba s pogledom<br />

na Tržaški <strong>za</strong>liv pri ostankih protizračne<br />

obrambe iz 2. svetovne vojne.<br />

Vračali smo se po Malem Krasu, po<br />

gmajni mimo pašnikov v Beko.<br />

Besedilo in foto: kolektiv PP Kozina<br />

TRADICIONALNI VETERANSKI POHOD<br />

Zve<strong>za</strong> veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo, Zve<strong>za</strong><br />

slovenskih častnikov in Policijsko veteransko<br />

društvo SEVER so tudi letos organizirali<br />

tradicionalni veteranski pohod v spomin na<br />

dogodke iz leta 1991.<br />

Pohoda od lovske koče v Dolgi vasi do pomnika<br />

vojne <strong>za</strong> Slovenijo, ki stoji v neposredni bližini<br />

nekdanjega mejnega prehoda Dolga vas, se<br />

je udeležilo čez 150 članov iz vseh veteranskih<br />

združenj in njihovih družinskih članov.<br />

Na pohod so prišli tudi predstavniki veteranskih<br />

organi<strong>za</strong>cij iz Madžarske in Hrvaške, predstavniki<br />

lokalnih skupnosti in drugi ljubitelji pohodništva.<br />

Pri pomniku osamosvojitvene vojne <strong>za</strong> Slovenijo<br />

je po krajšem kulturnem programu slavnostni<br />

govorec osvetlil spomin na dogodke iz<br />

leta 1991, ki so se dogajali na tem območju.<br />

Po vrnitvi k lovski koči je sledilo družabno<br />

srečanje, ni pa manjkala niti tradicionalna vojaška<br />

enolončnica.<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

Besedilo in foto: Jože Prša<br />

Pohoda se je udeležilo več kot 150 članic in članov veteranskih združenj in njihovih družinskih<br />

članov.<br />

85

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

ŠPORTNE IGRE PVD SEVER ZASAVJE<br />

Policijsko veteransko društvo Sever<br />

Zasavje je konec maja organiziralo že<br />

tretje ekipne športne igre policijskih<br />

veteranov. Tekmovanj se je udeležilo<br />

preko 70 članov odborov Hrastnik,<br />

Trbovlje in Zagorje (vsi PVD Sever Zasavje),<br />

odborov Laško in Žalec (oba<br />

PVD Sever <strong>za</strong> Celjsko območje) in aktivnih<br />

policistov PP Hrastnik.<br />

Policijski veterani in policisti so tekmovali<br />

v petih športnih disciplinah, in<br />

sicer šahu, balinanju, kegljanju, pikadu<br />

in streljanju z malokalibrsko puško.<br />

REZULTATI:<br />

ŠAH:<br />

1. ODBOR HRASTNIK (Vidovič, Kotnik,<br />

Šuštar, Kolar)<br />

PIKADO:<br />

1. ODBOR HRASTNIK (Rugelj, Gornik,<br />

Kovač, Zupanič)<br />

2. PP HRASTNIK (Vidovič, Šlenc, Bukovič,<br />

Obrez)<br />

3. ODBOR ZAGORJE (Klančišar, Podkrajšek,<br />

Kramar)<br />

KEGLJANJE:<br />

1. ODBOR LAŠKO (Kotnik, Dobršek,<br />

Šmauc, Ceglec)<br />

2. ODBOR HRASTNIK (Žibret, Klemen,<br />

Skočir, Pla<strong>za</strong>r)<br />

3. ODBOR ŽALEC<br />

BALINANJE:<br />

1. ODBOR TRBOVLJE (Mešiček, Kovač,<br />

Ovnič, Narat)<br />

2. ODBOR HRASTNIK (Zalezina, Zupančič,<br />

Železnik, Žibert)<br />

STRELJANJE:<br />

1. ODBOR TRBOVLJE (Povše, Petek, Sakelšek,<br />

Kosem)<br />

2. ODBOR HRASTNIK (Saviozzi, Kovač,<br />

Zupan, Koritnik)<br />

3. ODBOR ŽALEC (Pavlič, Rumpf, Solar,<br />

Oberžan)<br />

SKUPNI VRSTNI RED:<br />

1. ODBOR HRASTNIK, 12 točk<br />

2. ODBOR TRBOVLJE, 6 točk<br />

3. ODBOR LAŠKO, 3 točke<br />

4. POLICIJSKA POSTAJA HRASTNIK,<br />

2 točki (boljši rezultat)<br />

86<br />

5. ODBOR ŽALEC, 2 točki<br />

6. ODBOR ZAGORJE, 1 točka<br />

Najboljše ekipe so prejele pokale in<br />

pisna priznanja.<br />

Skupno prvo mesto in s tem prehodni<br />

pokal je že tretjič <strong>za</strong>poredoma<br />

prepričljivo osvojil odbor Hrastnik, s<br />

čimer je prehodni pokal prejel v trajno<br />

last. Rezultati 3. ekipnih športnih iger<br />

so v PVD Sever Zasavje služili tudi <strong>za</strong><br />

izbiro tekmovalcev <strong>za</strong> sodelovanje na<br />

letošnjih 9. Veteranskih športnih igrah<br />

v Škofijah in Ankaranu.<br />

V <strong>za</strong>ključnem delu srečanja so se<br />

udeleženci športnih iger ob jedači in pijači<br />

<strong>za</strong>držali še na družabnem srečanju.<br />

Besedilo in foto: Bojan Skočir in<br />

Ljubomir Zalezina<br />

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

STRELSKO TEKMOVANJE LIGE SEVER<br />

Veteransko združenje SE-<br />

VER, sekcija <strong>za</strong> Primorsko<br />

in Notranjsko ter Opicina<br />

Police District (Policijska<br />

postaja Opčine, Trst),<br />

sta 28. marca na strelišču<br />

Črnotiči pri Črnem Kalu,<br />

organizirala prvo strelsko<br />

tekmovanje strelske lige<br />

Sever, ki spada pod točko C<br />

programa športnih tekmovanj<br />

policije <strong>za</strong> leto 2009.<br />

Tekmovanje je bilo mednarodno,<br />

saj se ga je udeležilo<br />

22 ekip iz Slovenije, Italije,<br />

Hrvaške in Avstrije. Tekmovalo<br />

je 95 strelcev in strelk,<br />

in sicer aktivni in upokojeni<br />

policisti, vojaki, pazniki ter<br />

veterani združenja Sever.<br />

Strelci so se pomerili v<br />

obrambnem streljanju v petih<br />

različnih situacijah, po<br />

pravilih policijskega obrambnega<br />

streljanja, s polavtomatsko<br />

pištolo kalibra 9 x 19<br />

mm. Strelske proge je postavil<br />

direktor tekme in podpredsednik<br />

strelske sekcije<br />

Sever Krešimir Skeja. Situacije<br />

so pona<strong>za</strong>rjale realne situacije,<br />

v katerih bi se lahko<br />

znašli strelci med opravljanjem<br />

svojega dela.<br />

Pri vsaki strelski situaciji, s<br />

katero se je strelec spopadal,<br />

Tekmovalci so po podelitvi lahko poklepetali ter se okrepčali z dobro hrano na<br />

turistični kmetiji pri predsedniku strelske sekcije Sever Vladu Andrejašiču na<br />

Kastelcu. Medalje in pokale sta podelila direktor policijske kvesture iz Rima ter<br />

predsednik PVD Sever <strong>za</strong> Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe<br />

so sodniki merili porabljen<br />

čas <strong>za</strong> dokončanje naloge.<br />

Strelci so morali biti hitri in<br />

natančni, saj so zgrešeni streli<br />

pomenili časovni pribitek<br />

in <strong>za</strong>to tudi slabši skupni čas.<br />

Tako so v prvi situaciji strelci<br />

sedeli v avtomobilu in se<br />

nato spopadli s tarčami, na<br />

drugi točki so morali na tarče<br />

streljati med premikanjem<br />

vzvratno, drugje so po streljanju<br />

s pištolo nadaljevali streljanje<br />

s potezno puško ipd.<br />

Najbolj <strong>za</strong>nimivo in tehnično<br />

<strong>za</strong>htevno pa je bilo streljanje<br />

v <strong>za</strong> to postavljenem objektu,<br />

kjer se je strelec spopadal z<br />

različnimi tarčami, postavljenimi<br />

v njem. Med streljanjem<br />

na vseh progah so veljala<br />

točno določena pravila,<br />

kot je streljanje iz<strong>za</strong> <strong>za</strong>klona,<br />

točno določen vrstni red tarč<br />

ali smer gibanja, tako strelca<br />

kot orožja, saj je varnost pri<br />

ravnanju z orožjem vedno na<br />

prvem mestu.<br />

Najboljša ekipa na tekmovanju<br />

je bila ekipa SEVER Primorske<br />

in Notranjske, ki so jo<br />

<strong>za</strong>stopali Martin Humar, Matjaž<br />

Čuček, Iztok Sulčič in Simon<br />

Iskra. Ekipa UVZ, ki so jo<br />

sestavljali Slavko Brezovnik,<br />

Robert Petrač, Franci Oražem<br />

in Sime Komočar, je dosegla<br />

2. mesto, 3. mesto pa ekipa<br />

UNUCI iz Italije.<br />

Organi<strong>za</strong>tor je podelil<br />

medalje tudi <strong>za</strong> najboljše<br />

strelce posameznike. Najboljši<br />

strelec tekmovanja je<br />

bil Martin Humar z neverjetnim<br />

časom (seštevkom petih<br />

streljanj) 28,10 sekunde,<br />

drugo mesto je <strong>za</strong>sedel Slavko<br />

Brezovnik s časom 42,76<br />

sekunde, na tretje pa se je<br />

povzpel Matjaž Čuček s časom<br />

44,50 sekunde.<br />

Pohvaliti je treba delo in<br />

sodelovanje strelske sekcije<br />

Sever in PU Koper <strong>za</strong> izvedbo<br />

organi<strong>za</strong>cije tako <strong>za</strong>htevnih,<br />

a pomembnih načinov streljanja.<br />

Želimo si, da bi strelska<br />

liga Sever postala tradicionalno<br />

druženje vseh ljubiteljev<br />

streljanja, policistov<br />

in drugih uslužbencev javne<br />

uprave, pa naj so iz Slovenije<br />

ali iz sosednjih držav.<br />

Besedilo: Matjaž Čuček<br />

Foto: Monica Viler<br />

10. TRADICIONALNI POHOD POLICISTOV NA TRIGLAV<br />

Letos bo organiziran jubilejni 10.<br />

tradicionalni pohod policistov na<br />

Triglav, ki bo predvidoma v četrtek<br />

in petek, 13. in 14. avgusta 2009.<br />

Pohod bo tudi letos potekal iz dveh<br />

smeri:<br />

– s Pokljuke - zbirno mesto bo ob<br />

6.00 na Rudnem polju pri stavbi<br />

Slovenske vojske;<br />

– in iz doline Vrat - zbirno mesto bo<br />

ob 6.00 pred planinskim domom v<br />

Vratih.<br />

Udeleženci se pohoda udeležite<br />

prostovoljno in v prostem času ter na<br />

lastno odgovornost. Prav tako sami<br />

krijete stroške prehrane in nočitve. Biti<br />

morate ustrezno fizično pripravljeni<br />

in opremljeni. S seboj imejte ustrezno<br />

planinsko opremo, predvsem opo<strong>za</strong>rjamo<br />

na ustrezno obutev in <strong>za</strong> primer<br />

slabega vremena ustrezna topla oblačila<br />

(v nahrbtniku naj bodo tudi kapa,<br />

rokavice itd.). Za po poti priporočamo<br />

hrano in pijačo iz nahrbtnika. Predlagamo<br />

tudi uporabo <strong>za</strong>ščitnih čelad <strong>za</strong>radi<br />

vse pogostejšega padanja kamenja.<br />

Pri organi<strong>za</strong>ciji in vodenju pohoda<br />

bodo tudi letos sodelovali policisti<br />

Gorske enote PPE in Gorske reševalne<br />

zveze Slovenije.<br />

Zaradi ustrezne organi<strong>za</strong>cije pohoda<br />

in pravočasne rezervacije prenočišč<br />

v planinskem domu na Kredarici<br />

ob udeležbi sporočite naslednje podatke:<br />

– ime in priimek,<br />

– policijska enota,<br />

– številka mobilnega telefona,<br />

– <strong>za</strong> vsakega udeleženca – če bo prenočeval<br />

na Kredarici,<br />

– predvidena smer pohoda,<br />

– podatek, ali se pohoda udeležujete<br />

petič.<br />

Zainteresirani navedene podatke<br />

sporočite najkasneje do 5. avgusta<br />

2009 Sanji Potušek na telefonsko številko<br />

(01) 428-4379 ali na e-mail: sanja.<br />

potusek@policija.si.<br />

Planinski pozdrav!<br />

letnik LVII/št. 3/2009<br />

87

Fotozgodba:<br />

27. junij, dan slovenske policije<br />

avtor:<br />

Nina Djordjević

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!