11-06 NGM PRILOGA 1.indd - National Geographic

BREZPLAČNO
PRILOGA ZA UČITELJE
osnovna šola
november 2006
Živi žabi se vse zgodi
Tak je naslov enega od člankov v novembrski številki revije National
Geographic, ki je tokrat nekoliko bolj biološko obarvana. Zato smo za
Vas in Vaše učence pripravili dve temi s tega področja, ki jih boste z
lahkoto uporabili pri pouku naravoslovja ali biologije.
Slovenci smo prispevali članek o našem najstarejšem rudarskem
mestu, Idriji, ki bo na nekoliko drugačen način približal učencem to
predalpsko mesto. Delovni list je namenjen za uporabo pri različnih
temah pri pouku geografije, lahko pa tudi zgodovine.
Za Vas smo poskusili poiskati tudi izvor človeka tam nekje v Afriki.
Če nam je uspelo, presodite sami.
Še vedno si želimo Vaših odzivov na uporabnost priloge, pa naj
bodo dobri ali slabi. Tudi na tak način nam lahko pomagate, da bo
priloga še boljša in še uporabnejša. Pišite nam in svoje izkušnje z njo
delite z nami.
Vsem skupaj želim veliko veselja pri delu in nasvidenje decembra!
Damjan Snoj
Urednik priloge za učitelje
revije National Geographic
Revija National Geographic Slovenija
www.nationalgeographic.si
e-pošta: ngm@nationalgeographic.si
Revijo izdaja Založba Rokus d.o.o.,
po licenci ameriške revije
National Geographic.
Za Založbo Rokus: Rok Kvaternik, glavni direktor
e-pošta: rokus@rokus.com
Odgovorni urednik revije:
dr. Miha KovaË
Urednik priloge:
Damjan Snoj,
e-poπta: damjan.snoj@nationalgeographic.si
Direktor produkcije:
Klemen Fedran,
e-poπta: klemen@rokus.com
Oblikovanje:
Boštjan Brecelj,
e-pošta: bostjanb@rokus.com
Lektoriranje: Cvetka Košir
NG Priloga za uËitelje
Sestavljalci:
dr. Marina Dermastia
Mitja Kobale
Damjan Snoj
Založba Rokus d.o.o.
Stegne 9b, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/513 46 00
BrezplaËni telefon: 080 1922
Telefaks: 01/513 46 99
www.rokus.com
Copyright 2006 National Geographic Society,
za Slovenijo Založba Rokus. Vse pravice pridržane.
NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta
varovani blagovni znamki .
Založba Rokus dovoljuje fotokopiranje Priloge.
Kazalo
Otrok iz davnine 2-5
Od plavuti do peruti, Smrtonosna lepota 6-9
Živi žabi se vse zgodi 10-13
Mesto nad rudnikom 14-15
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 1 10/26/06 8:41:43 AM

Otrok iz davnine (str. 48–59)
UPORABNOST
Geografija:
• 8. razred (Tropska Afrika)
• geografski krožek
Zgodovina:
• 7. razred (Življenje prvih človeških skupin)
• zgodovinski krožek
Biologija:
• 8. razred (Evolucijski razvoj človeka)
Izbirni predmeti:
• Življenje človeka na Zemlji
• Multimedija
CILJI
Učenec:
• opredeli lego Etiopije v Afriki, ugotovi glavno
mesto države ter našteje njene sosednje
države,
• umesti čas nastajanja prvih človeških
homininov vrste Australopithecus afarensis
ter opredeli lego arheološkega območja
najstarejših fosilnih ostankov na območju
Etiopije,
• primerja fosilne ostanke deklice iz Dikike
z drugimi znanimi fosilnimi ostanki vrste
Australopitecus afarensis, ki so jih odkrili
arheologi na območju Etiopije,
• primerja fosilne ostanke dikiške deklice, ki
kažejo njeno sorodnost z opicami, s fosilnimi
ostanki, ki kažejo njeno podobnost s človekom,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• INDIVIDUALNO DELO
Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj
pregledamo ter se pogovorimo o nerazumljivih
oz. o težje razumljivih stvareh. Na koncu rešijo
izpolnjevanko, lahko pa jo sestavijo tudi sami.
• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE
Z učenci se napotimo v računalniško učilnico
in ob brskanju spletnih strani poiščemo še več
informacij, povezanih z arheološkimi izkopavanji
na območju Etiopije.
• DELO V DVOJICAH
Učenci v dvojicah sestavijo 10 vprašanj različnih
tipov, ki jih potem lahko izpeljemo v obliki kviza.
• PROJEKTNO DELO
Učenci v skupinah pripravijo projekt, v katerem
predstavijo razvoj človeka od pojava prvih
homininov do Homo sapiensa. Vsaka skupina
poišče podatke za eno človeško vrsto. Poiščejo
slikovne vire, na karti sveta označijo območja, na
katerih so arheologi izkopali človeške fosile.
SPLETNE STRANI
http://www.youtube.com/watch?v=vMpbnIHUNU
k&mode=related&search=
http://www.eva.mpg.de/evolution/files/dikika.htm
http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/
5363328.stm
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=
rnews&op=sections&func=read&c_menu=
9&c_id=120570
http://www2.arnes.si/~ljprirodm6/
POVZETEK ČLANKA
• Avtor opisuje arheološka izkopavanja v
Danakilski kotlini v Etiopiji, kjer so našli
najstarejše in najbolje ohranjene fosilne
ostanke avstralopitekov.
• Opisuje odkritje fosilnih ostankov deklice iz
Dikike, ki je živela na tem območju Afrike pred
3,3 milijona let.
• Po preučevanju fosila najstarejšega otroka
na svetu so arheologi našli odgovore na
vprašanje, kako so naši zgodnji predniki
zabrisali mejo med opico in človekom.
• SODELOVALNO UČENJE
Učence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina
obdela del besedila in na tabli, plakatu ali
računalniku oblikuje miselni vzorec o vsebini
članka. Skupine lahko sestavimo po naslednjem
ključu.
1. Geografska lega Etiopije v Afriki in geografska
primerjava z njenimi sosednjimi državami.
2. Danakilska kotlina v Etiopiji – območje
obsežnih arheoloških odprav in izkopavanj
živalskih in človeških fosilov.
3. Arheološka izkopavanja deklice iz Dikike.
4. Značilnosti vrste Australopithecus afarensis.
5. Deklica iz Dikike – opica ali človek.
2
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 2 10/26/06 8:41:45 AM

Delovni list 1 Otrok iz davnine
˚ Reši naloge ob zemljevidu.
• Pobarvaj Etiopijo in vpiši imena sosednjih
držav.
• V karti označi glavno mesto.
• Poimenuj in označi oceana ter morja,
ki oblivajo Afriko.
˚ V atlasu poišči etiopsko zastavo
in jo nariši.
˚ Dopolni stavke. Pomagaj si z besedilom na strani 50.
Na območju Etiopije so arheologi našli ___________________ ostanke otroka, ki je živel na tem
območju pred ___________________ leti. Ostanke so našli v pokrajini ___________________ .
Prištevamo ga med predstavnika vrste ______________________________________ .
˚ Preberi besedilo na strani 50 in 51.
Naštej tri najpomembnejše fosilne ostanke vrste avstralopitekov. ____________________________
__________________________________________________________________________________________
Po čem je fosilni ostanek deklice podoben opici in v čem se kaže njena podobnost s človekom?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Oglej si slike najdišča v Dikiki na straneh 53, 54 in 55 in pojasni.
Kakšna je podoba pokrajine, ki jo vidiš na sliki?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kdaj so se začela izkopavanja v tej etiopski pokrajini?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
3
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 3 10/26/06 8:41:45 AM

Naštej fosilne ostanke sesalcev, ki so jih našli v Danakilski kotlini. ___________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Poimenuj reko, ki teče skozi to etiopsko pokrajino. __________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj so se na tem območju lahko ohranili številni fosilni ostanki? ___________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Razmisli.
Kako bi pojasnil Zeresenayev stavek: “Kaj takšnega najdeš samo enkrat v življenju.”? ________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Odgovori z DA ali z NE
Pred odkritjem deklice iz Dikike je veljal za najbolje ohranjen fosilni ostanek ženska Lucy.
Deklico iz Dikike prištevamo k človeški vrsti Homo erectus.
Beseda dikika v afarskem jeziku pomeni “bradavička”.
____
____
____
Prostornina fosilnih ostankov možganov dikiške deklice je enaka prostornini odrasle opice. ____
˚ Preberi besedilo na strani 56.
Razloži, kakšna je razlika med nogami opic in nogami okostja pri dikiški deklici. ______________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Poveži ustrezne pare.
paleoantropologija
fosil
peščenjak
hominin
okameneli ostanek iz preteklosti
veda o izumrlih človečnjakih
človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki
kamnina
4
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 4 10/26/06 8:41:45 AM

˚ Oglej si sliko na strani 59.
Napiši razlike, ki jih opaziš med lobanjo šimpanza in lobanjo človeka. Obe lobanji tudi skiciraj.
šimpanz
človek
˚ Preberi tekst na strani 59 in razmisli.
V čem se kaže razlika med odraščanjem sesalcev (tudi primatov) in odraščanjem človeka?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Reši izpolnjevanko.
celina, na kateri leži Etiopija
odnašanje zemeljskega površja
reka v Etiopiji
vrsta človeku podobne opice
huda bolezen, razširjena v tropskih predelih
Razloži izraz, ki si ga dobil na osenčenih poljih. _____________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kje v Sloveniji jih najdemo največ? Zakaj je tako? __________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
5
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 5 10/26/06 8:41:46 AM

Od plavuti do peruti (128–153), Smrtonosna lepota (86–109)
UPORABNOST
Biologija:
• 8. razred (Življenjska pestrost – sistematika in
evolucija)
• 9. razred (Človek)
Fizika:
• 8. razred (Mehanika)
Naravoslovje:
• 7. razred (Optika)
Izbirni predmeti:
• Organizmi v naravnem okolju
CILJI
Učenec:
• razume, kaj je evolucija,
• spozna, kaj je evolucijska biologija,
• razume osnove razvoja zapletenih struktur pri
organizmih,
• spozna morske sesalce.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• NARAVOSLOVNI DAN
Organizirajte izlet v ljubljanski živalski vrt.
Pred odhodom se pozanimajte, kdaj imajo
hranjenje in nastop kalifornijskih morskih
levov. Skupaj z biologi v vrtu si oboje natančno
oglejte. Še posebej bodite pozorni na različno
uporabo prednjih plavuti. V povezavi s člankom
Smrtonosna lepota si oglejte podobnosti in
posebne prilagoditve kalifornijskega morskega
leva in morskega leoparda.
Če so učenci izdelali nalogo Živeti v vodi, naj
v vrtu poiščejo sesalce iz naloge in si njihove
prilagoditve na vodo podrobneje ogledajo.
V živalskem vrtu naj učenci izpolnijo tabelo z
delovnega lista Razvojno drevo mačk. V tabelo
naj vpišejo vse živali, za katere mislijo, da so iz
družine mačk. Popolnost seznama naj preverijo
s strokovnjakom v živalskem vrtu.
• SODELOVALNO UČENJE
V naravi se dobre rešitve ohranjajo, npr.
stari geni se preoblikujejo za nove namene
ali se celo uporabijo isti geni za nove načine
doseganja zahtevnejših življenjskih oblik.
Ker smo ljudje del narave, tudi v našem
vsakdanjem življenju uporabljamo enake
principe. To idejo, ki jo razlaga članek, lahko
uporabite za interdisciplinarno povezavo fizike
in biologije. Pri optiki se učenci seznanijo s
prehajanjem svetlobe skozi leče, kar lahko
povežete s predlagano nalogo. Učence razdelite
v skupine; vsaka zbere podatke o določenem
tipu mikroskopa – od prvega iz 17. stoletja,
ki je temeljil na zelo preprosti povezavi leč,
do današnjega svetlobnega mikroskopa in
elektronskega mikroskopa. Ko učenci razumejo
osnovni princip, ki velja tudi za najbolj zapletene
oblike mikroskopov, skupaj z njimi razmislimo
o povečavah – spet od najmanjših do največjih,
ko lahko s sodobnimi vrhunskimi mikroskopi
opazujemo strukture na molekulski ravni, prav
do genov.
• INDIVIDUALNO DELO
S pomočjo učitelja, knjižnice in svetovnega
spleta učenci poiščejo čim več informacij
o mačkah, njihovih evolucijskih prednikih,
različnih skupinah. Izsledke pregledajo skupaj
z učiteljem in na podlagi zbranih podatkov
poskušajo sestaviti preprosto razvojno drevo
družine mačk. Nalogo lahko povežete s
strokovnim izletom v živalski vrt. Mačke iz
seznama, ki ga v vrtu naredijo učenci, uporabijo
za izdelavo razvojnega drevesa.
SPLETNE STRANI
http://www.mundomar.es/gbmundomar/
sphome.asp
http://sl.wikipedia.org/wiki/Morski_levi
http://www.fabcats.org/evolution.html
http://dspace.dial.pipex.com/agarman/
bco1.htm
http://www.hdw-inc.com/
istorycultureofwildcats.htm
http://www.tigerhomes.org/wild-cats/
wc-history-wild-cats.cfm
http://www.angelfire.com/il/watermammals/
http://whozoo.org/mammals/
mammalianphylo.htm
POVZETEK ČLANKOV
Zapletene strukture organizmov se razvijajo po
vrsti preprostejših vmesnih stopenj, pri čemer
se uporabijo stari geni za nove namene.
Morski leopard je resnično eden največjih
plenilcev na vrhu prehranjevalne verige.
6
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 6 10/26/06 8:41:46 AM

Delovni list 1 Od plavuti do peruti, Smrtonosna lepota
˚ Izpolni tabelo in odgovori na vprašanja.
Kljub različnostim med skupinami organizmov imajo ti neverjetno veliko število skupnih
genov. S pomočjo učitelja in ustreznih virov poskušaj ugotoviti, kolikšen delež skupnih genov
ima človek z organizmi v spodnji tabeli, in svoje ugotovitve zapiši.
Organizem
% skupnih genov s človekom
vinska mušica (Drosophila melanogaster)
miš
gliva kvasovka
navadni repnjakovec (Arabidopsis)
bakterija Escherichia coli
šimpanz
podgana
Kolikšna je genetska podobnost (v %) med posameznimi osebki vrste Homo sapiens? ________
__________________________________________________________________________________________
Ali lahko na podlagi genskih analiz določimo, kateri rasi pripada posameznik vrste Homo
sapiens? Svoj odgovor utemelji! __________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Sestavi in razmisli.
S pomočjo slike v članku na strani 133 nariši v zgornje kvadrate slike zarodkov različnih
vretenčarjev in ustrezne odrasle oblike živali v spodnje kvadrate. Razmisli, kaj je osnova za
drugačen razvoj in končno obliko posameznega organizma, kljub temu, da so si v začetnih
stopnjah razvoja zarodki zelo podobni. Svojo ugotovitev zapiši.
7
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 7 10/26/06 8:41:46 AM

˚ Živeti v vodi
S pomočjo učitelja in ustreznih virov ugotovi, kateri sesalci so prilagojeni življenju v vodi.
Ugotovi tudi, kakšno strategijo posamezni izmed teh vodnih sesalcev uporabljajo pri
prehranjevanju – ali so plenilci, mesojedci, rastlinojedci ... Nadalje ugotovi, ali so te živali med
seboj v tesnem sorodstvu ali pa pripadajo različnim in sorodstveno oddaljenim skupinam. Kot
pomoč pri določanju sorodstvenih odnosov uporabi razvojno drevo sesalcev in bolj podrobno
razdelani razvojni drevesi zveri in sodoprstih kopitarjev. Svoje ugotovitve zapiši v tabelo.
Tabelo primerjaj s tabelami sošolcev in izdelaj miselni vzorec o povezanosti sorodstvenih
odnosov in prilagoditev na poseben način življenja.
Vodni sesalec Način prehranjevanja Bližnji sorodnik živali v tabeli
Miselni vzorec
RAZVOJNO
DREVO SESALCEV
sodoprsti kopitarji
lihoprsti kopitarji
zveri
RAZVOJNO DREVO ZVERI
VEJA
MAČKE
mačke
(velike mačke, manjše mačke, gepardi)
hijene
mungi
LAURASIATHERIA
INSECTIVORA
luskavci
netopirji
ježi, rovke
krti
morski prašički
VEJA
PSI/MEDVEDI
cibetovke
psi
(psi, volkovi, lisice, kojoti, dingi, šakal)
podlasice
rakuni
medvedi
ježevci
kožuhasti tjulni
GLIRES
REDONTIA
miši, podgane
bobri
talne veverice
morski levi
mroži
tjulni
kunci
prvaki
tupaje
lenivci
AFROTHERIA
XENARTHRA
mravljinčarji
pasavci
morske krave
sloni
pečinarji
tenrek
podzemska svinjka
mišja rovka
RAZVOJNO
DREVO SODOPRSTIH
KOPITARJEV
SODOPRSTI
KOPITARJI
RUMINANTS
kiti
podvodni konji
govedo
jeleni
vilorogi
žirafe
prašiči
vrečarji
kamele
8
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 8 10/26/06 8:41:46 AM

˚ Razvojno drevo družine mačk
S pomočjo učitelja, knjižnice, svetovnega spleta, obiska v živalskem vrtu poišči čim več
informacij o mačkah, njihovih evolucijskih prednikih, različnih skupinah mačk in izpolni
spodnjo tabelo. Izsledke preglej skupaj z učiteljem in poskušaj na podlagi zbranih podatkov
dopolniti spodnje razvojno drevo družine mačk, ki je bolj podrobno nadaljevanje razvojnega
drevesa zveri iz prejšnje naloge.
Rod mačke Latinsko ime Opombe
RAZVOJNO
DREVO DRUŽINE
MAČK
MAČKE
9
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 9 10/26/06 8:41:46 AM

Živi žabi se vse zgodi (154–165)
UPORABNOST
Biologija:
• 8. razred (Življenjska pestrost – sistematika
in evolucija)
Fizika:
• Optika
Kemija:
• Naravne spojine
Izbirni predmeti:
• Organizmi v naravnem okolju
Likovni pouk:
• Naravni vzorci in abstrakcija
Tekmovanje iz biologije 2006/2007:
• Dvoživke
CILJI
Učenec:
• spozna, kakšen pomen imajo barve in vzorci
za preživetje v naravnem okolju,
• razume pomen obrambnih snovi za preživetje,
• spozna žabe kot skupino globalno ogroženih
organizmov.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• TERENSKO DELO
Pri terenskem delu poskušajte opredeliti okolja,
kjer se zadržujejo žabe, ter poiskati možne
razloge za ogroženost njihovega obstoja
(promet, uporaba pesticidov na bližnjih poljih,
izsuševanje močvirij, bolezni itd.).
V okolici šole ali domačem okolju učenci
naredijo popis habitatov, kjer se lahko
zadržujejo žabe. Ugotovijo, katere vrste žab so
najbolj pogoste. V času parjenja in odlaganja
mresta lahko preštejejo, koliko povoženih žab
je na lokalni cesti v bližini mlake ali ribnika.
Ugotovijo, katere vrste so najpogostejše žrtve
prometa.
všeč. Razmislijo naj, ali bi bile žabe primerne
domače živali.
• INDIVIDUALNO DELO
S pomočjo učitelja, knjižnice in svetovnega
spleta učenci poiščejo čim več informacij o
žabah, njihovih navadah in njihovem pomenu za
človeka. Izsledke pregledajo skupaj z učiteljem
in jih predstavijo drugim učencem v obliki
plakatov.
SPLETNE STRANI
Ključne besede: poison arrow dart frogs
www.shoarns.com/Frogs.html
http://animal.discovery.com/guides/reptiles/
frogs/poisonarrowfrog.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Dart_frog
http://www.belowwater.com/fish/
poison-arrow-frogs/index.html
http://news.mongabay.com/
2005/0809-frogs.html
http://www.tigerhomes.org/animal/
poison-dart-frogs.cfm
http://chemweb.calpoly.edu/cbailey/377/
PapersF2000/Caroline/
http://vedez.dzs.si/dokumenti/
dokument.asp?id=1071
POVZETEK ČLANKA
Načini, ki pomagajo preživeti žabicam
rdečeokicam iz rodu Agalychnys, so prav
neverjetni, vendar v žabjem svetu še zdaleč niso
edini.
Žive barve in pisani telesni vzorci so le ena od
strategij preživetja žab v negostoljubnem okolju
tropskega deževnega gozda.
Rdečeokice so razvile še poseben način
preživetja, ki je povezan z nenavadnim
vedenjem njihovih paglavcev.
• SODELOVALNO UČENJE
Z učenci se pogovorite o pomenu žab za
ekosisteme. Razpravo usmerite predvsem na
strategije preživetja, ki so jih v evoluciji razvile
žabe. Učenci naj razmislijo, ali imamo od žab
kakšne koristi tudi ljudje. Razmislijo naj, zakaj
imajo številne vrste žab take telesne barve in
vzorce, da jih v naravi zelo težko opazimo, druge
pa prav nasprotno, s kričečimi vzorci in živimi
barvami prav oglašujejo svojo navzočnost. Ker
lahko žabe vsaj pri nekaterih učencih sprožijo
tudi odpor, jih vprašajte, zakaj jim žabe niso
10
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 10 10/26/06 8:41:46 AM

Delovni list 1 Živi žabi se vse zgodi
˚ Barve in vzorci v živalskem svetu.
Dobro si oglej vzorce na žabicah na spodnjih slikah. Vzorci so v resnici tudi zelo barviti,
sestavljeni iz kombinacije rumene, črne, rdeče, turkizno modre, živo zelene in oranžne barve.
Poskušaj odgovoriti, zakaj so te žabice tako pisane.
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
Živali izkoriščajo telesne barvne vzorce na dva glavna načina – za prikrivanje ali za
oglaševanje. Večina uporablja prvi način, drugega pa le tiste, ki imajo zanj dober razlog.
Hribski urh, katerega sliki si dobro oglej na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije
(http://www.proteus.si/rastzivleta.html), uporablja oboje. Hrbtna stran urhovega telesa je taka,
da ga v okolju težko opazimo, nasprotno pa je trebušna stran prav kričeča. Razmisli in pojasni,
kaj nam govore njegove barve.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Telesni vzorci in barve močerada (sliko si oglej na spletni strani herpetološkega društva
www.herpetolosko-drustvo.si), kuščarja bradavičarja (poišči na spletu sliko pod “gila
monster”) in ose (poišči na spletu sliko pod “osa-Vespa germanica–wasp”) so podobni in
drugim živalim dajejo jasno sporočilo. Ugotovi, katere barve prevladujejo na njihovih telesih.
Kaj pomeni v naravi ta njihova skupna lastnost? Zakaj se te živali, v primerjavi s številnimi
drugimi, ne skrivajo, ampak jasno sporočajo, da so tam? Ali so v naravi taki telesni vzorci in
kombinacije barv redki ali pogosti?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
11
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 11 10/26/06 8:41:46 AM

Dobro si oglej spodnji sliki. Kljub podobnemu barvnemu vzorcu je na njih muha, in ne čebela.
Razmisli, zakaj imajo nekatere muhe prav take telesne vzorce kot čebele. Po kateri telesni
značilnosti muh veš, da spodnja žival ni čebela?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
12
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 12 10/26/06 8:41:47 AM

˚ Razmisli in odgovori.
Kljub zelo dobro razvitim obrambnim mehanizmom so dvoživke v naravi močno ogrožene – pri
čemer žabe niso izjema. Naštej dejavnike, ki vplivajo na zmanjševanje števila žab v Sloveniji in
v svetu. __________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kaj lahko naredimo, da preprečimo zmanjševanja števila žab v domačem okolju? ____________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Številne vrste žabic iz tropskih deževnih gozdov so že izumrle ali pa se je njihovo število v
naravi močno zmanjšalo. Nekatere vrste lahko vidimo le še v živalskih vrtovih in akvarijih.
Kakšna je vloga teh ustanov pri varstvu ogroženih vrst žab? _________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
13
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 13 10/26/06 8:41:47 AM

Mesto nad rudnikom (str. 38–47)
UPORABNOST
Geografija:
• 9. razred (Gospodarstvo Slovenije − rudarstvo
in energetika)
• 9. razred (Alpske in predalpske pokrajine −
zahodno predalpsko hribovje)
• geografski krožek
Zgodovina:
• 8. razred (Slovenske dežele v času zgodnjega
kapitalizma)
• zgodovinski krožek
Naravoslovje:
• 7. razred (Minerali in kamnine)
Tehnika in tehnologija:
• 8. razred (Osi)
Fizika:
• 8. razred (Gibanje teles)
Izbirni predmeti:
• Življenje človeka na Zemlji
• Raziskovanje domačega kraja in varstvo
njegovega okolja
• Eksperimenti v kemiji
• Multimedija
CILJI
Učenec:
• opredeli lego Idrije v Sloveniji,
• umesti čas nastajanja predalpskih hribovij v
geološki razvoj slovenskega površja,
• pojasni nastajanje rudnin,
• primerja rudnike v Sloveniji glede na vrsto
rude in ekonomičnost izkoriščanja le-te,
• razloži vzroke za zaprtje idrijskega rudnika,
• sklepa o gospodarskih, socialnih in ekoloških
posledicah dolgotrajnega rudarjenja in nato
opustitve le-tega,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
• SODELOVALNO UČENJE
Učence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina
predstavi rudarjenje v enem izmed slovenskih
rudnikov (in premogovnikov). Poiščejo skupne
značilnosti rudarjenja in vzroke za opuščanje letega
v večini primerov.
• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE
Organiziramo tehniški (kulturni, naravoslovni)
dan ali si v okviru ekskurzije ogledamo
Antonijev rov in kamšt v Idriji. Učenci še
podrobneje raziščejo problematiko, ki je
povezana z delovanjem rudnika, in predstavijo
kamšt, ki je edinstven zgodovinsko-tehniški
spomenik. Svoje ugotovitve v šoli oblikujejo
v miselne vzorce, ki jih predstavijo bodisi v
obliki plakata bodisi računalniške predstavitve
(PowerPoint).
SPLETNE STRANI
http://www.rzs-idrija.si/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Idrija
http://www.muzej-idrija-cerkno.si/rmains.html
http://www.idrija-turizem.si/content/view/17/34/
http://www.muzej-idrija-cerkno.si/carmina/
kamsts.html
POVZETEK ČLANKA
• Članek predstavi Idrijo in življenje v njej
v času, ko je prenehalo poltisočletno
izkoriščanje živosrebrnega rudnika pod
mestom.
• Pojasnjeni so vzroki za zaprtje rudnika in
aktivnosti, ki se izvajajo ob tem.
• Na kratko so predstavljene gospodarske,
ekološke in socialne posledice rudarjenja, pa
tudi degradacija naravnega okolja.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• INDIVIDUALNO DELO
Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem
skupaj pregledamo ter se pogovorimo o
nerazumljivih oz. o težje razumljivih stvareh.
Članek je lahko podlaga za geografski prosti
spis, v katerem predstavijo gospodarske,
socialne in ekološke posledice dolgotrajnega
rudarjenja in nato opustitve le-tega.
Učenci lahko samostojno raziskujejo tudi tako,
da s pomočjo multimedijske predstavitve
razložijo prej opisano problematiko in nato
organizirajo debato o tem.
14
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 14 10/26/06 8:41:48 AM

Delovni list 1 Mesto nad rudnikom
˚ Na zemljevidu Slovenije označi, kje so bili nekdaj (ali pa so še danes) rudniki in
premogovniki. Vsako rudo pobarvaj drugače in izdelaj ustrezno legendo.
LEGENDA:
˚ Pojasni, zakaj morajo idrijsko podzemlje znova zapolniti.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Oglej si sliko kamšti na strani 44. Skiciraj jo in pojasni, kako je delovala.
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
˚ Pozorno preberi stavke in na koncu tiste, ki niso pravilni, označi s križcem.
Karbonski skrilavec se ob stiku z vodo spremeni v glino.
V Idriji so nakopali 144.000 ton živega srebra na leto.
Veliko rudarjev je prizadela bolezen, ki se imenuje merkurializem.
Kamšt je v Idriji uspešno delovala več kot poldrugo stoletje.
Idrijski rudnik so zaprli, ker so izčrpali zaloge živega srebra.
_______
_______
_______
_______
_______
15
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 15 10/26/06 8:41:48 AM

POSTANITE POVERJENIK REVIJE
NATIONAL GEOGRAPHIC
SLOVENIJA
Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic,
Vas vabimo, da to postanete.
Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno,
deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.
VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM
IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO
NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.
Prijave za poverjeništvo revij National Geographic
sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43
ali e-pošti: matic@rokus.com.
¸
UGODNOSTI POVERJENIŠTVA
Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo,
rokovnik National Geographica,
¸
za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni
brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,
¸
za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni
brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic;
lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.
KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC
ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE?
• Pokličite brezplačno številko 080 19 22,
• izpolnite naročilnico na spletni strani
www.nationalgeographic.si.
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 16 10/26/06 8:41:48 AM