več

Klasična in helenistična grška arhitektura
Zgodovina in teorija arhitekture 1

ATENE

Atenska akropola: Periklej in njegovi arhitekti

Atenska akropola: Periklej in njegovi arhitekti

Atenska akropola
Zasnova grškega mesta je
vključevala dve mestni
središči: akropolo in agoro.
Agora je delovala kot javni
trg, posvetno središče
mesta, prostor, kjer so se
ljudje srečevali, razpravljali,
trgovali ipd. Akropola kot
sveto središče grškega
mesta pa je bila prostor s
templji in zakladnicami,
prostor verskih obredov in
simbolno bivališče bogov.

Atenska akropola: Periklej in njegovi arhitekti

Atenska akropola: Periklej in njegovi arhitekti

Atenska akropola: Periklej in njegovi arhitekti

Atenska akropola: Periklej in njegovi arhitekti

Atenska akropola: Periklej
in njegovi arhitekti

Med napadom mletske konjenice, 1687. na
čelu s Švedom Koenigsmarkom, je granata
zadela turško smodnišnico, ki je bila v
Partenonu in stavba je bila močno
poškodovana od eksplozije.
Atenska akropola: Periklej in njegovi arhitekti

Atenska akropola: Periklej in njegovi
arhitekti

Atenska akropola: Periklej in njegovi
arhitekti
LC, skica Akropole

Akropola – velika humanistična sinteza
klasične Grčije
Mnezikles, Propileji , 437 pr.n.š.

Mnezikles, Propileji , 437 pr.n.š.

Mnezikles, Propileji , 437 pr.n.š.

Mnezikles, Propileji , 437 pr.n.š.

Nika iz templja Atene Nike
Tempelj Atene Nike, cca. 427-424 pr.n.š.

Mnesikles,
Propileje,
V. stol.pr.n.š.

Mnezikles, Propileji , 437 pr.n.š.
Pogled na Partenon iz Propilej

Pogled na Partenon iz Propilej

Mnezikles, Propileji , 437 pr.n.š.

Pogled nazaj na kip Atene in proti Propilejam, levo Erehteon, desno Partenon

V resničnosti se osi ne razbere iz ptičjega leta, kakor so prikazane na risalni
deski, ampak na tleh, kakor jih vidi vzravnan človek pred seboj. Oko vidi
daleč in, objektivno in nezmotljivo, vidi vse, preko namenov in želja. Os
Akropole vodi od Pireja do griča Penteli, od morja proti goram. Propileje so
na os pravokotne, daleč na horizontu se riše morje. Horizontala, ki je
pravokotna na smer, ki jo je v vas vtisnila arhitektura, v kateri se nahajate,
pravi kot, ki šteje. Visoka arhitektura: Akropola, katere učinek se čuti vse do
obzorja. Propileje, ki nakazujejo drugo smer, velikanski kip Atene in grič
Penteli zadaj. To je tisto, kar šteje. Partenon na desni in Erehteion na levi,
sta postavljena zunaj te nasilne osi, in ravno zato jih imate priložnost videti v
tričetrtinskem pogledu, videti vse njune poteze. Vse arhitekture ne smejo
stati v oseh, saj bi izpadle kot ljudje, ki govorijo vsi naenkrat.
Le Corbusier, Vers Une Architecture (Paris: Flammarion, 1995)

Kalikrates, Iktinos, Phidias, Partenon, Atene, 447-438 pr.n.š.

Peripteralni Octastil
Kalikrates, Iktinos, Phidias,
Partenon, Atene, 447-438 pr.n.š.

Kalikrates, Iktinos, Phidias, Partenon,
Atene, 447-438 pr.n.š.

Luč je čista, elastična, kristalna. Iz svetlobe na kamnu so se razvili klasični
stebrni redi. Kako ostro in precizno se zariše senca na kanelurah.

PARTENON – Na Akropoli so, izvirajoč iz
ene same misli, postavili templje, ki so
okoli sebe zbrali osamljeno pokrajino in jo
podvrgli skladnosti. Tako je iz vseh strani
obzorja misel enotna. Zato ni nobenega
drugega arhitekturnega dela, ki bi doseglo
njegovo veličastnost.
Le Corbusier, Vers Une Architecture (Paris: Flammarion, 1995)

Fidija, Iktinos in Kalikrates, Parthenon, 477-438 pr.n.š

Kalikrates, Iktinos, Phidias, Partenon,
Atene, 447-438 pr.n.š.

Kalikrates, Iktinos, Phidias, Partenon,
Atene, 447-438 pr.n.š.

Kalikrates, Iktinos, Phidias, Partenon, Atene, 447-438 pr.n.š.

Kalikrates, Iktinos, Phidias, Partenon,
Atene, 447-438 pr.n.š.
Praksitel

L'Hémicycle des Beaux-arts (Detail), Iktinos, Apelles in Phidias, Paul Delaroche (1797-
1856), 1841-1842

Alma-Tadema, Fidija kaže prijateljem friz Partenona, 1868

Račun kiparja
Phidiasa za delo
na Partenonu –
izvedbo kipa
Atene Parthenos,
440/439 pr.n.š..

Zahodno pročelje ali timpanon: tekma med Pozejdonom in Ateno

Tri boginje iz vzhodnega timpanona na Partenonu, cca. 438-432 pr.n.š.
Sproščena, naravna drža, uporaba draperije, za prikaz gibanja

Dioniz (ali Heraklej?) iz vzhodnega timpanona, cca. 438-432 pr.n.š

Metope, ki upodabljajo boj med Lafiti in
centavri

Fidija; Panatenajska procesija v
čast boginji Ateni (notranji friz)

Bogovi kot gledalci…

Uporaba ponavljanja podobnih elementov

Kopija Fidijeve Atene Parthenos, 438 pr.n.š.

Benoît Loviot,
Partenon,
(prerez,
reskonstrukcija,
1880), detajl

Replika Parthenona v Nashville, Memphis, Tennessee, 1897

Replika Parthenona v Nashville, Memphis, Tennessee, 1897

Mnesikles?, Erehteon, V. stol.pr.n.š.

Detajli zidu iz marmorja
(penteliškega), levo Erehteon,
desno Propileje
Mnesikles?, Erehteon, V. stol.pr.n.š.

Mnesikles?, Erehteon, V. stol.pr.n.š.

Mnesikles?, Erehteon, V. stol.pr.n.š.

Mnesikles?, Erehteon, V. stol.pr.n.š.

Mnesikles?, Erehteon, kariatide, V.
stol.pr.n.š.

Leo von Klenze, idealna rekonstrukcija Akropole in Aeropaga, 1846

K. F. Schinkel, Akropola, idealna rekonstrukcija,

Karl Friedrich Schinkel,
projekt za palačo na Akropoli,
1834

Agora
Agora v Atenah, V. stol. pr.n.š.
1 Peristyle Court
2 Mint
3 Enneacrounos
4 South stoa
5 Heliaea
6 Strategeion
7 Colonos Agoraios
8 Tholos
9 Agora stone
10 Monument of the Eponymous
Heroes
11 Old Bouleuterion
12 New Bouleuterion
13 Temple of Hephaestus
(Hephaestion)
14 Temple of Apollo Patroos
15 Stoa of Zeus
16 Altar of the Twelve Gods
17 Royal stoa
18 Temple of Aphrodite Urania
19 Stoa of Hermes
20 Stoa poikile

Ali je atenska agora zares izgledala takole?

Tempelj olimpskega Zeusa, Atene, 550
pr.n.š – 200 n.š.

Stari bulevterij – mestni svet,
agora v Atenah, ca. 500 b.c.

Hefajstov tempelj (Teseion) v Atenski agori,
449 – 420 pr.n.š.

Hefajstov tempelj v Atenah, cca. 450 pr.n.š.

Dionizijev teater v Atenah danes

Scena Dionizijevega teatra v Atenah, 2. stol. pr.n.š. (teater 4. stol.pr.n.š.)

Komedijske in tragedijske maske, oz.
osebe, 500-300pr.n.š.

Tolos v Epidaurusu, 360-330 pr.n.š.
- Rešitev problema gibanja velikega števila
gledalcev
- Postavitev v naravno scenografijo
Polyklet iz Argosa, teater v Epidaurusu, 330 pr.n.š.

Polyklet iz Argosa, teater v Epidaurusu,
330 pr.n.š.

Polyklet iz Argosa, teater v Epidaurusu,
330 pr.n.š.

Keopsova piramida v Gizi
Viseči babilonski vrtovi
Artemidin tempelj v Efezu
Zevsov kip v Olimpiji
Mavzolejeva grobnica v
Halikarnasu
8 čudes antičnega sveta
Kolos na Rodosu
Aleksandrijski svetilnik
7 čudes
antičnega
sveta

V Krezovem času najprej apsidalni zaključek –
hekatompedon. Arhitekta Herzifon in Teodor iz
Samosa, v osrednjem delu je odprta streha.
Kersifron, Artemidin tempelj v Efezu, 550 pr.n.š.

Kersifron, Artemidin tempelj v Efezu, 550 pr.n.š.

Kersifron, Artemidin tempelj v Efezu, 550 pr.n.š.

Kersifron, Artemidin tempelj v Efezu, 550 pr.n.š.

Phidias, Zevsov kip v Olimpiji, 433 pr.n.š

Pythius, Mavzolejeva grobnica v
Halikarnasu, 353. pr.n.š

Kolos iz Rodosa, 282 pr.n.š

Satratos, Aleksandrijski svetilnik, 290 pr.n.š.

Palmyra
HELENIZEM 324 pr.n.š.-100 pr.n.š.

Epigonos (?). Umirajoči Gaul, rimska kopija bronastega originala iz Pergamona, cca.
230-220 pr.n.š., marmor

Athanadoros, Hagesandros, in Polydoros iz Rodosa. Laocoontova skupina, (Rim)
zgodnje 1 . stoletje, marmor, Virgilova Eneida

Athanadoros,
Hagesandros, in
Polydoros iz
Rodosa.
Laocoontova
skupina, (Rim)
zgodnje 1 . stoletje,
marmor, Virgilova
Eneida

Milet: z 80 kolonijami eno najuspešnejših
jonskih mest. vstaja proti Perzijcem 429,
posledično izselitev prebivalstva in
porušitev mesta, ponovna naselitev kmalu
po 479.
Hippodamos iz Mileta, načrt mesta
Milet, V. stol. pr,.n.š.

Milet: z 80 kolonijami eno najuspešnejših jonskih
mest. vstaja proti Perzijcem 429, posledično
izselitev prebivalstva in porušitev mesta, ponovna
naselitev kmalu po 479.

Načrt Mileta prikazuje uporabo
mreže kot šahovske plošče, s
pravokotnimi ulicami.
Načrtoval ga je arhitekt in teoretik
grške družbe Hipodam.
Ne ozirajoč se na konfiguracijo obale, je
Pravokotni sistem ulic položen na prostor,
kot bi stal na praznem in ravnem terenu.
1. Levja vrata
2. Rimske terme
3. Severna agora
4. Teater
5. Palestra - telovadnica
6. Južna agora
7. Zahodna agora
8. Atenin tempelj
9. Stadion
10. Sveta vrata
Hippodamos iz Mileta, načrt mesta
Milet, V. stol. pr,.n.š.

Milet, ponovno pozidan 494 pr.n.š. po
Hippodamusovem načrtu
Helenistično grško mesto z agorami, ki so
obdane s stoami. Agora je za mesto to, kar
je peristilno dvorišče za hišo.
Severna in južna agora, upravne in vladne stavbe

Milet agora

Južna vrata na agoro v Miletu in propilon v
Afrodiziasu, 1. stol. pr.n.š.

Južna vrata na agoro v Miletu, 1. stol. pr.n.š., danes v muzeju Pergamon v Berlinu

Južna vrata na agoro v Miletu, 1. stol. pr.n.š.

Selinunt, Sicilija

Selinunt

Paestum, Pozejdonija

Paestum, Pozejdonija

Metapont, tempeljsko okrožje

Assos, stoa

Agora in teater v
Aspendosu

Olynth, od 432 pr.n.š. je razširjen, insule s stanovanjskimi hišami.
Olynth (Olint): ustanovitev okrog 430 pr.n.š., tik pred Peloponeško vojno,perzijski kralj
Filip II mesto poruši 348, nato ni nikoli več naseljeno

Olynth (Olint): ustanovitev okrog 430 pr.n.š., tik pred Peloponeško
vojno,perzijski kralj Filip II mesto poruši 348, nato ni nikoli več naseljeno

Olynth (Olint): ustanovitev okrog 430 pr.n.š., tik pred Peloponeško
vojno,perzijski kralj Filip II mesto poruši 348, nato ni nikoli več naseljeno

Olynth (Olint): ustanovitev okrog 430 pr.n.š., tik pred Peloponeško
vojno,perzijski kralj Filip II mesto poruši 348, nato ni nikoli več naseljeno

U Prieni primjena Hippodamian-ovog
plana dosegla je svoj maksimum. Da bi se
izračunao raspored ulica, arhitekt je
prekrio svoj pravokutni plan na dio
područja prostora koji je nekada bio jako
brdovit i strm, i iskrivio ga.
Ovako urađeno, neke ulice sjever-jug
pretvorene su u stubišta i stepenike, na
mjestu gdje se gradski zid uzdizao između
nisko postavljenog stadiona i vrha
Acropolis-a na visinu iznad 350m.
Nagib terena je prekinut dugim
porticima.
1.Akropola dominira Hippodamianovim
gradom
2. Hram Demeter-a
3. Teatar
4. Hram Athene
5. Bouleuterion
6. Stoa
7. Agora i Zeusov hram
8. Gimnazion
9. Stadion

Priene: staro mesto uničeno,morda
je stalo v ravnini pod naplavinami
reke Meander: ustanovitev novega
mesta na gori nad reko 353/352
pr.n.š.

Buleuterion, Priene

Priene: staro mesto uničeno,morda je stalo
v ravnini pod naplavinami reke Meander:
ustanovitev novega mesta na gori nad reko
353/352 pr.n.š.

Priene: staro mesto uničeno,morda je stalo v ravnini pod naplavinami reke Meander:
ustanovitev novega mesta na gori nad reko 353/352 pr.n.š.

Priene: agora, teater in
tempeljsko okrožje

Priene tempeljsko okrožje. 4000
prebivalcev, Hippodamusov urbanizem.

Priene agora. 4000 prebivalcev, Hippodamusov urbanizem.

Priene, teater, 300 pr.n.š.

Priene, teater, 300 pr.n.š.

Kasiope, od 350 pr.n.š., Agora, Buleuterion, Stoa, Prytaneion

Rhodos
• rechtwinkliges Straßenraster
• Insulae
• Agora
• heiliger Bezirk
Pravokotni
raster
Insule
Agora
Tempeljsko
okrožje

Aleksandrija

Pergamon, akropola

Pergamon, akropola

Pergamon, akropola

Pergamon, akropola, teater

Pergamon, akropola

Pergamon, akropola in spomenik z okroglo
bazo, po 230 pr.n.š., ki slavi zmago Atala I.
nad Gauli

Prostilni templji v Pergamonu, 1. in 2.
stol. pr.n.š.
Propileje Ateninega templja v
Pergamonu, 3. stol.pr.n.š.

Zeusov oltar v Pergamu

Zeusov oltar v Pergamu, 200 pr.n.š.

Zeusov oltar v Pergamu, 200 pr.n.š.

Detajl reliefa na oltarju v Pergamonu

Leo von Klenze, Walhalla, 1842

Leo von Klenze, Walhalla, 1842

Leo von Klenze, Walhalla, 1842

Philadelphia Museum of Art

Do prihodnjega predavanja preberite:
Jože Marinko, Antična arhitektura, Rim,,
strani 238 - 328
priporočam tudi:
Spiro Kostof, A History of Architecture: settings
and rituals, (New York, Oxford: Oxford
University Press, 1985), in druge izdaje,
poglavje 9, Rome, Caput Mundi, STRANI 191 -
216
Michael Fazio, Marian Moffett, and Lawrence
Wodehouse, A World History of Architecture.
Laurence King, 2009 in druge izdaje,
Chapter 5 The Roman World, str. 105 - 131
Najlaže dostopna pa so spletne strani, npr.:
http://www.all-art.org/Architecture/8.htm History
of art: Architecture and sculpture, in Chapter
six, Etruscan art in Chapter seven, Roman Art.
Merilo