RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL ...

Slika, vir: http://domz60.files.wordpress.com/2009/04huge-highway-full-of-cars.jpg 

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo

Ruralni vzorci 

• Kaj vzorec je? 

• tip: vzorec, obrazec, prvotna (obča) oblika. Tip je pojem, s pomočjo 

katerega stvari razvrščamo, združujemo. Stavbi tip je posrednik 

med delom in celoto (med stavbo in mestom, okoljem); je splošna 

ideja neke stavbe, ki naj bi bila pravilo za posamezne podobne 

primere. 

ZASNOVE STANOVANJSKE GRADNJE NA VZORČNEM PRIMERU - analiza vzorcev pozidave 

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 4

Ruralni vzorci – kmetija, zaselek, vas, naselje 

AGRARNA NASELJA 

NEAGRARNA NASELJA 


NASELBINSKI VZORCI IN OBLIKE 

Pojmi, kot so 

kmetija, zaselek, 

vas in naselje 

predstavljajo 

izgradnjo študije 

ruralnih naselbin. 

V njih so izraženi 

štirje ključni 

prostorski pojavi, 

ki so prepoznavni 

v vsaki deželi 

sveta, vsak od njih 

pa je povezan z 

regionalno 

posebnostjo, zato 

definicije variirajo 

glede na lokalno 

pojavnost (Roberts 

1996: 23). 


Klasifikacija oblik in vzorcev 

Organizacije začetnih točk: samotne kmetije so 

postavljene bližje od 150 metrov → nukleacija 

(zgoščanje) se prične v trenutku, ko so te točke 

samotnih kmetij tri. Začne se razvijati ena od dveh 

osnovnih zasnov: oblika linije ali trikotnika. Ko je 

vedno več točk dodanih nukleusu, se izoblikuje 

osnovna razdelitev na vrsto ali aglomeracijo. 


vzorec 1: KMETIJA 

Pojem KMETIJA označuje razpostavitev kmetijskih objektov okrog 

žarišča, centralnega prostora posamezne individualne enote kmečkega 

kompleksa. Kmečki kompleks je enota, ki je neposredno povezana s 

človekom in kmetijskimi okoliškimi površinami. Če stanovanjske enote 

ni, potem ta pojem definira ostale površine, pri čemer zamenjajo bivalno 

enoto stanovanjske hiše »poslovni prostori«, ki se uporabljajo kot »del 

hiše za servisiranje«. S prostorskega stališča sta pomembni: 

- velikost (slovenska domačija predstavlja 

manjšo enoto, na katero se navezujejo 

manjše površine kmetijskega prostora) in 

- funkcija (raznolikost tipov je odvisna od 

načina gospodarjenja). 

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 4 

VZOREC

Vzorec 2: ZASELEK 

ZASELEK je več kot ena individualna kmetija (iz česar sledi, da tudi 

opis »samotna« odpade), hkrati pa nam predstavlja manjši vzorec, kot 

je vas. Zaselek kot »vzorec preteklosti« bi lahko opredelili kot naselbino 

s prebivalci, ki so bili med seboj sorodstveno povezani. 

Število kmetij in posameznih, samostojnih objektov (ki se pojavljajo v 

bližini enega od definiranih vzorcev in so njihov del) je eno od meril 

naselbinske velikosti. 

Zaselki so težko razločljivi od majhne vasi in 

jih lahko definiramo s tremi značilnostmi: 

- so relativno majhni, 

- velikokrat so administrativno povezani 

sosednjo, večjo naselbino, od katere so 

soodvisni ter 

-imajo majhno število servisnih 

dejavnosti, največkrat jih sploh ni – 

velikokrat pa so povezane s kmetijstvom 

kot primarno dejavnostjo (kmečki turizem). 


vzorec 3: VAS 

Pojem VAS je neposredno povezan s podeželjem in kmetovanjem, 

definiran kot »navadno manjše naselje, katerega prebivalci se 

ukvarjajo večinoma s kmetijstvom« (Bajec idr. 1994: 1491). 

V času postavitve naselbine v prostoru so bili njeni prvotni prebivalci 

večinoma kmetje, s čimer je danes pojem vasi povezan – 

tradicionalno ozadje. 

Prvi ključni kriterij je velikost, 

vendar ga omejuje drugi, ki je 

funkcija, npr. nova naselbina z 

enodružinskimi hišami večinoma 

večjimi ohišnicami, vrtovi in 

manjšimi njivami, ki ni odvisna od 

zemlje, je lahko po velikosti enaka 

kot vas, vendar ju funkcija in razvoj 

v prostoru bistveno ločujeta. 


vzorec 4: PODEŽELSKO NASELJE 

PODEŽELSKO NASELJE predstavlja najbolj splošen prostorski vzorec, v 

katerem so zajete vse naselbinske oblike, ki so večje od zaselka in 

manjše od mesta, vendar se v primerjavi z vasjo prebivalci večinoma ne 

ukvarjajo več s kmetijstvom: 

- povezava s kmetijskim prostorom je pretrgana. 

Ključni kriterij pri definiranju naselja: 

- odnos s kmetijskim prostorom, 

nanj pa vplivajo (vendar niso 

odločilni) tudi velikost naselbine, 

funkcija in število prebivalcev. 


Oblike naselbinskih vzorcev 

• geometrična oblika linije ali trikotnika 

• osnovna razdelitev na vrsto ali aglomeracijo 

• členitev in razdelitev na regularno ali iregularno obliko 


OBLIKA


Dinamika sistema v ruralnih naselbinah 

Proces spreminjanja naselbin skozi čas → stabilnosti, širjenju in protislovju. 

Stabilnost: postopno spreminjanje in prilagajanje novim oblikam, 

ekonomsko stagnacijo, socialno marginalizacijo, demografsko 

stabilnost, konzervatizem in administrativne omejitve v primeru 

širitev. 

Širjenje: najprej se je začela delitev obstoječih parcel na manjše enote, 

nato pa zapolnjevanje odprtih prostorov znotraj naselbine in 

dodajanje novih zazidljivih površin, največkrat na robovih naselbine. 

Protislovje: pa vključuje primere, kot so popolno izpraznjene 

določenega vzorca, popolna porušitev ipd. 

DINAMIKA NASELBINSKEGA SISTEMA V PRIHODNOSTI 

– gradnja razvojnih in prometnih koridorjev avtocest, 

– praznjenja in staranja podeželja, 

– problemi ukinjanja delovnih mest v kmetijstvu, 

– kmetijstvo postaja obrtniška tržno usmerjena dejavnost 

in ni več usmerjeno v pridelavo hrane. 


DINAMIKA

Notranje socialne in ekonomske povezave 

• V naseljih prebivajo ljudje, ki pripadajo različnim socialnim, 

ekonomskim, družbenim, kulturnim skupinam itd. 

• Oblika naselbine odseva to človeško raznolikost, ki se mnogo bolj 

spreminja v primerjavi s fizično pojavnostjo objekta in glede na 

časovno oddaljenost od sodobnosti. 

• ... Mož, ki ga je opisovala, je imel vse vrline, saj »je imel veliko kmetijo«. Za 

to ženo mož ni bil važen kot oseba. Važen je bil ekonomski razlog, ki bi v 

prejšnjih časih omogočil družini preživetje, če ne bi mož s pijančevanjem 

vsega zapravil. Če pogledamo na to z današnjega stališča, bi se nam zdelo 

tragično, če pa na to pogledamo s stališča dekle iz prejšnjega stoletja, je 

bila poroka z moškim, ki je lahko nudil preživetje družini, glavna vrednota. V 

družbi, kjer je bilo preživetje odločujoč faktor, je bil najpomembnejši 

dejavnik posestvo ali pa sposobnost za delo. (Gomiršek 1999: 98). 


POGOJI PROSTORA, ki vplivajo na 

tipologijo naselbin 

• Lega naselja v 

prostoru 

• Prometna (ulična) 

mreža naselij; vaški 

prostori 

• Dominantne točke 

naselbin 


Razvoj naselbinskih vzorcev 

RAZVOJNI PROCESI 

Značilnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete med stabilnostjo in 

nestabilnostjo in zelo variirajo v prostoru in času. Nestabilnost se 

lahko spremeni v stabilnost in obratno, kar se odvija v različnih 

časovnih obdobjih ter v različnih okoljih. Vsak naselbinski vzorec 

vključuje v »akcijo spreminjanja« štiri dejavnike: 

• prisotnost kontinuitete pod vplivom hitrosti spreminjanja, 

• kataklizmične spremembe, 

• vpliv kolonizacije, 

• spreminjanje ekonomskega sistema; le-ti so s kasnejšim časovnim 

razmakom že prepoznani kot del življenjskega sistema, povezanega z 

ekonomsko raznolikostjo in demografskim spreminjanjem. 

Kataklizma (SSKJ 1994: 388): »dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski 

površini ali v vesolju«. 


Tipologija naselbinskih vzorcev 

– STRNJENE NASELBINE: oblike historičnega izvora, kot so gruča, vrsta, 

obcestna naselbina, ter novejše oblike organizirane strnjene gradnje. 

– RAZLOŽENE NASELBINE: kajžarske (koloni, viničarji) in planšarske 

naselbine ter historične oblike, ki so se izoblikovale v tovrstno razpoznavno 

strukturo. 

– RAZPRŠENE NASELBINE: naselbine, ki so zaradi razvoja spremenile 

historično obliko v sestavljeno obliko iz posameznih enakovrednih enot. 

– SUBURBANIZIRANO OBMOČJE: območje, ki ni jasno definirano kot mestno 

ali podeželsko, ima pa svoje prostorske značilnosti in tvori posebno 

poselitveno enoto. 

– Zadnjo skupina, SAMOSTOJNE ENOTE v prostoru. 

tabela: IZSEK IZ TABELE – TIPOLOGIJA NASELBINSKIH OBLIK IN VZORCEV V GORIŠKIH BRDIH. 


TIPOLOGIJA

Razvoj - simulacije 


RAZVOJ

Poselitev, širitev / robovi v prostoru 


Širitev naselja, rob / komunikacija 


Širitev naselja / Prostorska zasnova / Prenova 


Naselje nekoč, danes, jutri – simulacije razvoja 












VKLJUČEVANJE v krajino 

• Francija, Provansa, projekt iz 80-ih let 20. stoletja 


VKLJUČEVANJE v krajino 

BIG (Bjarke Ingels Group) 

Stanovanjski kompleks v bližini Budve 


• PROSTORSKE ANALIZE NASELJA (nivo naselja) 

• Morfološka analiza prostora 

• Vizualno-percepcijska analiza 

• Analiza prometa 

• Značilnosti objektov 


POVZETEK

Predavanje 5 

• Naslednje predavanje = 10. november. 

• Individualne korekture za seminarske naloge = 4. november ob 8.30 

v risalnici 33, 34.

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?