Priloga 1 - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

PRILOGA 01
PROJEKTNA NALOGA
za izdelavo
IdP, PGD, PZI dokumentacije, načrtov za razpis ter izdelava
ekonomskega vrednotenja za ureditev križanj cest z železnico
na odseku Pragersko - Hodoš v okviru
elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko –
Hodoš
maj 2011

VSEBINA PROJEKTNE NALOGE
1. SPLOŠNO ...................................................................................................................................................... 6
2. PREDMET NALOGE ........................................................................................................................................... 9
3. OBSEG NALOGE ................................................................................................................................................ 9
3.1. ODSEK PRAGERSKO – ORMOŽ ................................................................................................................................... 9
3.2. ODSEK ORMOŽ- HODOŠ .......................................................................................................................................... 9
4. OPIS UREDITEV ........................................................................................................................................... 10
4.1 GLAVNA ŽELEZNIŠKA PROGA 40 (E69) PRAGERSKO-SREDIŠČE-D.M. .......................................................................... 10
4.1.1. Prehod št. 1 Stražgojnica .................................................................................................................... 10
4.1.2. Prehod št. 1a Stražgojnica .................................................................................................................. 11
4.1.3. Prehod št. 2 Šikole ............................................................................................................................. 12
4.1.4 Prehod št. 3 Pongerce ........................................................................................................................ 12
4.1.5 Prehod št. 4 Jablane 1 ........................................................................................................................ 13
4.1.6 Prehod št. 5 Jablane 2 ........................................................................................................................ 13
4.1.7 Prehod št. 6 Cirkovce .......................................................................................................................... 14
4.1.8 Prehod št. 7 Cirkovce – tr .................................................................................................................... 14
4.1.9. Prehod št. 10a Pleterje ....................................................................................................................... 16
4.1.10 Prehod št. 12 Strnišče 2 ...................................................................................................................... 16
4.1.11 Prehod št. 13 Strnišče 3 ...................................................................................................................... 16
4.1.12 Prehod št. 13a Strnišče 3 .................................................................................................................... 16
4.1.13 Prehod št. 14 Njiverce ......................................................................................................................... 18
4.1.14 Prehod št. 15 Zg. Hajdina ................................................................................................................... 19
4.1.15 Prehod št. 15a Zg. Hajdina ................................................................................................................. 19
4.1.16 Prehod št. 16 Draženci ........................................................................................................................ 20
4.1.17 Prehod št. 17 Hajdina P. ..................................................................................................................... 21
4.1.18 Prehod št. 18 Ptuj ............................................................................................................................... 23
4.1.19 Prehod št. 19 Podvinci 1 ..................................................................................................................... 23
4.1.20 Prehod št. 20 Podvinci 2 ..................................................................................................................... 24
4.1.21 Prehod št. 21 Dornava 1 ..................................................................................................................... 25
4.1.22 Prehod št. 22 Dornava 2 ..................................................................................................................... 26
4.1.23 Prehod št. 23 Dornava 3 ..................................................................................................................... 27
4.1.24 Prehod št. 25 Mezgovci ...................................................................................................................... 28
4.1.25 Prehod št. 26 Moškanjci 1 .................................................................................................................. 29
4.1.26 Prehod št. 27 Moškanjci 2 .................................................................................................................. 29
4.1.27 Prehod št. 28 Zamušani ...................................................................................................................... 31
4.1.28. Prehod št. 29 Osluševci ...................................................................................................................... 31
4.1.29 Prehod št. 29a Osluševci .................................................................................................................... 31
4.1.30. Prehod št. 30 Cvetkovci 1 ................................................................................................................... 33
4.1.31. Prehod št. 33 Trgovišče 2 .................................................................................................................... 33
4.1.32. Prehod št. 34 Velika Nedelja 1 ............................................................................................................ 33
4.1.33. Prehod št. 35 Velika Nedelja 2 ............................................................................................................ 34
4.1.34. Prehod št. 37a Ormož – Središče ob Dravi .......................................................................................... 34
4.2. GLAVNA ŽELEZNIŠKA PROGA ŠTEVILKA 41 (T69) ORMOŽ – MURSKA SOBOTA-HODOŠ-D.M.: ......................................... 36
4.2.1 Prehod št. 38 Pušenci 1 ....................................................................................................................... 36
4.2.2 Prehod št. 38a Pušenci 1..................................................................................................................... 36
4.2.3 Prehod št. 39 Pušenci 2 ....................................................................................................................... 37
4.2.4 Prehod št. 45 Libanja 1 ....................................................................................................................... 38
4.2.5 Prehod št. 46 Libanja 2 ....................................................................................................................... 38
4.2.6 Prehod št. 48 Libanja 4 ....................................................................................................................... 39
4.2.7 Prehod št. 51 Žalarjev prehod 2 .......................................................................................................... 39
4.2.8 Prehod št. 53 Kosejeva ....................................................................................................................... 39
4.2.9 Prehod št. 53a Kosejeva ..................................................................................................................... 40
4.2.10 Prehod št. 55 Mekotnjak .................................................................................................................... 41

4.2.11 Prehod št. 56 Kamenščak ................................................................................................................... 43
4.2.12 Prehod št. 56a Kamenščak ................................................................................................................. 43
4.2.13 Prehod št. 57 Grutova......................................................................................................................... 44
4.2.14 Prehod št. 58 Tajčarjeva ..................................................................................................................... 44
4.2.15 Prehod št. 58 a Tajčarjeva .................................................................................................................. 44
4.2.16 Prehod št. 59 Mešna ........................................................................................................................... 45
4.2.17 Prehod št. 61 Semeničeva ................................................................................................................... 46
4.2.18 Prehod št. 62 Ljutomer v.k. ................................................................................................................. 46
4..2.19 Prehod št. 63 Ljutomer - Razkrižje ...................................................................................................... 48
4.2.20 Prehod št. 68 Ljutomer postaja .......................................................................................................... 49
4.2.21 Prehod št. 69 Noršinci 1 ...................................................................................................................... 50
4.2.22 Prehod št. 70 Noršinci 2 ...................................................................................................................... 51
4.2.23 Prehod št. 71 Noršinci 3 ...................................................................................................................... 52
4.2.24 Prehod št. 72 Noršinci 4 ...................................................................................................................... 52
4.2.25 Prehod št. 73 Noršinci 5 ...................................................................................................................... 53
4.2.26 Prehod št. 74 Krištanci ........................................................................................................................ 54
4.2.27 Prehod št. 75 Grlava 1 ........................................................................................................................ 54
4.2.28 Prehod št. 75a Grlava 1 ...................................................................................................................... 54
4.2.29 Prehod št. 76 Grlava 2 ........................................................................................................................ 55
4.2.30 Prehod št. 77 Veržej 1 ......................................................................................................................... 55
4.2.31 Prehod št. 78 Veržej 2 ......................................................................................................................... 56
4.2.32 Prehod št. 80 Dokležovje 1 ................................................................................................................. 57
4.2.33 Prehod št. 81 Dokležovje 2 ................................................................................................................. 58
4.2.34 Prehod št. 82 Dokležovje 3 ................................................................................................................. 58
4.2.35 Prehod št. 83 Bratonci 1 ..................................................................................................................... 58
4.2.36 Prehod št. 84 Bratonci 2 ..................................................................................................................... 58
4.2.37 Prehod št. 85 Bratonci 3 ..................................................................................................................... 59
4.2.38 Prehod št. 86 Beltinci 1 ....................................................................................................................... 59
4.2.39 Prehod št. 87 Beltinci 2 ....................................................................................................................... 61
4.2.40 Prehod št. 88 Rakičan ......................................................................................................................... 62
2.2.41 Prehod št. 90 Murska Sobota 1 .......................................................................................................... 62
4.2.42 Prehod št. 91 Panonska cesta – Murska Sobota................................................................................. 63
4.2.43 Prehod št. 94 Murska Sobota 3 ......................................................................................................... 64
4.2.44 Prehod št. 95 Murska Sobota 4 .......................................................................................................... 64
4.2.45 Prehod št. 96 Markišavci .................................................................................................................... 65
4.0 PREDHODNO IZDELANA DOKUMENTACIJA ............................................................................................. 67
5.0 USMERITVE ZA IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ........................................................................ 70
5.1 IDEJNI PROJEKT (IDP) ....................................................................................................................................... 70
5.2 PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA (PGD) ..................................................................................... 70
5.2.1. Projektni pogoji in soglasja ................................................................................................................ 72
5.2.2. Usmeritve za izdelavo vodilne mape PGD dokumentacije .................................................................. 74
5.3. NAČRTI ZA RAZPIS ............................................................................................................................................ 74
5.4. PROJEKT ZA IZVEDBO (PZI) ZA GRADBENO TEHNIČNA DELA ...................................................................................... 76
5.5. EKONOMSKO VREDNOTENJE .............................................................................................................................. 76
5.5.1 PROMETNI DEL .......................................................................................................................................... 77
5.5.2 EKONOMSKA ANALIZA .............................................................................................................................. 83
5.5.3 FINANČNA ANALIZA, VIRI FINANCIRANJA ................................................................................................. 84
5.5.4 IZHODIŠČA ZA IZDELAVO ........................................................................................................................... 84
5.5.5 OSTALE OBVEZNOSTI IZVAJALCA ............................................................................................................... 85
6.0 IZHODIŠČA ZA IZVEDBO RAZPISANIH DEL ............................................................................................... 87
6.1 PLANSKA IZHODIŠČA......................................................................................................................................... 87
6.2 ZAKONSKA IN NORMATIVNA IZHODIŠČA ................................................................................................................ 87
6.3. STROKOVNA IZHODIŠČA .................................................................................................................................... 94
6.3.1. Geodetski posnetek terena ................................................................................................................. 94

6.3.2. Strokovna izhodišča za izdelavo načrta arhitekture in krajinske arhitekture ..................................... 95
6.3.3. Strokovna izhodišča za izdelavo načrtov gradbenih konstrukcij ....................................................... 96
(za izdelavo načrtov cestne infrastrukture, premostitvenih objektov, križanja, prestavitve in zaščite
komunalne in energetske infrastrukture ).......................................................................................................... 96
6.3.3.1 Tehnična izhodišča za projektiranje cest ............................................................................................ 96
6.3.3.2. Izhodišča za projektiranje premostitvenih objektov ....................................................................... 98
6.3.3.3. Izhodišča za prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture............................... 102
6.3. 4. Strokovna izhodišča za izdelavo načrtov železniške infrastrukture .............................................. 106
6.3.4.1. Splošne zahteve za gradbeno ureditev (PGD, Načrti za razpis, PZI) ............................................. 106
6.3.4.2 Posebne zahteve za gradbeno ureditev ........................................................................................... 108
6.3.4.3. Zahteve za vozno omrežje ........................................................................................................... 109
6.3.4.4. Zahteve za SV in TK naprave (PGD, Načrti za razpis) ................................................................... 110
6.3.4.5. Postajališča ................................................................................................................................... 117
6.3.5. Strokovna izhodišča za izdelavo načrtov rušitev objektov in načrti nivojskih prehodov, ki se bodo
ukinili 118
6.3.6. Strokovne podlage za vodnogospodarske ureditve .......................................................................... 120
6.3.7. Strokovna izhodišča za izdelavo načrta melioracij ........................................................................... 121
6.3.8. Strokovne podlage za načrtovanje protihrupnih ukrepov ................................................................ 121
6.3.9. Elaborat pasivne protihrupne zaščite preobremenjenih stavb z varovanimi prostori ...................... 123
6.3.10. Strokovna izhodišča za izdelavo elaborata tehnologije prometa vlakov v času izvajanja del .......... 124
6.3.11. Strokovna izhodišča za izdelavo elaborata tehnologije gradnje ..................................................... 124
6.3.12. Strokovna izhodišča za izdelavo elaborata postopnega vključevanja v obratovanje ...................... 125
6.3.13. Geološko, geomehanske in hidrogeološke raziskave.................................................................... 125
6.3.14. Strokovna izhodišča za izdelavo katastrskega elaborata ................................................................. 125
6.3.15. Strokovna izhodišča za izdelavo popisa del in predračuna ............................................................... 126
7.0 USMERITVE ZA IZDELAVO POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE ................................................................. 127
8.0 RECENZIJA IN REVIZIJA .......................................................................................................................... 127
9.0 OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN ZAHTEVE NAROČNIKA ................................................................................ 128
9.1 OBVEZNOSTI IZVAJALCA .................................................................................................................................. 128
9.2 ZAHTEVE NAROČNIKA ..................................................................................................................................... 129
10.0. DELOVNA SKUPINA .......................................................................................................................... 130
11.0. ROKI ZA PRIPRAVO DOKUMENTACIJE .............................................................................................. 130
12.0. ŠTEVILO IZVODOV ............................................................................................................................ 131
13.0 CENA ..................................................................................................................................................... 132
14.0 ZAVAROVANJE PROJEKTANTSKE ODGOVORNOSTI ............................................................................... 132
PRILOGE ........................................................................................................................................................... 132

1. SPLOŠNO
Slovenija je prevzela obveznost za gradnjo in posodobitev železniške infrastrukture, skladno s
sprejetimi mednarodnimi dokumenti o razvoju železniške infrastrukture, ki temeljijo na enotnih
tehničnih parametrih, in s sprejetjem sklepne listine konference prometnih ministrov (Kreta 1994 in
Helsinki 1997). Na podlagi teh dokumentov je Slovenija sprejela Nacionalni program razvoja slovenske
železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 13/96).
Slovenija se je kot članica Evropske unije zavezala, da bo na področju prometa posodobila železniško
infrastrukturo, še posebej na delih V. in X. evropskega koridorja. Posodobitev železniške proge
Pragersko –Hodoš pa je ena prioritetnih nalog v vzpostavitvi močne železniške povezave z vzhodno
Evropo in je uvrščena med trideset prednostnih evropskih projektov in je v interesu Evropske unije, ki
realizacijo teh projektov tudi sofinancira. Progovni odsek Pragersko – Ormož- Hodoš je edini odsek v
V. Pan evropskem železniškem koridorju na območju Republike Slovenije, ki še ni elektrificiran. Zato je
bila v letu 2001 dograjena nova železniška povezava med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
na odseku Puconci – Hodoš – državna meja. V letu 2004 je bila izdelana projektna dokumentacija za
rekonstrukcijo štirih postaj na odseku Pragersko – Ormož ter gradnjo dveh izogibališč. Rekonstruirane
so postaje Ivanjkovci, Beltinci in Ljutomer.
Elektrifikacija proge pomeni nadaljevanje razvoja javne železniške infrastrukture v severovzhodnem
delu Slovenije in posodobitev V. Pan evropskega železniškega koridorja.
Za realizacijo investicije sta minister za promet in zveze ter minister za gospodarstvo podala pobudo
za začetek postopka izdelave Državnega lokacijskega načrta za elektrifikacijo in rekonstrukcijo
železniške proge Pragersko – Hodoš. Na podlagi Programa priprave lokacijskega načrta za
elektrifikacijo in rekonstrukcijo proge Pragersko-Hodoš«, (Uradni list RS 45/2006) je Vlada RS sprejela
državni prostorski načrt za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (v
nadaljevanju DPN, (Uradni list RS štev. 51/2009).
Prav tako je izdelan projekt elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge, ki vpliva na projektne
rešitve izvedbe cestnih križanj z železniško progo. Predvideni posegi elektrifikacije bodo potekali
večinoma po obstoječi trasi železniške proge. Na treh odsekih proge je le-to zaradi zagotovitve
tehničnih standardov potrebno rekonstruirati in sicer pred Ormožem, v Pavlovcih, Ivanjkovcih ter na
postajah Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Hodoš.
Elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko – Hodoš bo izvedena v dolžini 109 km
delno na progi številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m. (v nadaljevanju imenovan odsek Pragersko
– Ormož) in na progi številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš- d.m. (v nadaljevanju
imenovan odsek Ormož- Hodoš).
Poleg elektrifikacije in rekonstrukcije posameznih odsekov železniške proge DPN obravnava celostno
prometno ureditev prečkanj železniške proge in drugih ureditev, ki so povezane z načrtovano
rekonstrukcijo železniške proge in vključuje območja prestavitev, rekonstrukcij in gradnje povezovalnih
cest. Cestni prehodi preko železniške proge bodo zagotavljali varne in ustrezne prometne razmere
bodisi z ukinitvijo prehoda in gradnjo povezovalnih cest bodisi z zavarovanjem obstoječega
nezavarovanega prehoda ali z gradnjo izvennivojskega cestnega križanja preko železniške proge. Vsi
prehodi, ki se urejajo so zaradi medsebojne povezanosti navedeni v 4 območjih obdelave na progi št.
40 (E69) Pragersko-Središče-d.m. oz. v 7 območjih obdelave na progi št. 41 (T69) Ormož – Murska
Sobota-Hodoš- d.m. Ureditve, ki jih določa ta projektna naloga, se bodo izvajale v eni ali več etapah.
Vse rešitve naj upoštevajo predvideno izgradnjo II. tira.
V sklopu razpisane naloge je potrebno izdelati projektno dokumentacijo IdP, PGD, PZI,
Načrte za razpis ter izdelati ekonomsko vrednotenje za ureditve :
- cestnih prehodov preko železniške proge in
- ureditev postajališč Cirkovce, Osluševci in Grlava

Lokacija drugega tira je predvidena skladno s strokovnimi podlagami in do sedaj izdelano
dokumentacijo.
Predvideva se, da bo II. tir potekal po levi strani na progi št. 40 (E69) Pragersko-Središčed.m.,
in na progi št. 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš- d.m. do kilometra 51+000,
najprej pa po desni.
Rešitve glede postavitve vklopnih točk, izračunov časovnih baz, cestnih signalov in postavitve
zaporniških pogonov se naj predvidijo za enotirno progo.
Ureditve cestnih prehodov obsegajo :
Ureditev izvennivojskih cestnih križanj preko železniške proge, gradnjo podvozov
in nadvozov z vsemi navezovalnimi cestami;
Ureditev nivojskih prehodov zajema zavarovanje z avtomatsko napravo za
zavarovanje in zapornicami in gradbeno ureditev v skladu s pravilnikom o
nivojskih prehodih (Ur.l.RS, št 85/08) (v nadaljevanju: avtomatsko zavarovani
nivojski prehodi) Vsi avtomatsko zavarovani nivojski prehodi morajo biti
projektirani za hitrost 120km/h in za večjo hitrost v kolikor bodo na tem odseku
proge predvidene hitrosti vlakov nad 120 km/h, na način, da bo hitrost preko NPr
ustrezna. Na urejenem prehodu mora biti zagotovljena kategorija proge D4 in
svetli profil GC;
Za že obstoječe avtomatsko zavarovane nivojske prehode za katere je izdelan
projekt (izdelovalca E-projekt ali Sitep) velja, da je potrebno izdelati novo
dokumentacijo, kot dopolnitev ali spremembo že izdelanega projekta skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture. Vsi avtomatsko
zavarovani nivojski prehodi morajo biti projektirani za hitrost 120 km/h in za večjo
hitrost v kolikor bodo na tem odseku proge predvidene hitrosti vlakov nad 120
km/h, na način, da bo hitrost preko NPr ustrezna. Na urejenem prehodu mora biti
zagotovljena kategorija proge D4 in svetli profil GC;
Konkretni podatki o hitrosti za posamezni nivojski prehod so razvidni iz projektne
dokumentacije, ki je že izdelana in je navedena v razpisni dokumentaciji. Vsa že
izdelana projektna dokumentacija je ponudnikom v skladu z 58. stranjo projektne
naloge na voljo ponudnikom na vpogled pri naročniku na podlagi predhodne pisne
najave po faksu št. 02/234-14-95
Ureditev ukinjenih cestnih prehodov, ki zajemajo demontažo obstoječega prehoda
ter preureditev SV naprav in ustrezno cestno infrastrukturo na način, da bo
zagotovljena kategorija proge D4;
Za vsa cestna križanja je potrebno hkrati ustrezno urediti komunalne vode, urediti
dostopne povezovalne ceste, hidrotehnične ureditve ter ustrezne okoljevarstvene
zaščite.
Ureditev postajališč obsega:

izvedbo perona z dostopi, opremo postajališča, SV in TK naprave in zunanjo
razsvetljavo.
Vse rešitve v projektni dokumentaciji naj upoštevajo predvideno izgradnjo II. tira in spremembo
sistema napajanja voznega omrežja iz 3 kV DC na 25 kV AC in izdelan projekt »PGD in PZR
dokumentacije za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš /del proge
številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodošd.m./«.
Sistem za zaščito se projektira na 3 kV sistem. Pri tem se v okviru možnih rešitev izbere take, ki pri
prehodu na 25 kV sistem zahtevajo najmanjše spremembe sistema.
Pregledati in po potrebi je treba projektno uskladiti tehnične rešitve s Državnim lokacijskim
načrtom za daljnovod DV 2×110 kV na odseku Murska Sobota–Mačkovci.

2. PREDMET NALOGE
Predmet naloge je izdelava:
IdP, PGD in načrti za razpis za vsa izvennivojska cestna križanja, s pripadajočo
komunalno in cestno infrastrukturo
IdP, PGD in načrti za razpis za vse nivojske prehode, ki so oziroma se bodo
zavarovali, s pripadajočo komunalno in cestno infrastrukturo
IdP, PGD in načrti za razpis za nivojske prehode, ki se bodo ukinili
IdP, PGD in načrti za razpis za postajališča
PZI za gradbeno tehnična dela (brez SV, TK naprav) za vse prehode, ločeno po
prehodih za vsa izvennivojska cestna križanja, s pripadajočo komunalno in cestno
infrastrukturo
PZI za gradbeno tehnična dela (brez SV, TK naprav) za vse prehode, ločeno po
prehodih za vse nivojske prehode, ki so oziroma se bodo zavarovali, s pripadajočo
komunalno in cestno infrastrukturo
PZI za vsa postajališča za gradbeno tehnična dela (brez SV, TK naprav), ločeno po
postajališčih
vsi načrti, elaborati in raziskave, ki so navedeni v projektni nalogi
Za vsak cestni prehod se izdela samostojna projektna dokumentacija, varnostni načrti
se izdelajo za vsa križanja za katera je zahtevana izdelava PZI.
Ekonomsko vrednotenje križanj ceste z železnico na progi Pragersko – Ormož in
Ormož – Hodoš kot vhodni podatek za izdelavo investicijskih programov ter vloge za
pridobitev sredstev kohezijksega sklada.
Podlaga za izdelavo dokumentacije je Državni prostorski načrt za elektrifikacijo in
rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš, Uradni list RS, št. 51/2009 (v nadaljevanju
DPN).
Za načrtovanje vseh navedenih ureditev in postajališč mora biti upoštevana predvidena
izgradnja II. tira in spremembo sistema napajanja voznega omrežja iz 3 kV DC na 25 kV AC
in izdelan projekt »PGD in PZR dokumentacije za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške
proge Pragersko – Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga
številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m./«.
3. OBSEG NALOGE
3.1. Odsek Pragersko – Ormož
Na prvem delu, ki poteka na progi številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m. na odseku
Pragersko - Ormož je potrebno urediti 34 križanj cest z železniško progo in urediti 2
postajališči Cirkovci in Osluševci.
Proga številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m. je razdeljena na 4 območja obdelave
Kidričevo, ureditev 13. križanj
Hajdina, ureditev 4. križanj
Dornava, ureditev 9. križanj
Ormož, ureditev 8. križanj
Poleg navedenega je potrebno na tem odseku obdelati 2 postajališči: Cirkovce in Osluševci.
3.2. Odsek Ormož- Hodoš

Na drugem delu, ki poteka na progi številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m. je
potrebno urediti 45 križanj cest z železniško progo na odseku Pragersko - Hodoš v 7
območjih obdelave in urediti 1 postajališče Grlava.
Proga številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m. je razdeljena na 7 območij obdelave:
Pušenci, ureditev 3. križanj
Libanija, ureditev 7. križanj
Kamenščak, ureditev 6. križanj
Ljutomer, ureditev 9. križanj
Grlava, ureditev 6. križanj
Lipovci, ureditev 8. križanj
Murska Sobota, ureditev 6. križanj
Poleg navedenega je potrebno na tem odseku obdelati 1 postajališče: Grlava.
Odsek Murska Sobota – Hodoš je bil zgrajen in predan v obratovanje leta 2001. Na celotnem odseku
in postajah so vgrajene elektronske signalno varnostne naprave.
Podrobnejše ureditve so opisane v nadaljnjih podpoglavjih.
4. OPIS UREDITEV
4.1 Glavna železniška proga 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m.
Glavna železniška Proga številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m. je razdeljena
na 4 območja obdelave :
Kidričevo, ureditev 13. križanj
Hajdina, ureditev 4. križanj
Dornava, ureditev 9. križanj
Ormož, ureditev 8. križanj
Poleg navedenega je potrebno obdelati 2 postajališči: Cirkovce in Osluševci.
Območje obdelave » Kidričevo« potrebna 13 ureditev križanj cest z železniško progo
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
prehod št. 1 Stražgojnca v km 1+852,00; se ukine;
prehod št. 1a Stražgojnca v km ca. 1+795,00; gradnja podvoza;
prehod št. 2 Šikole v km 3+166 zavarovanje z zapornicami;
prehod št. 3 Pongrce, v km 3+525 se ukine;
prehod št. 4 Jablane 1 v km 4+220,00; se ukine;
prehod št. 5 Jablane 2 v km ca. 4+543,00; gradnja podvoza;
prehod št. 6 Cirkovce v km 5+245,50; zavarovanje z zapornicami;
prehod št. 7 Cirkovce – tr. v km ca. 5+810,00; gradnja podvoza;
prehod št. 10 a Pleterje v km 7+405 zavarovanje z zapornicami;
prehod št. 12 Strnišče 2 v km 8+507,00; se ukine;
prehod št. 13 Strnišče 3 v km 9+131,00; se ukine;
prehod št. 13a Strnišče 3 v km ca. 9+288,00: gradnja podvoza;
prehod št. 14 Njiverce v km 11+975, zavarovanje z zapornicami;
4.1.1. Prehod št. 1 Stražgojnica

V km 1+852 se prehod št. 1 Stražgojnica, ukine po izgradnji podvoza NPr 1a Stražgonjca in
ureditvi vseh povezovalnih cest.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.2. Prehod št. 1a Stražgojnica
V km 1+795, prehod št. 1a Stražgonjca se izvede izvennivojsko križanje, podvoz lokalne
ceste Stražgonjca 1. Uredi se navezavo na obstoječo cestno infrastrukturo.
Cestna infrastruktura
– Deviacija lokalne ceste Stražgonjca 1:
o Dolžina: 390 m.
o NPP: vozišče 2 x 2,50 m, hodnik za pešce in kolesarje 1 x 1,55 m, bankina 1
m,
o Vozišče: asfalt;
o Podporne konstrukcije: obojestranski podporni zid na območju poglobitve.
– Novogradnja dostopne poti Stražgonjca 2,
o Dolžina: 200 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: uredi se tri priključke dostopnih cest,
o Prestavitev obcestnega odvodnega jarka v dolžini 272 m;
– Novogradnja ceste Stražgojnica 3 ( makadamska povezava, ki se na lokalno cesto
priključi še pred začetkom klančine v podvoz na južni strani):
o Dolžina: 135 m
o NPP: vozišče 2 x 1,75 m, bankina 2 x 0,75 m;
o Vozišče: makadam;
– Novogradnja in rekonstrukcija ceste Stražgojnica 4:
o Dolžina: 105 m
o NPP: vozišče 2 x 1,75 m, bankina 2 x 0,75 m;
o Vozišče: makadam;
Premostitveni objekti
– Podvoz lokalne ceste Stražgojnica 1 pod železniško progo, v km 1+795,00, l=10 m.
Ob gradnji podvoza mora biti upoštevana bodoča dvotirnost in projekt v izdelavi za
izdelavo PGD IN PZR dokumentacije za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške
proge Pragersko – Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in
proga številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m./. Za odvajanje meteorne
vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče
– Prepust na deviaciji Stražgojnica 3 b/h=1,0/1,0 m,
– Prepust pod žel. progo v km 1 + 700, b/h=1,0/1,0 m.
Železniška infrastruktura
- Projektno dokumentacijo je potrebno izdelati skladno s strokovnimi izhodišči za
izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
– Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče.

– Prestavitev odvodnega železniškega jarka v dolžini ca 100 m,
Vodnogospodarske ureditve
- Prestavitev odvodnega jarka ob cesti Stražgonjca 2 v dolžini l = 272 m,
- Ureditev v območju predvidenega prepusta b/h = 1.0 m /1.0 m pod železniško progo
v km 1+700
- Ureditev v območju predvidenega prepusta b/h = 1.0 m /1.0 m pod cesto
Stražgonjca 3
- Ureditev jarka za dovod vode od podvoza do prepusta pod železniško progo v dolžini
ca l=96 m in ureditev iztoka iz prepusta do odvodnega jarka
- Geodetski posnetek je predmet projektne naloge za geodezijo
- Hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Tangenca deviacije ceste z obstoječima visokotlačnim plinovodom (Geoplin),
- Tangenca deviacije ceste z obstoječim TK voda.
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
- Ozelenitev vkopnih brežin.
Rušitve
- Rušitve vozišča lokalne ceste na območju urejanja
4.1.3. Prehod št. 2 Šikole
V km 3+166 prehod št. 2 Šikole, ostane zavarovan z zapornicami.
Za avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi
Pragersko-Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Za cesto Pongrce 1, Pongrce 2 je izveden projekt »Gradnja povezovalne ceste med Npr
Šikole v km 3+166,10 in NPR Pongrce v km 3+525,65 ter ureditev parkirišč na postaji Šikole,
izdelal Planum d.o.o., št. proj. 921- 081 / 07,Junij 2008. Rešitve v projektu št. 921-081/07,
Junij 2008 je potrebno korigirati in izdelati nov projekt, tako da bo rešitev skladna s
sprejetim DPN.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja prehoda
skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.4 Prehod št. 3 Pongerce
V km 3+525 se prehod št. 3 Šikole ukine po ureditvi vseh novih cest Pongerce 1, Pongerce 2.
Cestna infrastruktura
– Cesta Pongerce 1:
o Dolžina: 595 m.
o NPP: vozišče 2 x 2,75 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: uredi se priključke dostopnih cest,

– Cesta Pongerce 2,
o Dolžina: 145 m,
o NPP: vozišče 2 x 2,75 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: uredi se priključke dostopnih cest,
Premostitveni objekti
- AB most 1 ( čez potok Črnec)
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Vodnogospodarske ureditve
Potrebi ukrepi:
- lokalna izravnava brežin na obravnavanem odseku med železniško progo in
prečkanjem s cesto v Pongerce 2
- ureditev korita brežin (brez) potoka Črnec v območju nove premostitve (most 1) na
cesti Pongerce 2
- geodetski posnetek in hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
- Ozelenitev brežin in obcestna ureditev
4.1.5 Prehod št. 4 Jablane 1
V km 4+220, se prehod št. 4 Jablane ukine.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.6 Prehod št. 5 Jablane 2
V km 4+543,00 prehod št. 5 Jablane 2 se izvede izvennivojsko križanje, podvoz lokalne ceste
Jablane 2. Uredi se navezavo na obstoječo cestno infrastrukturo.
Cestna infrastruktura
– Novogradnja ceste Jablane 2:
o Dolžina: 327 m.
o NPP: vozišče 2 x 2,5 m, bankina 2 x 1 m,
o Vozišče: asfalt,
o Podporne konstrukcije: obojestranski podporni zid na območju poglobitve;
– Priključek poljske poti :
o Dolžina: ca 50 m,
o NPP: obstoječ,
o Vozišče: makadam.

Premostitveni objekti
– AB podvoz lokalne ceste Jablane 2 pod železniško progo, km 4+543,00 l=8 m. Ob
gradnji podvoza mora biti upoštevana bodoča dvotirnost. Za odvajanje meteorne
vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
– Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče.
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
- Ozelenitev vkopnih brežin.
Rušitve
- Rušitve vozišča lokalne ceste na območju urejanja
4.1.7 Prehod št. 6 Cirkovce
V km 5+245 prehod št. 6 Cirkovce ostane zavarovan z zapornicami. Za avtomatsko
zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko-
Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.8 Prehod št. 7 Cirkovce – tr
V km 5+810, prehod št. 7, Cirkovce- tr. se izvede izvennivojsko križanje, podvoz lokalne
ceste Cirkovce 3. Uredi se navezavo na obstoječo in predvideno cestno infrastrukturo
(Cirkovce 3, Cirkovce 4, Cirkovce 5, Cirkovce 6).
Za povezovalno cesto C1 je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi
Pragersko-Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008. Odsek ceste C1 v dolžini ca. 600
m je trenutno v gradnji. Predmet te projektne naloge je izgradnja ceste C1 v dolžini 150 m
oz. do navezave na že izveden del.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Cestna infrastruktura
– Novogradnja lokalne ceste Cirkovce 3:

o Dolžina: 380 m (po trasi obstoječe ceste).
o NPP : vozišče 2 x 3 m, hodnik za pešce 1,5 m, bankina 1 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: ureditev križišča v območju novega priključka ceste C1, dva
nova priključka dostopnih poti;
o Podporne konstrukcije: obojestranski podporni zid na območju poglobitve.
– Novogradnja dostopne ceste Cirkovce 4:
o Dolžina: 210 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75 m, bankina 2 x 0,75 m, ,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: obstoječi dostopi do kmetijskih zemljišč.
– Novogradnja dostopne ceste Cirkovce 5:
o Dolžina: 185 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam,
– Delna rekonstrukcija in delna novogradnja dostopne ceste Cirkovce 6:
o Dolžina: 240 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: obstoječi dostopi do objektov, nov priključek.
– Novogradnja povezovalne ceste C1:
o Dolžina: ca. 150m navezava na obstoječe stanje NPP: 4 m,
o Vozišče: makadam;
o Priključki/križišča: dostopi na kmetijske površine, priključek lokalne ceste.
Postajališča
– Novogradnja postajališča Cirkovci
– v območju postajališča Cirkovce se izvede novo asfaltirano parkirišče za osebna vozila
(do 5 pm)
Premostitveni objekti
– AB podvoz lokalne ceste Cirkovce 3 in korito vodotoka pod železniško progo v km
5+810, l=11,50 m. Ob gradnji podvoza mora biti upoštevana bodoča dvotirnost. Za
odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektnodokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest, podvoza in parkirišča z navezavo na obstoječ sistem.
– Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče.
Vodnogospodarske ureditve
- /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Mehanska zaščita SN kablovoda 20 kV DV Breg - TP Cirkovce 2 (k-838),
- Križanje z KB 20 KV elektrovodom TL,
- Križanje ceste C1 z TK vodom.

- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitve lokalne ceste Cirovce 3, rušitve opuščenih delov dostopnih cest
4.1.9. Prehod št. 10a Pleterje
V km 7+405 prehod št. 10a Pleterje ostane zavarovan z zapornicami. Za avtomatsko
zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko-
Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.10 Prehod št. 12 Strnišče 2
V km 8+507 prehod št. 12, Strnišče 2, se ukine po izgradnji podvoza NPr št. 13a Strnišče 3
in ureditvi obstoječe in predvidene cestne infrastrukture (Strnišče 1, Strnišče 2 Strnišče 3,
Strnišče 4, Strnišče 5-obv).
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.11 Prehod št. 13 Strnišče 3
V km 9+131 prehod št. 13, Strnišče 3, se ukine po izgradnji podvoza NPr št. 13a Strnišče 3
in ureditvi obstoječe in predvidene cestne infrastrukture (Strnišče 1, Strnišče 2 Strnišče 3,
Strnišče 4, Strnišče 5-obv).
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.12 Prehod št. 13a Strnišče 3
V km 9+288 Prehod 13 a Strnišče 3 se izvede izvennivojsko križanje, podvoz na bodoči
regionalni cesti. Uredi se navezavo na obstoječo in predvideno cestno infrastrukturo
(Strnišče 1, Strnišče 2 Strnišče 3, Strnišče 4, Strnišče 5-obv).
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija lokalne ceste Strnišče 1:
o Dolžina: 470 m (po trasi obstoječe ceste).
o NPP: vozišče 2 x 1,75, bankina 2 x 0,75,

o
o
Vozišče: asfalt;
Priključki/križišča: ureditev dveh križišč lokalnih cest, dostopov do objektov in
dostopov na kmetijske površine;
– Nova povezovalna cesta Strnišče 2, ki poteka vzporedno s progo po severni strani:
o Dolžina: 992 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75 m, bankina 2 x 0,75 m,
o
o
Vozišče: asfalt,
Priključki/križišča: obstoječi dostopi do kmetijskih zemljišč, dva priključka
lokalne ceste.
– Nova povezovalna cesta Strnišče 3:
o Dolžina: 255 m,
o NPP: 2 x 3 m, hodnik 1 x 1,5 m, bankina 1 x 1 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključek lokalne ceste, dostopi.
– Deviacija dostopne ceste Strnišče 4:
o Dolžina: 141 m,
o NPP: vozišče 2 x 3 m, hodnik 1 x 1,5 m, bankina 1 x 1 m, ,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: dostopi do kmetijskih zemljišč.
– Novogradnja regionalna cesta Strnišče 5-obv.:
o Dolžina: 232 m.
o NPP : vozišče 3 m + 2 x 3,25 m, hodnik 1 x 1,25 m, bankina 2 x 0,25 m,
o
o
o
Vozišče: asfalt;
Priključki/križišča: ureditev dveh križišč,
Podporne konstrukcije: obojestranski podporni zid na območju poglobitve.
Premostitveni objekti
– AB podvoz lokalne ceste nad železniško progo v km 9+288, l=15 m . Ob gradnji
podvoza mora biti upoštevana bodoča dvotirnost.Za odvajanje meteorne vode iz
objekta bo potrebno zgraditi črpališče.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo skladno s strokovnimi izhodišči za
izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in podvoza z navezavo na obstoječ sistem ali pa zgraditev
novega odvodnega sistema
– Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče.
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Tangenca visokotlačnega plinovoda (Geoplin )- 2x,
- Tangenca vodovodnega omrežja,
- Tangenca TK omrežja
- Prestavitev NN izvoda 2 iz TP Strnišče (t-268),
- Prestavitev visokotlačnega plinovoda (Geoplin), na območju prehoda .
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo.

Krajinska ureditev
- Ozelenitev, zasaditev dreves in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitve opuščenih delov dostopnih cest.
4.1.13 Prehod št. 14 Njiverce
V km 11+975, prehod št. 14 Njiverce ostane zavarovan z zapornicami. Za avtomatsko
zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko-
Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Kabliranje in mehanska zaščita NN izvoda 1 iz TP Njiverce 3 (t-452).

Območje obdelave »Hajdina« ureditev 4 križanj cest z železniško progo
o
o
o
o
prehod št. 15 Zg. Hajdina v km 13+282,00; se ukine
prehod št. 15a Zg. Hajdina v km ca. 13+163,00; gradnja nadvoza
prehod št. 16 Draženci v km 14+285,00; zavarovanje z zapornicami
prehod št. 17 Hajdina P. v km 15+326,00; zavarovanje z zapornicami
4.1.14 Prehod št. 15 Zg. Hajdina
V km 13+282, se prehod št. 15, Zg. Hajdina ukine po izgradnji nadvoza 15a Zg. Hajdina .
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.15 Prehod št. 15a Zg. Hajdina
V km 13+163 prehod št. 15a, Zg. Hajdina se izvede izvennivojsko križanje, nadvoz na
obstoječi regionalni cesti R1/432 ter uredi ostalo cestno infrastrukturo, ki se priključuje na
lokalno cestno omrežje.
Cestna infrastruktura
– Deviacija 15, nadvoz:
o Dolžina: 618 m
o NPP: vozišče 2 x 3,25 m, hodnik 2 x 2,5 m, bankina 2 x 0,5 m
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: eno križišče, navezava na obstoječo cestno omrežje
o Ureditev dostopov do objektov
– Nova povezovalna cesta Hajdina 1, priključek poljske poti
o Dolžina: 189 m,
o NPP: vozišče 4 m, bankina 2 x 0,5 m
o Vozišče: makedam
o Priključki/križišča: ureditev dostopov do kmetijskih zemljišč,
– Nova povezovalna cesta Hajdina 2, priključek poljske poti
o Dolžina: 129 m,
o NPP: vozišče 4 m, bankina 2 x 0,5 m
o Draženci v km 14+285,00; zavarovanje z zapornicami
o Vozišče: makadam
o Priključki/križišča: ureditev dostopov do kmetijskih zemljišč,
Premostitveni objekti
– AB nadvoz, l=112m, prerez na objektu: vozišče 2x3,51m, hodnik 2x 3,25 Minimalna
višina nadvoza nad gornjim robom tirnice je tako v skladu z GC profilom 6,5 m
oziroma mora zadostiti pogoju, da se noben del voznega omrežja pod napetostjo
ne približa kateremu koli delu objekta na manj kot je varnostna razdalja
predvidenega sistema elektrifikacije. Glede na zahtevo, da se projektira tudi
možnost zamenjave sistema morajo rešitve zadostiti zahtevam obeh sistemov
oziroma zahtevi tistega sistema, ki postavlja večja oziroma strožje zahteve. Za
načrtovanje nadvoza mora biti upoštevana bodoča dvotirnost in projekt v izdelavi
za izdelavo PGD IN PZR dokumentacije za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške
proge Pragersko – Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in
proga številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m./.

Železniška infrastruktura
- Projektno dokumentacijo je potrebno izdelati skladno s strokovnimi izhodišči za
izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest, nadvoza z navezavo na obstoječ sistem ali druga ustrezna
rešitev odvodnjavanja
Vodnogospodarske ureditve
/.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb (podzemni TK kabel in TK kanalizacija, elektro vodi nizke napetosti, vodovodni
cevovodi, fekalna kanalizacija, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija, mestni
plinovodi, mešana kanalizacija …)
- Tangenca deviacije ceste z obstoječima visokotlačnim plinovodom (Geoplin),
- Tangenca deviacije ceste z obstoječo kanalizacijo in vodovodom (meteorna
kanalizacija (projekt AC Slivnica – Draženci l= 20m, fekalna kanalizacija l= 80m))
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
- Ozelenitev brežine nadvoza in ureditev obcestna ureditev
Rušitve
– Rušitev obj.R1: Zgornja Hajdina 20: stanovanjski objekt s pripadajočimi objekti
– Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja, rušitev poljske poti
4.1.16 Prehod št. 16 Draženci
V km 14+285 prehod št. 16 Draženci ostane zavarovan z zapornicami. Za avtomatsko
zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko-
Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Izvede se rekonstrukcijo lokalne ceste Draženci in uredi ostalo cestno infrastrukturo, ki se
priključuje na lokalno cestno omrežje.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija in novogradnja ceste Draženci:
o Dolžina: 90 m
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 1,00 m
o Vozišče: asfalt
o Priključki/križišča ureditev priključka poljske poti na levi in dveh priključkov na
desni strani proge
o Ureditev dostopov do objektov
Premostitveni objekti
– /.
Železniška infrastruktura

- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest z navezavo na obstoječ sistem
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Tangenca deviacije ceste z obstoječima visokotlačnim plinovodom (Geoplin),
- Tangenca deviacije ceste z obstoječo kanalizacijo in vodovodom
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
- Obcestna ureditev novih cest
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč in dostopnih cest
4.1.17 Prehod št. 17 Hajdina P.
V km 15+326 prehod št. 17, Hajdina Postajališče ostane zavarovan z zapornicami. Za
avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi
Pragersko-Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Izvede se novo cesto Ptuj in uredi ostalo cestno infrastrukturo, ki se priključuje na lokalno
cestno omrežje.
Uredi se železniško infrastrukturo
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija ceste Hajdina postajališče :
o Dolžina: 45 m
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 1,00 m
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: nova navezava na obstoječo cestno omrežje
o Ureditev dostopov do objektov
– Novogradnja ceste Ptuj
o Dolžina: 191 m,
o NPP: vozišče 2 x 2,25 m, bankina 2 x 0,75 m
o Vozišče: asfalt
o Priključki/križišča: ureditev dostopa do kmetijskih zemljišč, in navezava na
obstoječo cestno omrežje
Premostitveni objekti
/.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.

Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest z navezavo na obstoječ sistem
Vodnogospodarske ureditve
/.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Tangenca deviacije ceste z obstoječima visokotlačnim plinovodom (Geoplin),
- Tangenca deviacije ceste z obstoječo kanalizacijo in vodovodom,
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč in dostopnih cest,

Območje obdelave »Dornava« ureditev 9 križanj cest z železniško progo
o
o
o
o
o
o
o
o
o
prehod št. 18 Ptuj v km ca 17+650,67: gradnja podhoda za pešce in kolesarje;
prehod št. 19 Podvinci 1 v km 20+ 773; se ukine;
prehod št. 20 Podvinci 2 v km 21+687,90,00; zavarovanje z zapornicam;
prehod št. 21 Dornava 1 v km ca. 22+222; gradnja nadvoza;
prehod št. 22 Dornava 2 v km ca 23+417,00; gradnja podvoza;
prehod št. 23 Dornava 3 v km 24+228,40; se ukine;
prehod št. 25 Mezgovci v km 25+357,00; zavarovanje z zapornicami;
prehod št. 26, Moškanjci 1 v km 26+149,00, zavarovanje z zapornicami
prehod št. 27 Moškanjci 2 v km 27+336,00; gradnja nadvoza;
4.1.18 Prehod št. 18 Ptuj
V km 17+680, prehod št. 18 Ptuj se izvede gradnja izven nivojski prehod za pešce in
kolesarje ter uredi ostala cestna infrastruktura, ki se priključuje na lokalno cesto.
Za izvedbo podhoda je že izdelana »Idejna zasnova št. proj. 830: Ureditev izvennivojskega
križanja glavne žel. proge E69 na območju Osojnikove ceste v Ptuju (načrt 3/2), izdelal Lineal
d.o.o., okober 2008«, v dveh variantah. Glede na to , da se naročnik še ni opredelil za
ustrezno varianto bo potrebno v prvi fazi izdelati IDZ izven nivojskega prehoda z varianto
dvigala in jo primerjati z predhodno izdelanima variantama. Na podlagi proučitve in
primerjave variant je potrebno naročniku predlagati strokovno najustreznejšo varianto. Po
potrditvi IDZ se izdela PGD.
Cestna infrastruktura
- ureditev navezave podhoda in dostop na lokalno cesto.
Premostitveni objekti
- AB konstrukcija podhoda za pešce in kolesarje oz. druga ustrezna rešitev podhoda
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo ukinitev prehoda skladno s strokovnimi
izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev podhoda
– Ureditev odvodnjavanja v podhodu
Vodnogospodarske ureditve
- /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca s komunalnimi vodi občinskih javnih služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja
4.1.19 Prehod št. 19 Podvinci 1

V km 20+773, prehod št. 19 Podvinc, se ukine po izgradnji povezovalnih cest Podvinci 1,
Podvinci 2 in uredi navezava na Pr 20 Podvinci 2.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.20 Prehod št. 20 Podvinci 2
V km 21+687 se prehod št. 20, Podvinci 2 izvede kot avtomatsko zavarovan nivojski prehod.
Izvede se nova cestna povezava Podvinci 1, Podvinci 2 in uredi se ostalo cestno
infrastrukturo, ki se priključuje na lokalno cestno omrežje. Uredi se železniško infrastrukturo.
Cestna infrastruktura
- Nova povezovalna cesta Podvinci 1, ki poteka vzporedno s progo po severni strani
o Dolžina:800 m
o NPP: vozišče 2 x 1,75, bankina 2 x 0,75,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: ureditev dveh križišč lokalnih cest, dostopov do objektov in
dostopov na kmetijske površine;
– Nova povezovalna cesta Podvinci 2, ki poteka vzporedno s progo po južni strani:
o Dolžina: 990 m, ter navezava na poljsko pot l= ca 70m
o NPP: vozišče 2 x 1,75 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: obstoječi dostopi do kmetijskih zemljišč, dva priključka
lokalne ceste.
– Rekonstrukcija lokalne ceste Podvinci
o Dolžina: 97 m (po trasi obstoječe ceste)
o NPP: vozišče 6 m, bankina 2 x 1,00 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: ureditev obstoječih dostopov
Premostitveni objekti
- Nov prepust na novi povezovalni cesti Podvinci 1, Podvinci 2, b/h=1.00m/1.00 m
- 1 x prepust pod žel. progo b/h=1,0/1,0 m.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za zavarovanje nivojskega prehoda
skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
Vodnogospodarske ureditve
- ureditev v območju predvidenega prepusta
- ureditev vtoka v prepust
- izravnava nivelete dna v dolžini ca l=45 m
- geodetski posnetek in hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave

- Tangenca visokotlačnega plinovoda (Geoplin )- 1x,
- Tangenca vodovodnega omrežja,
- Tangenca TK omrežja
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
– Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč
– Ozelenitev brežine
– Obcestna ureditev novih cest
Rušitve
- Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja
4.1.21 Prehod št. 21 Dornava 1
V km 22+222, prehod št. 21 Dornava 1 se izvede izvennivojsko križanje, nadvoz
obstoječi regionalni cesti R 3/713.
na
Cestna infrastruktura
– Deviacija in rekonstrukcija regionalne ceste R 3/713 Deviacija 21
o Dolžina: 464.4m
o NPP: vozišče 2 x 3.25 m, bankina 2 x 1.00 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: uredi se 2 priključka poljskih poti
o Podporne konstrukcije: na območju nadvoza nasip
– Novogradnja ceste Poljska pot 1:
o NPP: 5 m, dolžine 336 m;
o Vozišče: makadam
o Priključki/križišča: uredi se navezavo do kmetijskih zemljišč
– Novogradnja ceste Poljska pot 2 :
o NPP: 5 m, dolžine 234 m
o Vozišče: makadam
o Priključki/križišča: uredi se navezavo do kmetijskih zemljišč
Premostitveni objekti
– Nadvoz na regionalni cesti Deviacija 21, l= 86.0m. Minimalna višina nadvoza nad
gornjim robom tirnice je tako v skladu z GC profilom 6,5 m oziroma mora zadostiti
pogoju, da se noben del voznega omrežja pod napetostjo ne približa kateremu koli
delu objekta na manj kot je varnostna razdalja predvidenega sistema elektrifikacije.
Glede na zahtevo, da se projektira tudi možnost zamenjave sistema morajo rešitve
zadostiti zahtevam obeh sistemov oziroma zahtevi tistega sistema, ki postavlja
večja oziroma strožje zahteve. Za načrtovanje nadvoza mora biti upoštevana
bodoča dvotirnost in projekt v izdelavi za izdelavo PGD IN PZR dokumentacije za
elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš /del proge
številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga številka 41 (T69) Ormož –
Murska Sobota-Hodoš-d.m./.Prepust pod žel. progo b/h=1,0/1,0 m.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.

Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju predvidenega prepusta
– Geodetski posnetek in hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
– Ozelenitev nasipa, obcestna ureditev in rekultivacija opuščenih delov vozišč
Rušitve
- Rušitve vozišč obstoječih cest in križišč na območju urejanja
4.1.22 Prehod št. 22 Dornava 2
V km 23+417, prehod št. 22 Dornava 2 se izvede izvennivojsko križanje, podvoz na lokalni
cesti Dornava 1. Uredi se navezavo na cestno infrastrukturo (Dornava 1, Dornava 2, Dornava
3, Dornava 4, Dornava 5, Dornava 6).
Cestna infrastruktura
– Deviacija ceste Dornava 1
o Dolžina: 405 m
o NPP: vozišče 2 x 3.00 m, bankina 2 x 1.00 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: uredi se 3 priključke na lokalni cesti Dornava 5, Dornava 3 in
na poljski poti
o Podporne konstrukcije: obojestranski podporni zid na območju poglobitve
– Deviacija ceste Dornava 2
o Dolžina: 215 m
o NPP: vozišče 2 x 1,75, bankina 2 x 0,75
o Vozišče: makadam
– Ureditev lokalne ceste Dornava 3, ki poteka vzporedno s progo po severni strani
o Dolžina: 925 m
o NPP: vozišče 2 x 2.00 m, bankina 2 x 0750 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: uredi se 1 priključek na lokalni cesti
– Ureditev lokalne ceste Dornava 4, ki poteka vzporedno s progo po severni strani
o Dolžina: 1160 m
o NPP: vozišče 2 x 2.00 m, bankina 2 x 0750 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: uredi se 1 priključek na lokalni cesti
– Ureditev lokalne ceste Dornava 5, ki poteka vzporedno s progo po južni strani
o Dolžina: 925 m
o NPP: vozišče 2 x 2.00 m, bankina 2 x 0750 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: uredi se 1 priključek na lokalni cesti

– Ureditev lokalne ceste Dornava 6, ki poteka vzporedno s progo po južni strani
o Dolžina: 1135 m
o NPP: vozišče 2 x 2.00 m, bankina 2 x 0750 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: uredi se 2 priključka inkrižišča na lokalni cesti
Premostitveni objekti
– AB podvoz na lokalni cesti Dornava 1, l= 25 m, hodnik za pešce. Ob gradnji podvoza
mora biti upoštevana bodoča dvotirnost. Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo
potrebno zgraditi črpališče.
– propust na deviaciji ceste Dornava 1, b/h =1.00m/0.5m,
– 2 x prepust na deviaciji ceste Dornava 3, b/h =1.00m/0.5m,
– 2 x prepust na deviaciji ceste Dornava 5, b/h =1.00m/0.5m,
– prepust na deviaciji ceste Dornava 1, b/h =1.00m/0.5m,
– 2 x prepust na deviaciji ceste Dornava 3, b/h =1.00m/0.5m,
– 2 x prepust na deviaciji ceste Dornava 5, b/h =1.00m/0.5m.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče.
– Ureditev odvodnje cest in navezava na obstoječi sistem
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev jarka ob cesti Dornava 2 dolžine ca l=195 m
– Ureditev v območju predvidenih prepustov
– Geodetski posnetek je predmet projektne naloge za geodezijo, za prepust v km
24+103 pa je geodetski posnetek povzeti iz izdelanih strokovnih podlag
– Hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
–
Infrastrukturni objekti in naprave
- Tangenca vodovodnega omrežja,
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb (Ureditev prestavitve TK voda na deviaciji ceste Dornava 1,…)
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
– Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč
– Obcestna ureditev podvoza in novih deviacij
Rušitve
- Rušitve prepustov
- Rušitve vozišč obstoječih cest in križišč na območju urejanja
4.1.23 Prehod št. 23 Dornava 3
V km 24+228 se prehod št. 23 Dornava 3, ukine po izgradnji podvoza Dornava 2, in ureditvi
vseh povezovalnih poti.( Dornava 1, Dornava 2, Dornava 3, Dornava 4, Dornava 5, Dornava
6).

Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Prestavitev in mehanska zaščita NN izvoda 2 iz TP Prvenci 2 - Borovci (t-581).
4.1.24 Prehod št. 25 Mezgovci
V km 25+357 se prehod št. 25 Mezgovci izvede kot avtomatsko zavarovan nivojski prehod.
Izvede se nova cestna povezava cesta Dornava 7 in uredi se ostalo cestno infrastrukturo, ki
se priključuje na lokalno cestno omrežje. Uredi se železniško infrastrukturo.
Cestna infrastruktura
– Ureditev lokalne ceste Dornava 7:
o Dolžina: 870 m (delna rekonstrukcija)
o NPP: vozišče 2 x 2,50 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: ureditev križišča na prehodu, ureditev priključka na lokalno
cesto v Moškanjcih in ureditve hišnih priključkov in dostopnih poti.
– Ureditev lokalne ceste Mezgovci :
o Dolžina: 120 m (delna rekonstrukcija)
o NPP: vozišče 6 m, bankina 2 x 1,00 m,
o Vozišče: asfalt ;
o Priključki/križišča: ureditev križišča na prehodu, ureditev priključka na lokalno
cesto v Moškanjcih in ureditve hišnih priključkov in dostopnih poti.
Premostitveni objekti
– /.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za zavarovanje nivojskega prehoda
skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in navezava na obstoječi sistem
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Tangenca vodovodnega omrežja,
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
– Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč
– Obcestna ureditev novih cest in deviacij dostopov do kmetijskih površin

Rušitve
- Rušitve opuščenih delov dostopnih cest in vozišč na območju urejanja
4.1.25 Prehod št. 26 Moškanjci 1
V km 26+149 prehod št. 26 Moškanjci 1 ostane zavarovan za pešce in kolesarje; prehod se
ukine za motorni promet. Uredi se železniško infrastrukturo.
Za avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi
Pragersko-Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Premostitveni objekti
– /
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in navezava na obstoječi sistem
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
- Prestavitev NN izvoda 4 iz TP Moškanjci 2 (t-101).
Krajinska ureditev
– Obcestna ureditev
Rušitve
- Rušitve opuščenih delov dostopnih cest.
4.1.26 Prehod št. 27 Moškanjci 2
V km 27+336, prehod št. 27 Moškanjci 2, se izvede izvennivojsko križanje, podvoz javne
poti. Uredi se navezavo na obstoječo cestno infrastrukturo.
Cestna infrastruktura
– Ureditev navezave na cesto Moškanjci 2
o Dolžina: ca 300 m delna rekonstrukcija in navezava na obstoječo cesto na
severni strani proge do Moškanjci 2
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 1,00 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: ureditev križišča na prehodu, ureditev 2 križišč, navezava na
obrtno cono in ureditev dostopnih poti.
– Novogradnja ceste Moškanjci 1
o Dolžina:393 m
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 1,00 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: ureditev 2 križišča

Premostitveni objekti
– AB nadvoz na lokalni cesti Moškanjci 1, l= 136 m. Minimalna višina nadvoza nad
gornjim robom tirnice je tako v skladu z GC profilom 6,5 m oziroma mora zadostiti
pogoju, da se noben del voznega omrežja pod napetostjo ne približa kateremu koli
delu objekta na manj kot je varnostna razdalja predvidenega sistema elektrifikacije.
Glede na zahtevo, da se projektira tudi možnost zamenjave sistema morajo rešitve
zadostiti zahtevam obeh sistemov oziroma zahtevi tistega sistema, ki postavlja
večja oziroma strožje zahteve. Za načrtovanje nadvoza mora biti upoštevana
bodoča dvotirnost in projekt v izdelavi za izdelavo PGD IN PZR dokumentacije za
elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš /del proge
številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga številka 41 (T69) Ormož –
Murska Sobota-Hodoš-d.m./.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in navezava na obstoječi sistem
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
– Ozelenitev brežine
– Obcestna ureditev novih cest (zaščitne ograje) in deviacij ter hišnih priključkov
Rušitve
- Rušitve opuščenih delov dostopnih cest.

Območje obdelave »Ormož« ureditev 8 križanj cest z železniško progo
o prehod št. 28 Zamušani v km ca. 30+405;zavarovanje z zapornicami;
o prehod št. 29 Osluševci v km 31+447, se ukine;
o prehod št. 29a Osluševci v km ca. 31+605; gradnja nadvoza
o prehod št. 30 Cvetkovci 1 v km 32+584; zavarovanje z zapornicami;
o prehod št. 33 Trgovišče 2 v km 35+021; se ukine;
o prehod št. 34 Vel. Nedelja 1 v km 35+883 zavarovanje z zapornicami;-
o prehod št. 35 Vel. Nedelja 2 v km 36+77; zavarovanje z zapornicami;
o prehod št. 37a Ormož – Središče v km cca 41+720; zavarovanje z zapornicami;
4.1.27 Prehod št. 28 Zamušani
V km 30 + 405 prehod št. 28 Zamušani ostane zavarovan z zapornicami. Za avtomatsko
zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko-
Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Kabliranje NN izvoda 1 iz TP Zamušani - Mota (t-630).
4.1.28. Prehod št. 29 Osluševci
Obstoječ nivojski prehod št. 29, v km 31+447, se ukine po izgradnji nadvoza na
nadomestnem izvennivojskem križanju ceste, na prehodu številka 29a, Osluševci in ureditvi
povezovalnih cest
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture
Infrastrukturni objekti in naprave
- Prestavitev in mehanska zaščita NN izvoda 2 iz TP Osluševci 1 (t-327).
4.1.29 Prehod št. 29a Osluševci
V km 31+605 prehod št. 29a Osluševci se izvede izvennivojsko križanje, nadvoz lokalne
ceste Osluševci. Uredi se obstoječo cestno infrastrukturo, ki se priključuje na cesto ter izvede
nove cestne povezave do prehoda št 28 Zamušani. Uredi se železniška infrastruktura
Cestna infrastruktura
– Novogradnja povezovalne ceste Zamušani - Osluševci:
o Dolžina: 1025 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75, bankina 2 x 0,75,
o
o
Vozišče: makadam;
Priključki/križišča: ureditev priključkov poljskih poti in dostopov na kmetijske
površine;
– Rekonstrukcija ceste Osluševci 2:
o Dolžina: 282 m,
o NPP: vozišče 2 x 2,5 m, bankina 2 x 0,75 m,

o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: priključek povezovalne poti Zamušani-Osluševci.
– Rekonstrukcija (nadvišanje) ceste Osluševci 3:
o Dolžina: 257 m (po obstoječi trasi),
o NPP: 2 x 2,5 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: priključek ceste Osluševci 2, priključek ceste na lokalno cesto
Podgorci.
Postajališča
– Novogradnja postajališča Osluševci,
– v območju postajališča osluševci se izvede novo asfaltirano parkirišče za osebna vozila
(do 5 PM)
Premostitveni objekti
– AB nadvoz ceste Osluševci 3 nad železniško progo v km 31+605, l=67 m. Minimalna
višina nadvoza nad gornjim robom tirnice je tako v skladu z GC profilom 6,5 m
oziroma mora zadostiti pogoju, da se noben del voznega omrežja pod napetostjo
ne približa kateremu koli delu objekta na manj kot je varnostna razdalja
predvidenega sistema elektrifikacije. Glede na zahtevo, da se projektira tudi
možnost zamenjave sistema morajo rešitve zadostiti zahtevam obeh sistemov
oziroma zahtevi tistega sistema, ki postavlja večja oziroma strožje zahteve. Za
načrtovanje nadvoza mora biti upoštevana bodoča dvotirnost in projekt v izdelavi
za izdelavo PGD IN PZR dokumentacije za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške
proge Pragersko – Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in
proga številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m./.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
– Prestavitev odvodnega jarka v dolžini 112 m.
– Geodetski posnetek je predmet projektne naloge za geodezijo
– Hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Prestavitev in zaščita obstoječega TK voda (l= ca.260 m)
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitve opuščenih delov dostopnih cest.

4.1.30. Prehod št. 30 Cvetkovci 1 .
V km 32+584 prehod št. 30, Cvetkovci 1, ostane zavarovan z zapornicami. Za avtomatsko
zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko-
Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.31. Prehod št. 33 Trgovišče 2
Obstoječ nivojski prehod št. 33, v km 35+021, se ukine po ureditvi povezovalnih cest
Trgovišče 11, Trgovišče 21, Cvetkovci 12.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.32. Prehod št. 34 Velika Nedelja 1
V km 35+833 se prehod št. 34 Velika Nedelja 1 ostane zavarovan z zapornicami. Za
avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi
Pragersko-Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Izvede se nove cestne povezave Trgovišče 11, Trgovišče 21, Deviacijo 34 a in uredi ostalo
cestno infrastrukturo, ki se priključuje na lokalno cestno omrežje.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Cestna infrastruktura
– Novogradnja povezovalne ceste Trgovišče 11:
o Dolžina: 1002 m,
o NPP: vozišče 2 x 2,0 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam,
o Priključki/križišča: priključki poti in lokalnih cest, dostopi na kmetijske površine;
– Novogradnja povezovalne ceste Trgovišče 21:
o Dolžina: 882 m,
o NPP: vozišče 2 x 2,0 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam,
o Priključki/križišča: priključki poti in lokalnih cest, dostopi na kmetijske površine;
– Rekonstrukcija ceste Mihovci:
o Dolžina: 50 m,
o NPP: vozišče 2 x 2,0 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt,
– Novogradnja ceste »Deviacija 34A«:
o Dolžina: 282 m,
o NPP: vozišče 2 x 2,0 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt
o Križišča: križišče dveh lokalnih cest z regionalno cesto.
– Parkirišče: novo parkirišče za osebna vozila v območju postajališča Velika Nedelja (do
5 p.m.).

– Enostranski hodnik za pešce v območju prehoda čez žel. progo l= ca. 150 m.
Premostitveni objekti
– Prepusti b/h= 1,0/1,0 m – 7 kom.
– Prepusti b/h= 1,5/1,5 m – 3 kom.
– Most čez potok Sejanca b/h= 7,80/2,75 m
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev vtokov in iztokova iz prepustov
– Ureditev struge v območju premostitve
– Za prepusta v km 33+353 in v km 34+040 ter potok Sejanco je geodetski posnetek
predmet projektne naloge za geodezijo, za prepusta v km 32+956 in v km 33+209
pa je geodetski posnetek povzeti iz izdelanih strokovnih podlag
– Hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Prestavitev in zaščita obstoječega TK voda (l= ca.150 m)
- Prestavitev in mehanska zaščita NN izvoda 3 iz TP Velika Nedelja 1 (t-013),
- Kabliranje 20 kV daljnovoda TP Velika Nedelja 1 (k-569),
- Odstranitev obstoječe TP 20/0,4 kV Velika Nedelja 1 (t-013) in postavitev nove TP,
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitve opuščenih delov dostopnih cest.
4.1.33. Prehod št. 35 Velika Nedelja 2
V km 36+770, prehod št. 35, Velika Nedelja 2 ostane zavarovan z zapornicami. Za
avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Modernizacija SV in TK naprav na progi
Pragersko-Središče-d.m«., izdelal: E projekt d.o.o., 2008.
Uredi se železniško infrastrukturo.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.1.34. Prehod št. 37a Ormož – Središče ob Dravi
V km 41+720, Prehod št. 37a, Ormož na progi št. 40 Pragersko– Središče –d.m. se izvede
kot avtomatsko zavarovan (nadomestni) nivojski prehod. Uredi se cestno infrastrukturo in
novi povezovalni cesti Pušenci 11, Pušenci 12, Libanija 11 in Libanija 22.

Po izgradnji prehoda št. 37a, Ormož in povezovalnih poti se prehoda NPr Ormož 2, v km 41+
517 in v NPr Pušenci v km 41+884 ukineta.
Cestna infrastruktura
– Deviacija 37a:
o Dolžina: 149 m,
o NPP: vozišče
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: 2 priključka poti na lokalni cesti;
Premostitveni objekti
/.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za zavarovanje nivojskega prehoda
skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev dveh prehodov (v km 41+
517 in v km 41+884) skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške
infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in navezava na obstoječi sistem
Vodnogospodarske ureditve
/.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitve opuščenih delov dostopnih cest.
Cestna infrastruktura
– Novogradnja ceste kolodvorom:
o Dolžina: 320 m,
o NPP: vozišče 6,00 + 2x1,00m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: ureditev priključkov
Rušitve
– Rušitev obj. R4: stanovanjski objekt s pripadajočimi objekti Za kolodvorom 6 na
parceli št. 1231, k. o. Ormož
– Rušitev obj. R5: stanovanjski objekt Za kolodvorom 8 na parceli št. 1232, k.o.
Ormož

4.2. Glavna železniška proga številka 41 (T69) Ormož – Murska
Sobota-Hodoš-d.m.:
Glavna železniška proga številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m. je
razdeljena na 7 območij obdelave :
Pušenci, ureditev 3. križanj
Libanija, ureditev 7. križanj
Kamenščak, ureditev 6. križanj
Ljutomer, ureditev 9. križanj
Grlava, ureditev 6. križanj
Lipovci, ureditev 8. križanj
Murska Sobota, ureditev 6. križanj
in postajlišče Grlava
Območje obdelave Pušenci: ureditev 3 križanj cest z železniško progo
o prehod št. 38 Pušenci 1 v km 1+908,00; se ukine
o prehod št. 38a Pušenci 1 v km ca. 1+615,00; gradnja podvoza
o prehod št. 39 Pušenci 2 v km 2+564,00 ; se ukine
4.2.1 Prehod št. 38 Pušenci 1
V km 1+908,00, prehod št. 38 Pušenci 1, se ukine po izgradnji ceste Pušenci 13 in Pušenci
11 in uredi povezave na prehod št. 38 a Pušenci 1.
Železniška infrastruktura
Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s strokovnimi
izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.2 Prehod št. 38a Pušenci 1
V km 1+165,00, prehod št. 38 a, Pušenci 1 se izvede izvennivojsko križanje, podvoz
nekategorizirane javne poti. Uredi se cestno infrastrukturo, ki se priključuje na lokalno cestno
omrežje.
Cestna infrastruktura
– Deviacija in delna rekonstrukcija ceste Pušenci 11, cesta v novozgrajenem podvozu s
priključkom na obstoječo industrijsko cesto
o Dolžina: 684 m,
o NPP: vozišče 4,00m, bankina 2 x 1,00
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: priključek na lokalno cesto
– Novogradnja povezovalne ceste Pušenci 12: ob desni strani proge
o Dolžina: 346 m,
o NPP: vozišče 4,00 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam,
o Priključki/križišča: priključki poti in dostopi na kmetijske površine;
– Novogradnja povezovalne ceste Pušenci 13:
o Dolžina: 28 m,
o NPP: vozišče 3,0 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam,
o Priključki/križišča: priključki poti in dostopi na kmetijske površine;

Premostitveni objekti
– Podvoz lokalne ceste l= je 160.80 m, š= 6.00 m + 1.55 m hodnik za pešce. Ob
gradnji podvoza mora biti upoštevana bodoča dvotirnost (drugi tir levo od
obstoječega in tudi morebitna bodoča razširitev ceste). Za odvajanje meteorne vode
iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče.
– Most 4, most čez Pušenski potok na cesti Pušenci 11
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo skladno s strokovnimi izhodišči za
izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in podvoza.
– Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče.
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju predvidene premostitve
– Eventuelno čiščenje dna – izravnava nivelete dna
– Geodetski posnetek je predmet projektne naloge za geodezijo
– Hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitve opuščenih delov dostopnih cest.
4.2.3 Prehod št. 39 Pušenci 2
V km 2+564,00 se prehod št. 39 Pušenci 2 ukine po izgradnji izvennivojskega križanje,
gradnja nadvoza regionalne ceste, ki je v pristojnosti MZP DRSC .
V okviru te naloge se zvede zgolj ureditev železniške infrastrukture na ukinjenem prehodu.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.

Območje obdelave Libanja: ureditev 7 križanj cest z železniško progo
o
o
o
o
o
o
o
prehod št. 45 Libanja 1 v km 5+301,00; se ukine;
prehod št. 46 Libanja 2 v km 5+776,00; zavarovanje z zapornicami;
prehod št. 48 Libanja 4 v km 6+786,00; se ukine;
prehod št. 51 Žalarjev prehod 2 v km 11+382,00; se ukine;
prehod št. 53a Kosejeva v km 11+470,00; zavarovanje z zapornicami;
prehod št. 53 Kosejeva v km 12+145,00; se ukine;
prehod št. 55 Mekotnjak v km 13+280,00; zavarovanje z zapornicami;
4.2.4 Prehod št. 45 Libanja 1
V km 5+301 prehod št. 45 Libanja 1 se ukine po izgradnji ceste Libanija 11 in ureditvi
povezave na prehod št. 46 Libanija 2 .
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.5 Prehod št. 46 Libanja 2
V km 5+776,00 se prehod št. 46 Libanja 2, izvede kot avtomatsko zavarovan nivojski
prehod, uredi se cestno infrastrukturo in novi povezovalni cesti Libanja 11 in Libanja 22.
Cestna infrastruktura
– Novogradnja povezovalne ceste Libanija11:
o Dolžina: 476 m,
o NPP: vozišče 3,50, bankina 2 x 0,75,
o Vozišče: makadam;
o Priključki/križišča: priključki poti in lokalnih cest, dostopi na kmetijske površine;
– Novogradnja povezovalne ceste Libanija 22:
o Dolžina: 1019 m,
o NPP: vozišče 4,00m, bankina 2 x 0,75,
o Vozišče: makadam;
o Priključki/križišča: priključki poti in lokalnih cest, dostopi na kmetijske površine;
– Rekonstrukcija ceste Libanjija 21:
o Dolžina: 58 m,
o NPP: vozišče 2 x 3,0 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt,
o Križišča: križišče in navezava lokalnih cest.
Premostitveni objekti
– 2 x prepust na cesti Libanija 22 b/h=1,0/1,0 m,
– 1 x prepust na cesti Libanija 22 b/h=1,0/1,5 m,
– 2 x prepust pod žel. progo b/h=1,0/1,0 m,
– most 10 (čez Pavlovski potok),
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za zavarovanje nivojskega prehoda
skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.

Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov.
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju vseh predvidenih prepustov
– Ureditev v območju premostitve
– Prestavitev Pavlovskega potoka v dolžini l=150 m
– Geodetski posnetek in hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
– Za nekatere prepuste je geodetski posnetek predmet projektne naloge za geodezijo
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Prestavitev TP 20/0,4 kV Libanja (t-086),
- Mehanska zaščita SN kablovoda KB 20 kV Pavlovski vrh 1 (k-365).
- križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih prometnih površin
- Ureditev obcestnega prostora cest in cestnih priključkov in vodnogospodarskih
ureditev
Rušitve
- Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja
- Rušitev prepustov,
- Rušitev trafo postaje (TP)
4.2.6 Prehod št. 48 Libanja 4
V km 6+786,00 prehod št. 48 Libanja 4 se ukine po izgradnji ceste Libanija 22 in ureditvi
povezave na prehod št. 46 Libanija 2 .
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.7 Prehod št. 51 Žalarjev prehod 2
V km 11+382,00 prehod št. 51 Žalarjev prehod 2, se ukine po izgradnji ceste Kosejeva 11 in
ureditvi povezave na prehod št. 53a Kosejeva.
Železniška infrastruktura
Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s strokovnimi
izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.8 Prehod št. 53 Kosejeva
V km 12+145,00, prehod št. 53, Kosejeva se ukine po ureditvi povezave na prehod št. 53a
Kosejeva in izgradnja povezovalnih cest Žalarjeva 21, Žalarjeva 22, Kosejeva11.
Železniška infrastruktura

- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.9 Prehod št. 53a Kosejeva
V km ca. 11+470,00 se prehod št. 53a Kosejeva izvede kot avtomatsko zavarovan
(nadomestni) nivojski prehod. Izvede se nove ceste povezave Žalarjeva 21, Žalarjeva 22,
Kosejeva 11 in uredi ostalo cestno infrastrukturo, ki se priključuje na lokalno cestno omrežje.
Cestna infrastruktura
– Deviacija ceste Žalarjeva 22:
o Dolžina: 70 m.
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 0,75
o Vozišče: asfalt;
– Novogradnja povezovalne ceste Žalarjeva 21 na severni strani proge :
o Dolžina: 105 m,
o NPP: vozišče 3,50 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam
o Priključki/križišča: uredi se priključek na dostopni cesti
– Novogradnja povezovalne ceste Kosijeva 11 na severni strani proge :
o Dolžina: 697 m,
o NPP: vozišče 4,00 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam
o Priključki/križišča: uredi se 2 priključka na lokalni cesti
Premostitveni objekti
– Prepust na deviaciji Žalarjeva 22 b/h=3,00 m /2,40 m,
– Prepust na deviaciji Žalarjeva 22 b/h=1,00 m /1,00 m,
– Prepust pod žel. progo b/h=1,0/1,0 m,
– Most 12, (čez Pavlovski potok)
– Prepust na deviaciji Kosejeva 11 b/h=3,00 m /2,40 m,
– Prepust pod železniško progo b/h=3,00 m /2,40 m,
– Prepust na deviaciji Žalarjeva 22 b/h=3,00 m /2,40 m,
– Prepust na deviaciji Žalarjeva 22 b/h=1,00 m /1,00 m,
– Prepust pod žel. progo b/h=1,0/1,0 m,
– Prepust na deviaciji Kosejeva 11 b/h=3,00 m /2,40 m,
– Prepust pod železniško progo b/h=3,00 m /2,40 m.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za zavarovanje nivojskega prehoda
skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
Vodnogospodarske ureditve
– Prestavitev potoka v dolžini l=130 m ter ureditev vtoka in iztoka iz prepusta pod cesto
Žalarjeva 21
– Ureditev iztoka ob Žalarjeva 22, v dolžini ca 50 m
– Ureditev v območju premostitev pod cesto Kosijeva 11 in cesto Žalarjeva 22

– Ureditev v območju prepustov
– Potrebna je lokalna izravnava nivelete dna oz. ureditev korita Pavlovskega potoka v
območju prepusta v km 12+161,00 to je lahko pri ureditvi prepustov
– Geodetski posnetek je predmet projektne naloge za geodezijo, za Pavlovski potok se
povzame iz izdelanih strokovnih podlag
– Hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo .
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih prometnih površin
- Ureditev obcestnega prostora in vodnogospodarskih ureditev
Rušitve
- Rušitve obj. R12: Žerovinci 6: stanovanjski objekt s pripadajočimi objekti
- Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja
4.2.10 Prehod št. 55 Mekotnjak
V km 13+280,00, prehod 55, Mekotnjak ostane zavarovan z zapornicami. Za avtomatsko
zavarovan prehod je izdelan projekt »Projektiranje in vgradnja SVTK in EE naprav na progi
Ormož-Murska Sobota, Siteep d.d., maj 2004«.
Izvede se rekonstrukcija ceste Mekotnjak 1. Uredi se železniška infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija ceste Mekotnjak 1:
o Dolžina:54 m.
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 0,75
o Vozišče: asfalt;
Premostitveni objekti
– Prepust na cesti Mekotnjak 1 b/h=1,50 m /1,50 m,
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
- Ureditev v območju prepusta b/h=1,50 m /1,50 m,
- Geodetski posnetek in hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave

- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo .
Krajinska ureditev
- Obcestna ureditev novih cest in deviacij ter VG ureditev
Rušitve
- Rušitev vozišč obstoječe ceste na območju urejanja

Območje obdelave Kamenščak: ureditev 6 križanj cest z železniško progo
o prehod št. 56 Kamenščak v km 14+819,00; se ukine
o prehod 56a Kamenščak v km 14+725,00; gradnja podvoza;
o prehod št. 57 Grutova v km 15+245,00; se ukine;
o prehod 58a Tajčarjeva v km 16+020,00; gradnja podvoza;
o prehod št. 58 Tajčarjeva v km 16+115,00; se ukine;
o prehod št. 59 Mešna v km 16+505,00; se ukine;
4.2.11 Prehod št. 56 Kamenščak
V km 14+819,00, prehod št. 56, Kamenščak se ukine po izgradnji podvoza NPr št. 56 a in
povezovalne ceste Kamenščak 2.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.12 Prehod št. 56a Kamenščak
V km 14+725,00 prehod št. 56a, Kamenščak, se izvede izvennivojsko križanje, podvoz
nekategorizirane javne poti. Uredi se obstoječo cestno infrastrukturo in izvede novo
povezovalno cesto Kamenščak 2.
Cestna infrastruktura
– Novogradnja ceste Kamenščak 1:
o Dolžina: 96 m,
o NPP: vozišče 2 x 2,00, bankina 2 x 0,75,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: priključek na lokalno cesto Kamenščak 1;
– Delna rekonstrukcija in novogradnja povezovalne ceste Kamenščak 2:
o Dolžina: 560 m,
o NPP: vozišče 3,0 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam,
o Priključki/križišča: priključki poti in dostopi na kmetijske površine;
Premostitveni objekti
– Podvoz lokalne ceste v km 14+725,00 l= 9,0m Ob gradnji podvoza mora biti
upoštevana bodoča dvotirnost Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno
zgraditi črpališče.
– Prepust b/h= 1,0/1,0 m.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo prehoda skladno s strokovnimi izhodišči
za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju prepusta b/h= 1,0/1,0 m.
– Geodetski posnetek je predmet projektne naloge za geodezijo
– Hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag

Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo .
Krajinska ureditev
- Ozelenitev, zasaditev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
- Obcestna ureditev novih cest in deviacij ter vodnogospodarskih ureditev
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč.
4.2.13 Prehod št. 57 Grutova
V km 15+245,00 prehod št. 57 Gutova, se ukine po izgradnji podvoza NPr št. 56 a in
povezovalne ceste Kamenščak 2.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.14 Prehod št. 58 Tajčarjeva
V km 16+115,00 prehod št. 58, Tačarjeva se ukine po izgradnji podvoza št. 58 a Tajčarjeva.
Železniška infrastruktura
Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s strokovnimi
izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.15 Prehod št. 58 a Tajčarjeva
V km 16+020,00 prehod št. 58 a Tačarjeva, se izvede izvennivojsko križanje, podvoz
nekategorizirane javne poti. Uredi se obstoječo cestno infrastrukturo in izvede novo
povezovalno cesto Tajčarjeva 2.
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija in deviacija ceste Tajčarjeva 1:
o Dolžina: 162 m,
o NPP: vozišče 2 x 2,00, bankina 2 x 0,75,
o Vozišče: makadam;
o Priključki/križišča: priključek poti in priključek na cesto Tajčarjeva 2;
– Rekonstrukcija in nova povezovalna cesta Tajčarjeva 2:
o Dolžina: 468 m,
o NPP: vozišče 3,0 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam,
o Priključki/križišča: dostopi na kmetijske površine;
Premostitveni objekti
– Podvoz v km 16+020, l= 22m Ob gradnji podvoza mora biti upoštevana bodoča
dvotirnost (drugi tir levo od obstoječega in tudi morebitna bodoča razširitev ceste). Za
odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče.
– 3 kom prepust b/h= 1,5/1,5 m

Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo prehoda skladno s strokovnimi izhodišči
za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in podvoza z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju treh prepustov b/h= 1,5/1,5 m
– Ureditev struge med prepusti (ca l=57 m)
– Geodetski posnetek in hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo .
Krajinska ureditev
- Ozelenitev, zasaditev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
- Obcestna ureditev novih cest in deviacij in vodnogospodarskih ureditev
Rušitve
- Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja
4.2.16 Prehod št. 59 Mešna
V km 16+505,00 se prehod št. 59, Mešna ukine po izgradnji podvoza št. 58a Tajčarjeva.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.

Območje obdelave Ljutomer ureditev 9 križanj cest z železniško progo
o prehod št. 61 Semeničeva v km 17+331,00; zavarovanje z zapornicami;
o prehod št. 62 Ljutomer v. k. v km ca. 18+181,30; gradnja podvoza
o prehod št. 63 Ljutomer – Razkrižje v km 18+668,00; zavarovanje z zapornicami
o prehod št. 68 Ljutomer postaja v km ca. 20+543,00; gradnja nadvoza;
o prehod št. 69 Noršinci 1 v km 21+892,00; zavarovanje z zapornicami;
o prehod št. 70 Noršinci 2; v km 22+162,00; se ukine;
o prehod št. 71 Noršinci 3 v km 22+858,00; zavarovanje z zapornicami;
o prehod št. 72 Noršinci 4 v km 23+219,00; se ukine;
o prehod št. 73 Noršinci 5 v km 23+644,00; zavarovanje z zapornicami;
4.2.17 Prehod št. 61 Semeničeva
V km 17+331,00 se prehod št. 61 Semeničeva pot, izvede kot avtomatsko zavarovan nivojski
prehod, izvede se rekonstrukcija ceste Semeničeva 1 in uredi navezavo na cesto Sevrovo 1.
Cestna infrastruktura
– Deviacija in rekonstrukcija ceste Semeničeva 1 :
o Dolžina: 140 m.
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m
o Vozišče: makadam
o Priključki/križišča: uredi se priključek na lokalni cesti in navezava na Sevrovo 1
Premostitveni objekti
– Prepust pod železniško progo b/h=1,50 m /1,50 m,
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za zavarovanje nivojskega prehoda
skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju vseh treh prepustov
– Geodetski posnetek in hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo .
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih prometnih površin
- Obcestna ureditev novih cest in deviacij ter hišnih priključkov
Rušitve
- Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja
4.2.18 Prehod št. 62 Ljutomer v.k.

V km 18+181,30 prehod št. 62 Ljutomer v.k. se izvede izvennivojsko križanje, podvoz
regionalne ceste R 1/230. Uredi se cestno infrastrukturo, izvede se nove povezovalne ceste
na obstoječi lokalni cestni sistem.
Cestna infrastruktura
– Deviacija regionalne ceste 26 (R 1/230):
o Dolžina: 496 m,
o NPP: vozišče 2 x 3,25 m, berma 2 x 0,5 m, berma 1 x 1 m, hodnik za pešce in
kolesarje 1 x 3,5 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: križišče z lokalnim cestnim omrežjem in navezava na
obstoječo cesto, 2 priključka na poljsko pot
– Rekonstrukcija in delna novogradnja priključne ceste 26 A,
o Dolžina: 140 m,
o NPP: vozišče 2 x 3 m, bankina 2 x 1 m
o Vozišče: asfalt
o Priključki/križišča: križišče na lokalnem cestnem omrežju in navezava na
obstoječo cesto
– Rekonstrukcija in delna novogradnja priključne ceste 26 B
o Dolžina: 182 m,
o NPP: vozišče 2 x 3 m, bankina 2 x 1 m
o
o
Vozišče: asfalt
Priključki/križišča: križišče na lokalnem cestnem omrežju in navezava na
obstoječo cesto
– Novogradnja priključne ceste 26 C
o Dolžina: 148 m,
o NPP: vozišče 2 x 3 m, bankina 2 x 1 m
o Vozišče: asfalt
o Priključki/križišča: križišče na lokalnem cestnem omrežju, 2 priključka do
objektov in navezava na obstoječo cesto
– Novogradnja poljske poti 1
o Dolžina: 119 m,
o NPP: vozišče 4 m, bankina 2 x 0,5 m
o Vozišče: asfalt
o Priključki/križišča: navezava na obstoječo poljsko pot
– Novogradnja poljske poti 2
o Dolžina: 67 m,
o NPP: vozišče 4 m, bankina 2 x 0,5 m
o Vozišče: asfalt
o Priključki/križišča: navezava na obstoječo poljsko pot in priključek
Premostitveni objekti
– 2 podvoza na deviaciji regionalne ceste 26 (R 1/230) pod železniško progo in pod
priključno cesto 26 C, podvoz pod žel. progo: L=16,11m, š=8,0m, podvoz pod
deviacijo krajevne ceste L=14,00m, š=11,02m Ob gradnji podvoza mora biti
upoštevana bodoča dvotirnost (drugi tir levo od obstoječega in tudi morebitna bodoča
razširitev ceste). Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi
črpališče.
– Obojestranski oporni zid na območju razširjenega podvoza in ob kolesarski in pešpoti,
– Prepust pod žel. progo b/h=1,0/1,0 m,
– Prepust pod žel. progo b/h=1,0/1,0 m.

Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
– Ureditev odvodnjavanja v podvozu
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju prepustov
– Prestavitev odvodnega oz. regulacijskega jarka v dolžini ca 285m.
– Geodetski posnetek je predmet projektne naloge za geodezijo
– Hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Tangenca deviacije regionalne ceste in preureditve lokalnih cest s SN podzemnimi
vodi,ter komunalnimi vodi občinskih javnih služb
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
- Mehanska zaščita KB 20 kV Ljutomer Vinska klet - Ljutomer Filipič (k-669).
Krajinska ureditev
– Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč,
– Obcestna ureditev novih cest in deviacij ter hišnih priključkov
– Zasaditev brežine
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč in dostopnih cest.
4..2.19 Prehod št. 63 Ljutomer - Razkrižje
V km 18+668,00 prehod št. 63 Ljutomer- Razkrižje ostane zavarovan z zapornicami. Za
avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Projektiranje in vgradnja SVTK in EE
naprav na progi Ormož-Murska Sobota, Siteep d.d., maj 2004«.
Izvede se rekonstrukcija regionalne ceste Deviacija 27, (R 1/231). Uredi se železniška
infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija regionalne ceste Deviacija 27, R 1/231
o Dolžina: 190 m,
o NPP: vozišče 2 x 3,25 m, hodnik 2 x 1,6 m, bankina 2 x 0,5 m,
o
o
Vozišče: asfalt;
Priključki/križišča: križišče z lokalnim cestnim omrežjem in navezava na
obstoječo cesto,
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Premostitveni objekti

– /.
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
– Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč,
– Obcestna ureditev novih cest in deviacij ter hišnih priključkov
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč in dostopnih cest.
4.2.20 Prehod št. 68 Ljutomer postaja
V km 20+543,00 prehod št. 68 Ljutomer, se izvede izvennivojsko križanje, nadvoz regionalne
ceste R1-230/1309. Uredi se cestno infrastrukturo, izvede se nove povezovalne ceste na
obstoječi lokalni cestni sistem.
Cestna infrastruktura
– Deviacija ceste Ljutomer postaja (regionalna cesta R 1/230/1309):
o Dolžina: 390m,
o NPP: 2 x 3,25 m, hodnik za pešce in kolesarje 2 x 2,6 m, berma 2 x 0,5 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča:navezava in prilagoditev na krožišče in navezava na
obstoječo cesto, 2 križišča in vezava na lokalno omrežje
o Avtobusno postajališče, prestavitev na desni strani
o Obojestranska kolesarska steza in hodnik za pešce v dolžini urejanja
– Rekonstrukcija in delna novogradnja ceste Dostopna cesta 1
o Dolžina: 159 m,
o NPP: vozišče 2 x 3.25 m, robni pas 2 x 0.25 m, berma 2 x 0.50 m
o
o
Vozišče: asfalt
Priključki/križišča: 2 križišča naveza na lokalno cestno omrežje, ureditev
dostopov do objektov
– Novogradnja Dostopna cesta 2
o Dolžina: 293m,
o NPP: vozišče vozišče 2 x 3.25 m, robni pas 2 x 0.25 m, berma 2 x 0.50 m
- Vozišče: asfalt
o Priključki/križišča:2 križišče na lokalnem cestnem omrežju, priključki do
objektov in navezava na obstoječo cesto
Premostitveni objekti
– AB nadvoz, dolžine 148 m, širine 13,78m. Minimalna višina nadvoza nad gornjim
robom tirnice je tako v skladu z GC profilom 6,5 m oziroma mora zadostiti pogoju,

da se noben del voznega omrežja pod napetostjo ne približa kateremu koli delu
objekta na manj kot je varnostna razdalja predvidenega sistema elektrifikacije.
Glede na zahtevo, da se projektira tudi možnost zamenjave sistema morajo rešitve
zadostiti zahtevam obeh sistemov oziroma zahtevi tistega sistema, ki postavlja
večja oziroma strožje zahteve. Za načrtovanje nadvoza mora biti upoštevana
bodoča dvotirnost in projekt v izdelavi za izdelavo PGD IN PZR dokumentacije za
elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš /del proge
številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga številka 41 (T69) Ormož –
Murska Sobota-Hodoš-d.m./.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju premostitve pri prečkanju s cesto
– Čiščenje profila in izravnava nivelete dna na območju prečkanja z železniško progo
– Geodetski posnetek in hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb (podzemni TK kabel in TK kanalizacija, elektro vodi nizke napetosti, vodovodni
cevovodi, fekalna kanalizacija, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija, mestni
plinovodi, mešana kanalizacija …)
- Tangenca deviacije ceste z obstoječima visokotlačnim plinovodom (Geoplin),
- Preureditev NN izvoda iz TP Ljutomer 33 - Soboška cesta (t-426),
- Prestavitev KB 20 kV odsek 4 (OP 213K DV 20 kV RTP Ormož - RTP Ljutomer (d-
106)),
- Prestavitev SN kablovoda KB 20 kV odsek 2 spojka 1 - T 139 (k-187),
- Prestavitev SN kablovoda KB 20 kV odsek 2 spojka 1 - T 139 (k-186),
- Prestavitev SN kablovoda KB 20 kV RTP Ljutomer - Presika (k-019),
- Prestavitev SN kablovoda KB 20 kV RTP Ljutomer - Simentalka (k-189),
- Prestavitev SN kablovoda KB 20 kV RTP Ljutomer - Murska Sobota (k-072),
- Križanje z vozno mrežo.
Krajinska ureditev
– Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč in prehodov
– Obcestna ureditev novih cest in deviacij ter hišnih priključkov
– Zasaditev brežine nadvoza
Rušitve
- Rušitev obj. R13: Kolodvorska cesta 2: stanovanjski objekt s pripadajočimi objekti
- Rušitev obj. R14: kretniška postaja na parceli št. 2806,
- Rušitev obj. R15: Kolodvorska cesta 4: stanovanjski objekt s pripadajočim objektom
- Rušitev obj. R16: Kolodvorska cesta 7: stanovanjski objekt s pripadajočim objektom
- Rušitve opuščenih vozišč in dostopnih cest,
- Rušitev avtobusnega postajališča
4.2.21 Prehod št. 69 Noršinci 1

V km 21+892,00 se prehod št. 69 Noršinci 1 izvede kot avtomatsko zavarovan nivojski
prehod. Uredi se lokalno cesto Noršinci 11, in novo povezovalno cesto Noršinci 12 ter ostalo
cestno infrastrukturo, ki se priključuje na lokalno cestno omrežje.
Cestna infrastruktura
– Deviacija in rekonstrukcija ceste Noršinci 11:
o Dolžina: 51 m.
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 0,75
o
o
Vozišče: makadam
Priključki/križišča: uredi se priključek na lokalni cesti in uredi navezavo na
obstoječo cesto
– Novogradnja ceste Noršinci 12
o Dolžina: 293m,
o NPP: vozišče 4,00m, bankina 2 x 0,75
o
o
Premostitveni objekti
– /.
Vozišče: makadam
Priključki/križišča: uredi se priključke na poljsko pot in navezavo na obstoječo
cesto
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za zavarovanje nivojskega prehoda
skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
– Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč in prehodov
– Obcestna ureditev nov cest
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč in dostopnih cest
4.2.22 Prehod št. 70 Noršinci 2
V km 22+162,00 se prehod št. 70 Noršinci 2 ukine po izgradnji povezovalne ceste Noršinci
12.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.

4.2.23 Prehod št. 71 Noršinci 3
V km 22+858,00 prehod št. 71 Noršinci 3 ostane zavarovan z zapornicami. Za avtomatsko
zavarovan prehod je izdelan projekt »Projektiranje in vgradnja SVTK in EE naprav na progi
Ormož-Murska Sobota, Siteep d.d., maj 2004«.
Uredi se povezovalno cesto Noršinci 32 in izvede rekonstrukcijo ceste Noršinci 31. Uredi se
železniška infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija ceste Noršinci 31:
o Dolžina: 93m.
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 0,75
o
o
Vozišče: makadam
Priključki/križišča: uredi se priključek na lokalni cesti in navezava na obstoječo
cesto
– Novogradnja ceste Noršinci 32
o Dolžina: 354 m,
o NPP: vozišče 3,00m, bankina 2 x 0,75
o
o
Premostitveni objekti
– /.
Vozišče: makadam
Priključki/križišča: priključki na poljsko pot, navezava na obstoječo cesto
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
Vodnogospodarske ureditve
- /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
– Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč in prehodov
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč in dostopnih cest
4.2.24 Prehod št. 72 Noršinci 4
V km 23+219,00 se prehod št. 72 Noršinci 4 ukine po izgradnji povezovalnih ceste Noršinci
32.
Železniška infrastruktura

- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.25 Prehod št. 73 Noršinci 5
V km 23+ 644,00 obstoječ prehod št. 73, Noršinci 5 ostane zavarovan z zapornicami. Za
avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Projektiranje in vgradnja SVTK in EE
naprav na progi Ormož-Murska Sobota, Siteep d.d., maj 2004«.
Izvede se nov cestni priključek. Uredi se železniška infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Ureditev novega cestnega priključka:
o Dolžina: 47 m.
o NPP: vozišče 4,00 m, bankina 2 x 0,50
o
o
Vozišče: makadam
Priključki/križišča: uredi se priključek na lokalni cesti in navezava na obstoječo
cesto
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Krajinska ureditev
– Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč in prehodov
Vodnogospodarske ureditve
/.
Infrastrukturni objekti in naprave
/.
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč in dostopne ceste

Območje obdelave »Grlava«: ureditev 6 križanj cest z železniško progo
o prehod št. 74 Krištanci v km 24+377,00; se ukine;
o prehod št. 75 Grlava 1 v km 24+967,00; se ukine;
o prehod št. 75a Grlava 1 v km ca. 24+975,00; gradnja podvoza
o prehod št. 76 Grlava 2 v km 25+708,00; se ukine;
o prehod št. 77 Veržej 1 v km 26+806,70; zavarovanje z zapornicami;
o prehod št. 78 Veržej 2 v km 27+363,65; se ukine;
in postajališče Gralva
4.2.26 Prehod št. 74 Krištanci
V km 24+377,00 se prehod št. 74 Krištanci, ukine po izgradnji povezovalne ceste Krištanci 1
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.27 Prehod št. 75 Grlava 1
V km 24+967,00 se prehod št. 75 Grlava 1, ukine po izgradnji podvoza št. 75a Grlava 1 in
povezovalne ceste Krištanci 1, Grlava 11.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.28 Prehod št. 75a Grlava 1
V km 24+975,00 prehod št. 75a Grlava 1, se zgradi izvennivojsko križanje, podvoz na lokalni
cesti. Z zgradi se nove povezovalne ceste, Krištanci 1 ter Grlava 11, ter uredi ostalo cestno
infrastrukturo, ki se priključuje na lokalno cestno omrežje.
Cestna infrastruktura
– Deviacija lokalne ceste Grlava 11:
o Dolžina: 193 m.
o NPP: vozišče 2 x 2,50 m, 2 x 0,75 m,
o Vozišče: asfalt;
o Podporne konstrukcije: obojestranski podporni zid na območju poglobitve
o deviacija dostopne poljske poti
o Priključki/križišča: uredi se štiri priključke dostopnih cest,
– Novogradnja lokalne ceste Krištanci 1, na levi strani proge:
o Dolžina: 601 m,
o NPP: vozišče 3,50 m, bankina 2 x 0,75 m,
o
o
Vozišče: makadam
Priključki/križišča: uredi se en priključek na dostopni cesti in uredi dostop do
poljskih poti
o Prestavitev obcestnega odvodnega jarka v dolžini 292 m;
– Novogradnja in delna rekonstrukcija lokalne ceste Grlava 12, na desni strani proge:
o Dolžina:748 m,
o NPP: vozišče 3,50 m, bankina 2 x 0,75 m,
o Vozišče: makadam

o
Priključki/križišča: uredi se priključke na dostopni cesti in uredi dostop do
poljskih poti
Postajališča
– Novogradnja postajališča Gralava
– v območju postajališča Grlava se izvede novo asfaltirano parkirišče za osebna vozila
(do 5 PM)
Premostitveni objekti
– Podvoz lokalne ceste Grlava 11 pod železniško progo, L= ca. 10 m. Ob gradnji
podvoza mora biti upoštevana bodoča dvotirnost (drugi tir levo od obstoječega in tudi
morebitna bodoča razširitev ceste). Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo
potrebno zgraditi črpališče.
– Most 13 (čez Pavlovski potok) na cesti Krištanci 1.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo prehoda skladno s strokovnimi izhodišči
za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest, podvoza in parkirišča z navezavo na obstoječ sistem.
– Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo potrebno zgraditi črpališče.
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju prepusta
– Prestavitev obstoječega odvodnega jarka ob železniški progi v dolžini l = 297 m
– Geodetski posnetek in hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Kabliranje NN izvoda iz TP Grlava (t-151),
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in ureditev prestavitve jarka
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih prometnih površin in ukinjenega prehoda
Rušitve
- Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja
4.2.29 Prehod št. 76 Grlava 2
V km 25+708 se prehod št. 76 Grlava 2, ukine po izgradnji podvoza št. 75a Grlava1 in
povezovalne ceste Grlava 12.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.30 Prehod št. 77 Veržej 1

V km 26+806,00 obstoječ prehod št. 77 Veržej 1, ostane zavarovan z zapornicami. Za
avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Projektiranje in vgradnja SVTK in EE
naprav na progi Ormož-Murska Sobota, Siteep d.d., maj 2004«.
Izvede se rekonstrukcija ceste Veržej. Uredi se železniška infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija ceste Veržej
o Dolžina: 61 m.
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 1,00
o
o
Premostitveni objekti
– /.
Vozišče: asfalt
Priključki/križišča: uredi se priključek na lokalni cesti in navezava na obstoječo
cesto
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest in navezava na obstoječ sistem odvodnih jarkov,
Vodnogospodarske ureditve
-/.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
– Ozelenitev obcestnega prostora
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč
4.2.31 Prehod št. 78 Veržej 2
V km 27+363,00 se prehod št. 78 Vržej 2 ukine.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.

Območje obdelave »Lipovci«: ureditev 8 križanj cest z železniško progo
o
o
o
o
o
o
o
o
prehod št. 80 Dokležovje 1 v km 29+771,90; zavarovanje z zapornicami;
prehod št. 81 Dokležovje 2 v km 30+903,50; se ukine;
prehod št. 82 Dokležovje 3 v km 31+197,00; se ukine;
prehod št. 83 Bratonci 1 v km 31+492,00; se ukine;
prehod št. 84 Bratonci 2 v km 31+835,25; zavarovanje z zapornicami;
prehod št. 85 Bratonci 3 v km 32+228,20; se ukine;
prehod št. 86 Beltinci 1 v km ca. 32+814,15; gradnja nadvoza
prehod št. 87 Beltinci 2 v km 33+832,90; zavarovanje z zapornicami;
4.2.32 Prehod št. 80 Dokležovje 1
V km 29+771,90 prehod št. 80 Dokležovje1 ostane zavarovan z zapornicami. Za avtomatsko
zavarovan prehod je izdelan projekt »Projektiranje in vgradnja SVTK in elektro energetskih
naprav na progi Ormož-Murska Sobota, Siteep d.d., maj 2004«.
Izvede se rekonstrukcija ceste Dokležovje. Uredi se železniška infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Ureditev in rekonstrukcija obstoječe ceste Dokležovje:
o Dolžina: 76 m,
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 1,00 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: /;
Premostitveni objekti
– /.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne ceste z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo ,
- Tangenca s TK vodom,
- Varovalni pas vodovoda,
- Varovalni pas kanalizacije.
Krajinska ureditev
- /.
Rušitve
- /.

4.2.33 Prehod št. 81 Dokležovje 2
Obstoječ nivojski prehod št. 81, v km 30+903,00 se ukine po ureditvi povezovalnih cest
Bratonci 1, Bratonci 2.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.34 Prehod št. 82 Dokležovje 3
V km 31+197,00 se prehod št. 82, Dokležovje 3 ukine po ureditvi povezovalnih cest Bratonci
1, Bratonci 2.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture..
4.2.35 Prehod št. 83 Bratonci 1
V km 31+492,00 se prehod št. 83, Bratonci 1 ukine po ureditvi povezovalnih cest Bratonci 1,
Bratonci 2.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.36 Prehod št. 84 Bratonci 2
V km 31+835,00 obstoječ prehod št. 84, Bratonci 2 ostane zavarovan z zapornicami. Za
avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Projektiranje in vgradnja SVTK in elektro
energetskih naprav na progi Ormož-Murska Sobota, Siteep d.d., maj 2004«.
Izvedejo se nove povezovalne ceste Bratonci 1, Bratonci 2, Bratonci 3. Uredi se cestno
infrastrukturo, ki se priključuje na lokalno cestno omrežje. Uredi se železniška infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Nova povezovalna cesta Bratonci 1:
o Dolžina: 795 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75, bankina 2 x 0,75,
o Vozišče: makadam;
o Priključki/križišča: priključki poti in dostopi na kmetijska zemljišča ;
– Nova povezovalna cesta Bratonci 2:
o Dolžina: 1000 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75, bankina 2 x 0,75,
o Vozišče: makadam;
o Priključki/križišča: priključki poti in dostopi na kmetijska zemljišča;
– Nova povezovalna cesta Bratonci 3:
o Dolžina: 765 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75, bankina 2 x 0,75,
o Vozišče: makadam;
o Priključki/križišča: priključki poti in dostopi na kmetijska zemljišča;
– Rekonstrukcija in deviacija obstoječe ceste Bratonci v območju nivojskega prehoda:
o Dolžina: 90 m,

o NPP: vozišče 2 x 3,00, bankina 2 x 1,00,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: priključki treh povezovalnih poti;
Premostitveni objekti
– Most čez potok Dobel,
– Prepust b/h= 1,5/1,7 m.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
– Ureditev v območju mostu in prepusta
– Geodetski posnetek je predmet projektne naloge za geodezijo oz. se povzame iz
izdelanih strokovnih podlag
– Hidrološka izhodišča se povzame iz izdelanih strokovnih podlag
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo .
Krajinska ureditev
- Ozelenitev, zasaditev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitve opuščenih vozišč.
4.2.37 Prehod št. 85 Bratonci 3
V km 32+228,00 se prehod št. 85 Bratonci 3 ukine po ureditvi povezovalne ceste Bratonci 3.
Železniška infrastruktura
- Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.38 Prehod št. 86 Beltinci 1
V km 32+814,00 prehod št. 86, Beltinci 1, se izvede izvennivojsko križanje, nadvoz
regionalne ceste R2/439 in povezovalne ceste Beltinci 1, Beltinci 2, Beltinci 3
Cestna infrastruktura
– Deviacija št. 50 (regionalna cesta):
o Dolžina: 597 m,
o NPP: 11,50 m,
o Vozišče: asfalt;
o Enostranska kolesarska steza in hodnik za pešce (l= ca. 600 m),

o Priključki/križišča: priključki lokalnih cest;
– Novogradnja in deviacija lokalne ceste Beltinci 1:
o Dolžina: 234 m,
o NPP: 4,00 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: /;
– Novogradnja in deviacija lokalne ceste Beltinci 2:
o Dolžina: 94 m,
o NPP: 4,00 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: /;
– Novogradnja in deviacija lokalne ceste Beltinci 3:
o Dolžina: 131 m,
o NPP: 4,00 m,
o Vozišče: asfalt,
o Priključki/križišča: /;
Premostitveni objekti
– AB nadvoz v km 32+814,00 dolžine 88.0m, širine 13 m. Minimalna višina nadvoza
nad gornjim robom tirnice je tako v skladu z GC profilom 6,5 m oziroma mora
zadostiti pogoju, da se noben del voznega omrežja pod napetostjo ne približa
kateremu koli delu objekta na manj kot je varnostna razdalja predvidenega sistema
elektrifikacije. Glede na zahtevo, da se projektira tudi možnost zamenjave sistema
morajo rešitve zadostiti zahtevam obeh sistemov oziroma zahtevi tistega sistema, ki
postavlja večja oziroma strožje zahteve. Za načrtovanje nadvoza mora biti
upoštevana bodoča dvotirnost in projekt v izdelavi za izdelavo PGD IN PZR
dokumentacije za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko –
Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga številka 41
(T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m./.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest, hodnika za pešce in kolesarskih stez ter nadvoza z navezavo
na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
-/.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev, zasaditev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
Rušitve
- Rušitev obj. R17: stanovanjski objekt z gospodarskim objektom,
- Rušitve opuščenih vozišč

4.2.39 Prehod št. 87 Beltinci 2
Obstoječ prehod v km 33+832,00 prehod št. 87, Beltinci 2, Rakičan ostane zavarovan z
zapornicami. Za avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Projektiranje in vgradnja
SVTK in elektroenergetskih naprav na progi Ormož-Murska Sobota, Siteep d.d., maj 2004«.
Uredi se cestna in železniška infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija lokalne ceste Beltinci na območju nivojskega prehoda št. 87
o Dolžina: 65 m,
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 1,00 m,
o
o
Premostitveni objekti
– /.
Vozišče: asfalt;
Priključki/križišča: / navezava na obstoječo cestno infrastrukturo in ureditev
dostopov do objektov
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne ceste na obravnavanem odseku z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
- Križanje DV 20kV d-107.1
Krajinska ureditev
- /.
Rušitve
- /.

Območje obdelave »Murska Sobota« ureditev 6 križanj cest z železniško progo
o
o
o
o
o
o
prehod št. 88 Rakičan v km 35+807,95; zavarovanje z zapornicami
prehod št. 90 Murska Sobota 1 v km 37+900,00; gradnja podhoda za pešce;
prehod št. 91 Panonska cesta – Murska Sobota v km 35+807,95; gradnja
podvoza
prehod št. 94 Murska Sobota 3 v km 39+720,00; se ukine
prehod št. 95 Murska Sobota 4 v km 40+694,00; zavarovanje z zapornicami
prehod št. 96 Markišavci v km 41+662,50; zavarovanje z zapornicami;
4.2.40 Prehod št. 88 Rakičan
V km 33+808, obstoječ prehod št. 88, Rakičan ostane zavarovan z zapornicami. Za
avtomatsko zavarovan prehod je izdelan projekt »Projektiranje in vgradnja SVTK in EE
naprav na progi Ormož-Murska Sobota, Siteep d.d., maj 2004«.
Uredi se cestna in železniška infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Razširitev lokalne ceste Rakičan na območju nivojskega prehoda št. 88 Rakičan
o Dolžina: 67 m,
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, bankina 2 x 1,00 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: /;
Premostitveni objekti
- /.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za preureditev zavarovanja skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne ceste na obravnavanem odseku z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Križanje z vozno mrežo ,
Krajinska ureditev
- /.
Rušitve
- /.
2.2.41 Prehod št. 90 Murska Sobota 1
V km 37+900, prehod št. 90 , Murska Sobota 1, se zgradi se podhod za pešce.
Cestna infrastruktura
- /.

Premostitveni objekti
– AB podhod za pešce in kolesarje. l= ca. 23 m , svetla višina =2,6 m.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne podhoda
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Križanje z vozno mrežo
- Predvidoma tangenca podhoda s komunalnimi infrastrukturnimi vodi občinskih javnih
služb (vodovodni cevovodi, fekalna kanalizacija, …)
Krajinska ureditev
- /.
Rušitve
- Rušitve opuščenega nivojskega prehoda, ograj in zapornega bruna
4.2.42 Prehod št. 91 Panonska cesta – Murska Sobota
V km 38+240,00 (38+190,00 uradna stacionaža) prehod št. 91 Panonska cesta, se zgradi
izvennivojsko križanje, podvoz glavne ceste G1-3/318 ter uredi ostalo cestno infrastrukturo,
ki se priključuje na lokalno cestno omrežje.
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija in novogradnja Panonske ceste (G1-3):
o Dolžina: 500 m
o NPP: vozišče 2 x 3,25 m, bankina 2 x 1,25 m, oziroma obojestranski pločnik s
kolesarsko stezo in hodnikom za pešce širine 2,55 m;
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: eno krožišče (štirikrako) z ureditvijo priključnih krakov,
preureditev priključkov obstoječih cest; izvedba 2 križišč (K5 z Industrijsko
cesto, K3 z Gregorčičevo ulico in Bakovsko cesto) in navezava, ureditev 1
križišča na lokalno cestno omrežje
o Ureditev dostopov do objektov in navezave na obstoječo cestno infrastrukturo
o Podporne konstrukcije: obojestranski podporni zid na območju poglobitve v
kesonski izvedbi
Premostitveni objekti
– AB podvoz, izvedba v kesonu, ca. l=100 m, š= 17,50 m, v= 2,93m. Ob gradnji
podvoza mora biti upoštevana bodoča dvotirnost (drugi tir levo od obstoječega in tudi
morebitna bodoča razširitev ceste). Za odvajanje meteorne vode iz objekta bo
potrebno zgraditi črpališče.
Železniška infrastruktura

– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodnje cest in podvoza z izgradnjo novega odvodnega sistema s
črpališčem
Vodnogospodarske ureditve
– /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb (podzemni TK kabel in TK kanalizacija, elektro vodi nizke napetosti, vodovodni
cevovodi, fekalna kanalizacija, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija, mestni
plinovodi, mešana kanalizacija …)
- Prestavitev NN izvoda Lesnina iz TP Terstenjakova (t-173),
- Mehanska zaščita KB 20 kV Mura - Finžgarjeva (k-228),
- Tangenca deviacije ceste z obstoječima visokotlačnim plinovodom (Geoplin),
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih delov vozišč.
- Ozelenitev brežine podvoza, krožišča in ureditev dostopov do objektov
Rušitve
– Rušitev obj. R18: Cankarjeva ulica 3: stanovanjski objekt s pripadajočimi objekti
– Rušitev obj. R19: Cankarjeva ulica 1: stanovanjski objekt
– Rušitev obj. R20: Gregorčičeva 1: stanovanjski objekt s pripadajoči objektom
– Rušitev obj. R21: Gregorčičeva 3: stanovanjski objekt
– Rušitev obj. R22: poslovni objekt bencinski servis s pripadajočimi objekti na parceli
št. 1626, k. o. Murska Sobota: Murska Sobota – prestavitev bencinskega servisa in
nadstrešnice (EŠD 16807) na nadomestno lokacijo
– Rušitev obj. R23: Cankarjeva ulica 2: stanovanjski objekt s pripadajočimi objekti
– Rušitev obj. R24: poslovni objekt Slovenskih železnic
– Rušitev obj. R25: Panonska ulica 3: poslovni objekt – uprava pokopališča na parceli
št. 1483 s pripadajočimi objekti
– Rušitev obj. R26: Industrijska cesta 2: stanovanjski objekt
– Rušitve opuščenih vozišč in dostopnih cest
4.2.43 Prehod št. 94 Murska Sobota 3
V km 39+720 (39+742 uradna stacionaža) se prehod št. 94 Murska Sobota 3, ukine po
izgradnji povezovalne poti Murska Sobota1.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ukinitev prehoda skladno s
strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
4.2.44 Prehod št. 95 Murska Sobota 4
V km 40+694 se prehod št. 95 Murska sobota 4 izvede kot nadgradnja obstoječega
avtomatsko zavarovan nivojski prehod. Uredi se cestno infrastrukturo, ki se priključuje na
lokalno cestno omrežje izvede se povezovalno cesto Murska Sobota 1

Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija lokalne ceste Murska Sobota 2:
o Dolžina: 55 m,
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, 2 x 1,00 m,
o Vozišče: asfalt;
o Priključki/križišča: uredi se 3 priključke dostopnih cest,
– Novogradnja povezovalne ceste Murska Sobota 1 na levi strani proge:
o Dolžina: 975 m,
o NPP: vozišče 2 x 1,75 m, bankina 2 x 0,75 m,
o
o
Vozišče: makadam
Priključki/križišča: uredi se en priključek na dostopni cesti in uredi dostope do
poljskih poti
Premostitveni objekti
/.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za nadgradnjo obstoječega zavarovanje
nivojskega prehoda skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške
infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
- /.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z Dv 110 Kv elektrovodom d-258
- Križanje z Dv 110 Kv elektrovodom d-257
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih prometnih površin in ukinjenih prehodov.
Rušitve
- Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja.
4.2.45 Prehod št. 96 Markišavci
V km 41+662,50 se prehod št. 96 Markišavci izvede kot avtomatsko zavarovan nivojski
prehod uredi se cestna in železniška infrastruktura.
Cestna infrastruktura
– Rekonstrukcija lokalne ceste Markišavci :
o Dolžina: 103 m,
o NPP: vozišče 2 x 3,00 m, 2 x 1,00 m,
o
o
Vozišče: asfalt;
Priključki/križišča: uredi se 2 priključka dostopnih cest in uredi navezave na
obstoječe ceste

Premostitveni objekti
/.
Železniška infrastruktura
– Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za zavarovanje nivojskega prehoda
skladno s strokovnimi izhodišči za izdelavo načrtov železniške infrastrukture.
Odvodnjavanje
– Ureditev odvodne cest z navezavo na obstoječ sistem.
Vodnogospodarske ureditve
/.
Infrastrukturni objekti in naprave
- Predvidoma tangenca novih povezovalnih cest s komunalnimi vodi občinskih javnih
služb
- Križanje z vozno mrežo
Krajinska ureditev
- Ozelenitev in rekultivacija opuščenih prometnih površin in ukinjenih prehodov
Rušitve
- Rušitve vozišč obstoječih cest na območju urejanja

4.0 PREDHODNO IZDELANA DOKUMENTACIJA
Seznam dokumentacije, ki je bila izdelana na odseku železniške proge Pragersko – Hodoš se
nahaja v PRILOGI 01 in je po predhodni najavi, v času javnega razpisa, na vpogled pri
naročniku.
V postopku priprave DPN so bile pridobljene smernice, mnenja in projektni pogoji nosilcev
urejanja prostora, ki so sestavni del DPN ja.
Izbranemu izvajalcu bo predana vsa predhodno izdelana dokumentacija, ki jo je potrebno
upoštevati pri pripravi predmetne projektne dokumentacije.
Izdelan je PGD in PZR za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš
/del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga številka 41 (T69) Ormož –
Murska Sobota-Hodoš-d.m./, ki jo je potrebno upoštevati pri izdelavi projektne
dokumentacije za ureditev nivojskih prehodov, ki so predmet te projektne naloge. Navedeni
projekt v izdelavi obsega:
- Vodilna mapa,
- Načrti PGD dokumentacije:
o načrti arhitekture,
o načrt krajinske ureditve,
o načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti:
• načrti rekonstrukcije železniške proge,
• načrti tirnih naprav na celotnem odseku,
• načrti rekonstrukcij železniških postaj,
• načrti rekonstrukcij postajališč,
• načrti izvennivojskih cestnih križanj, deviacij in servisnih cest,
• načrti nivojskih prehodov, ki so oziroma se bodo zavarovali,
• načrti nivojskih prehodov, ki se bodo ukinili,
• načrti dimenzioniranja voziščnih konstrukcij,
• načrti premostitvenih objektov,
• načrti prepustov,
• načrti podpornih in opornih konstrukcij,
• načrti protihrupnih ukrepov,
• načrti vodnogospodarskih ureditev,
• gradbeni del načrta kabliranja za potrebe SV in TK naprav,
• gradbeni del načrta ENP postaj.
• gradbeni del načrta prestavitve in zaščite energetskega in
komunalnega omrežja,
• načrti kanalizacije (meteorne in fekalne),
• načrti odstranjevalnih del (rušitev),
o načrti električnih inštalacij in električne opreme
• načrti elektrifikacije,
• načrti SN napajanja ENP in potrebnih ureditev v RTP,
• načrti križanj in preureditev obstoječih VN elektroenergetskih objektov,
• načrti križanj in preureditev obstoječih SN objektov,

o
o
o
o
o
o
o
• načrti križanj in preureditev obstoječih NN objektov,
• načrti vozne mreže,
• načrti elektro napajalnih postaj,
• načrti preskrbe z energijo,
• načrti signalno varnostnih naprav,
• načrt javne razsvetljave,
• drugi načrti elektroinstalacij in opreme,
načrti strojnih inštalacij in strojne opreme
• načrti križanj in prestavitve vodovodnih omrežij,
• načrti križanj in prestavitve plinovodnih omrežij,
načrti telekomunikacij
• načrti TK naprav,
• načrti križanj, prestavitve in zaščite TK omrežij,
• načrti križanj, prestavitve in zaščite CATV omrežij,
• drugi načrti TK,
tehnološki načrti,
načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, izdelan po predpisih o ravnanju z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih,
načrti hidromelioracij,
geodetski načrt,
ostali načrti potrebni za izdelavo PGD.
- Elaborati in študije:
o Geološki, geomehanski in hidrogeološki elaborat,
o Katastrski elaborat,
o Študija obremenitve s hrupom s predlogom protihrupnih ukrepov,
o Požarna študija,
o Hidrološko hidravlično poročilo,
o Karto poplavne nevarnosti in karto razredov poplavne nevarnosti za območje
rekonstrukcije proge Pavlovcev in Ivanjkovcev,
o Elaborat o pričakovanem obremenjevanju naravnega in življenjskega okolja z
elektromagnetnim sevanjem,
o Elaborat dimenzioniranja križišč in prometni podatki za R1-230,
o Projektantski popis del in predračun, po sklopih ki jih bo podrobneje definiral
naročnik pred izdelavo projektantskega popisa del.
o Elaborat tehnologije prometa vlakov v času izvajanja del ,
o Elaborat postopnega vključevanja v obratovanje,
o Elaborat tehnologije gradnje,
o Študijo oblikovanja protihrupnih ograj,
o Drugi elaborati ali študije zahtevane s to projektno nalogo,
- Poročilo o vplivih na okolje

5.0 USMERITVE ZA IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
Vsa dokumentacija mora biti izdelana z upoštevanjem Pravilnika o projektni dokumentaciji
(Ur.l. RS, št. 55/2008), ter ZGO-1 razen v primeru Načrtov za razpis, ki se jo izdela v vsebini,
kot jo predpisuje ta projektna naloga ter Poročila o vplivih na okolje (novelacija in
dopolnitev) oziroma izdelava strokovnih podlag s področja varstva okolja, ohranjanja narave
in varstva kulturne dediščine, ki mora biti izdelan v skladu z Zakoni in predpisi s področja
varstva okolja.
5.1 Idejni projekt (IdP)
Izdelati je potrebno idejni projekt s projektantskim predračunom.
Idejni projekt je potrebno izdelati v skladu s pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur.l.RS,
št. 55/2008) ter ZGO. Idejni projekt je potrebno izdelati minimalno v naslednjem obsegu:
- Vodilna mapa,
o 2 vodilni mapi, posebej za progo številka 40 (E69) Pragersko – Središče –
d.m. na odseku Pragersko – Ormož in posebej za progo številka 41 (T69)
Ormož – Murska Sobota- Hodoš – d.m. na odseku Ormož – Hodoš
- Načrti:
o
Za posamezno tehnološko zaključeno celoto je potrebno izdelati samostojne
načrte v skladu s pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur.l.RS, št. 55/2008)
- Projektantski predračun:
o Za posamezno tehnološko zaključeno celoto je potrebno izdelati projektantski
predračun,
- Izvajalec del mora med drugim Naročniku predati tehnične opise, pregledno situacijo
ter posamezne situacije v angleškem jeziku posebej za posamezno območje
obdelave.
Tehnološko zaključeno celoto predstavlja ureditev skupine prehodov ceste z železnico skupaj
s pripadajočo infrastrukturo (oz. ureditev posameznega prehoda), ki predstavlja minimalni
obseg ureditev nujno potrebnih za vzpostavitev osnovne funkcionalnosti cestnega prometa
preko železniške proge na danem območju. Obseg funkcionalnih enot mora izvajalec del
dogovoriti z Naročnikom.
5.2 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD)
Po proučitvi predhodno izdelane dokumentacije, pridobitvi dopolnjenih projektnih pogojev
soglasodajalcev, izdelavi geodetskega posnetka, IdP ter vseh zahtevanih raziskav je treba
izdelati PGD dokumentacijo v naslednjem obsegu:
- Vodilna mapa,
- Načrti PGD dokumentacije:
o načrti arhitekture,
o načrt krajinske ureditve,
o načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti:
• načrti izvennivojskih cestnih križanj, deviacij in servisnih cest,

o
o
o
o
o
o
o
o
• načrti nivojskih prehodov, ki so oziroma se bodo zavarovali,
• načrti nivojskih prehodov, ki se bodo ukinili,
• načrti rekonstrukcij postajališč,
• načrti dimenzioniranja voziščnih konstrukcij,
• načrti premostitvenih objektov,
• načrti prepustov,
• načrti podpornih in opornih konstrukcij,
• načrti protihrupnih ukrepov,
• načrti vodnogospodarskih ureditev,
• gradbeni del načrta kabliranja za potrebe SV in TK naprav,
• gradbeni del načrta prestavitve in zaščite energetskega in
komunalnega omrežja,
• načrti kanalizacije (meteorne in fekalne),
• načrti odstranjevalnih del (rušitev),
načrti električnih inštalacij in električne opreme
• načrti križanj in preureditev obstoječih VN elektroenergetskih objektov,
• načrti križanj in preureditev obstoječih SN elektroenergetskih objektov,
• načrti križanj in preureditev obstoječih NN elektroenergetskih objektov,
• načrti preskrbe z energijo,
• načrti signalno varnostnih naprav,
• načrt javne razsvetljave,
• drugi načrti elektroinstalacij in opreme,
načrti strojnih inštalacij in strojne opreme
• načrti križanj in prestavitve vodovodnih omrežij,
• načrti križanj in prestavitve plinovodnih omrežij,
načrti telekomunikacij
• načrti TK naprav,
• načrti križanj, prestavitve in zaščite TK omrežij,
• načrti križanj, prestavitve in zaščite CATV omrežij,
• drugi načrti TK,
tehnološki načrti,
načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, izdelan po predpisih o ravnanju z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih,
načrti hidromelioracij,
geodetski načrt,
ostali načrti potrebni za izdelavo PGD.
- Elaborati in študije:
o
o
o
o
o
o
Geološki, geomehanski in hidrogeološki elaborat,
Katastrski elaborat /za vsak prehod ločeno in povezovalnih cest/,
Študija obremenitve s hrupom s predlogom protihrupnih ukrepov,
Požarna študija,
Načrt melioracij in preureditve namakalnih sistemov
Elaborat pasivne protihrupne zaščite preobremenjenih stavb z varovanimi
prostori,

o Hidrološko hidravlično poročilo,
o Elaborat dimenzioniranja križišč, in prometni podatki,
o Elaborat tehnologije prometa vlakov v času izvajanja del ,
o Elaborat postopnega vključevanja v obratovanje,
o Elaborat tehnologije gradnje,
o Projektantski popis del in predračun, po tehnološko zaključenih sklopih, ki jih
bo na podlagi sprejetega DPN podrobneje definiral naročnik pred izdelavo
projektantskega popisa del,
o Drugi elaborati ali študije zahtevane s to projektno nalogo.
- Poročilo o vplivih na okolje (novelacija in dopolnitev) oziroma izdelava strokovnih
podlag s področja varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
Izdela se PGD dokumentacija ločeno za:
Progo številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m (odsek Pragersko – Ormož )
Progo številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m. (odsek Ormož- Hodoš).
Izdelati je potrebno dve vodilni mapi in sicer posebej za:
Progo številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m (odsek Pragersko – Ormož )
Progo številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m. (odsek Ormož- Hodoš).
Posamezne vsebine se lahko v fazi izdelave dokumentacije določijo naknadno, na način da se
prilagodijo dinamiki izvedbe del v kolikor to zahteva naročnik.
Načrti PGD dokumentacije morajo biti sestavljeni ločeno po sklopih. Posamezen sklop
predstavlja vse potrebne načrte za ureditev tehnološko zaključene celote.
Tehnološko zaključeno celoto predstavlja ureditev skupine prehodov ceste z železnico skupaj
s pripadajočo infrastrukturo (oz. ureditev posameznega prehoda), ki predstavlja minimalni
obseg ureditev nujno potrebnih za vzpostavitev osnovne funkcionalnosti cestnega prometa
preko železniške proge na danem območju. Obseg funkcionalnih enot mora izvajalec del
dogovoriti z Naročnikom.
5.2.1. Projektni pogoji in soglasja
Ne glede na 49. člen ZGO-1 morajo projektanti, pred izdelavo obeh PGD, pridobiti
podrobnejše projektne pogoje tistih soglasodajalcev, ki v svojih mnenjih na DPN niso podali
dovolj natančne podatke za izdelavo PGD dokumentacije ter vse podatke o potekih
infrastrukturnih vodov na podlagi katerih bo lahko izdelal projektne rešitve. Podatki, ki se
nahajajo v mnenjih nosilcev urejanja prostora, izdanih k DPN za elektrifikacijo in
rekonstrukcijo železniške proge, niso zadostni za izdelavo predmetne projektne
dokumentacije.
Pridobiti je treba okoljevarstveno soglasje v skladu z Zakonom o varstvu okolja ZVO - 1
(Uradni list RS štev. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 39/2006, 49/2006, 66/2006,
112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008).

Po izdelavi PGD dokumentacije, in pred revizijo, je potrebno pridobiti pozitivna soglasja vseh
soglasodajalcev.
Pristojni nosilci urejanja prostora v postopku priprave DPN so bili:
1. RS, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Urad za civilno
obrambo,
2. Ministrstvo za notranje zadeve, generalna policijska uprava,
3. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,
4. RS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Sektor za
upravljanje cest,
5. RS, Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
6. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z
vodami,
7. RS, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
8. RS, Ministrstvo za kmetijstvo, Direktorat za kmetijstvo,
9. RS, Ministrstvo za kulturo,
10. Slovenske železnice d.o.o.,
11. DARS d.d., Celje,
12. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja,
13. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor,
14. Zavod za ribištvo,
15. Zavod za gozdove, Območna enota Maribor,
16. Zavod za gozdove, Območna enota Murska Sobota,
17. ELES d.o.o., Ljubljana,
18. Elektro Maribor, d.d.,
19. Geoplin Plinovodi, d.o.o. Ljubljana,
20. Adriaplin d.o.o., Ljubljana,
21. Občina Slovenska Bistrica in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so
upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
22. Občina Kidričevo in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
23. Občina Hajdina in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
24. Mestna občina Ptuj in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
25. Občina Dornava in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
26. Občina Gorišnica in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
27. Občina Ormož in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
28. Komunalno podjetje Ormož,
29. Občina Ljutomer in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
30. Občina Križevci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
31. Občina Veržej in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
32. Občina Beltinci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,

33. Mestna občina Murska Sobota in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so
upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
34. Občina Puconci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
35. Občina Gornji Petrovci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
36. Občina Šalovci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
37. Občina Hodoš in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture,
38. DEM, Dravske elektrarne Maribor,
39. ter ostali soglasodajalci skladno s seznamom soglasodajalcev (december 2008), ki je
objavljen na podlagi 49.č člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-
UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 111/05-odl.US, 93/05-ZVMS in 126/07, ZGO-1, ),
V kolikor je za pridobitev vodnega soglasja pri objektih križanj in posegih zaradi križanj
potrebna revidirana pozitivna analiza tveganj za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode
je dolžan izbran ponudnik izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne
vode in pridobiti pozitivno revizijsko poročilo na izdelano analizo tveganja.
V kolikor bi bile dopolnitve projektnih pogojev v nasprotju s predhodno izdanimi projektnimi
pogoji ali v nasprotju z določili Uredbe o DPN mora projektant nemudoma opozoriti
naročnika, da bo le ta izvedel usklajevanja s soglasodajalci, ki so takšne pogoje izdali.
Projektant mora pri usklajevanjih aktivno sodelovati.
5.2.2. Usmeritve za izdelavo vodilne mape PGD dokumentacije
Vodilna mapa se izdela v skladu s 6., 17., 18., 19. in 22. členom Pravilnika o projektni
dokumentaciji ter ob upoštevanju 49. člena ZGO-1. V kolikor ureditve niso vključene v
območje DPN se upošteva veljavna občinska prostorska planska dokumentacija.
Izdelana mora biti zbirna karta komunalnih vodov, in sicer na TTN in katastru.
Projektant mora pridobiti projektne pogoje in soglasja k projektu skladno s 49.b, 49.c
oziroma 206. členom ZGO-1.
Izdela se dve vodilni mapi, ločeno za vsak PGD.
Vodilno mapo se zveže z državno vrvico ter opremi z žigom in podpisom odgovornega vodje
projekta, posamezni načrti pa se zvežejo z državno vrvico ter opremijo z žigom in podpisom
odgovornega projektanta.
Glede na to, da gre za gradnjo na območju državnega prostorskega načrta je treba izdelati
dodatne izvode vodilne mape za vsako posamezno občino in jih skupaj s PGD dokumentacijo
predati naročniku.
5.3. Načrti za razpis
Projektant izdela tehnični del razpisne dokumentacije, ki bo sestavni del celotne razpisne
dokumentacije za izvedbo del. Vsebina Načrtov za razpis mora biti izdelana tako, da bo iz nje

možno natančno opredeliti in določiti predmet in količine razpisanih del. Načrti za razpis se
izdelajo v naslednjem minimalnem obsegu:
- splošni podatki o dokumentaciji,
- tehnični opis obstoječega stanja in spisek izdelane dokumentacije, ki jo bo imel na voljo
izvajalec posameznih del,
- tehnični opis predvidenega stanja, v katerem mora biti jasno opredeljen cilj projekta
oziroma posameznih del, obseg del, lokacija del, zahtevane značilnosti in kapacitete
izvedenih del oziroma vgrajene opreme, minimalna življenjska doba vgrajenega
materiala in opreme, predvideno okolje in s tem povezane zahteve (temperatura, udarci
in vibracije,elektromagnetna združljivost) ter predvidene načine obratovanja,
- spisek predpisov, ki jih mora upoštevati proizvajalec materiala in opreme oziroma
izvajalec del ter s tem povezane:
• tehnične zahteve za izdelavo, pregled in prevzem materiala in oprema
– predvsem navede spisek standardov
• tehnične zahteve za izvedbo del in inštalacijo opreme, preizkuse in
predajo v obratovanje – predvsem navede spisek relevantnih
standardov ter opis predvidenih postopkov in zahtev
- obseg in tehnične zahteve
• za izdelavo nadaljnje dokumentacije do predaje v obratovanje,
• za rezervni material in opremo,
• šolanje prometnega in vzdrževalnega osebja in dokumentacijo šolanja
• potrebno preizkusno in merilno opremo z navodili
- zahteve pri izvedbi del vključno z zahtevami v zvezi koordinacije in planiranja del,
dokazovanja skladnosti z zahtevami v času izvajanja del, organizacijo dela in gradbišča
ter zahtev za ključno osebje izvajalca, zahtev za ravnanje z nevarnimi oziroma
gradbenimi odpadki,
- zahteve za vodenje prometa v času izvedbe del in zahteve za zagotavljanje varnosti in
zdravja pri delu, na osnovi elaborata tehnologije vodenja prometa v času izvedbe
posameznih del in predvidenih varnostnih in drugih ukrepih, ki jih izdela projektant
sočasno s projektiranjem tehničnih rešitev ,
- tehnične zahteve za testiranje, testno dokumentacijo in predajo v obratovanje ter
morebitne zahteve za poskusno obratovanje,
- predviden terminski plan izvedbe posameznih tehnološko zaključenih sklopov,
- podroben ponudbeni predračun s predizmerami za posamezne tehnološko zaključne
celote, ki ga bodo podali ponudniki posameznih del,
- grafične in druge priloge, na osnovi katerih je razvidna podrobna vsebina predvidenih
del,
- pogoje, ki vplivajo na izvajanje del (iz DPN, projektnih pogojev in Okoljskega poročila),
- ostale priloge potrebne za razumevanje tehničnih specifikacij javnega razpisa.
Za potrebe izdelave Načrtov za razpis je potrebno vse rešitve iz PGD dokumentacije obdelati
tako natančno, da bo možno izdelati natančen opis in popis del, določiti tehnične
karakteristike materialov in njihove količine ter rešitve grafično prikazati.
Načrti za razpis se izdelajo v skladu s PGD za:
Progo številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m (odsek Pragersko – Ormož )
Progo številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m. (odsek Ormož- Hodoš).
Posamezne vsebine se lahko v fazi izdelave dokumentacije določijo naknadno, na način da se
prilagodijo dinamiki izvedbe del v kolikor to zahteva naročnik.

5.4. Projekt za izvedbo (PZI) za gradbeno tehnična dela
PZI dokumentacijo je potrebno izdelati v naslednjem obsegu:
- vodilna mapa,
- tehnično poročilo načrtov z zahtevami za lastnosti gradbenih materialov, kot so opredeljene v
predpisih o dajanju gradbenih proizvodov v promet ter opis mesta in načina njihove vgradnje,
- risbe načrtov,
- podrobnejše risbe, sheme in detajle vseh gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del,
- zbirne risbe vseh inštalacij ter opreme,
- sheme tehnoloških sistemov,
- risbe (de)montaže gradbenih elementov in sklopov,
- risbe in detajle tehnologije gradnje,
- risbe izkopov in temeljev,
- risbe dilatacij in ležišč,
- risbe izolacij,
- opažne risbe,
- armaturne risbe,
- risbe in navodila za vgradnjo konstrukcij in opreme,
- sheme faznosti gradnje,
- risbe prebojev in prehodov v konstrukcijah,
- detajlne risbe vodov in napeljav s križanji in priključevanji,
- risbe opreme in označevanja
- risbe in opis ureditve gradbišča, ki vsebuje vse podatke o potrebni infrastrukturi gradbišča
(npr. komunikacijske poti, komunalni priključki, skladišča, deponije, delavnice, prostori za
delavce) ter druge podatke, pomembne za opis vpliva gradbišča na okolico,
- varnostni načrt ter
- druge potrebne risbe in prikaze.
V načrtih in elaboratih lahko odgovorni projektant uporabi posamezne sestavine (npr. risbe, bistvene
izračune, analize) načrtov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali pa se nanje samo sklicuje,
pri čemer mora jasno in natančno označiti, v katerem delu projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja se te sestavine nahajajo.
Sestavni del so lahko tudi delavniški in drugi tovarniški načrti, če je to potrebno za izvedbo gradnje,
vendar jih mora v tem primeru podpisati in žigosati odgovorni projektant posameznega načrta, pri
čemer mora biti jasno in natančno označeno, kateremu načrtu pripadajo.
Za vsak cestni prehod se izdela samostojna projektna dokumentacija. Število projektov je
enako številu cestnih prehodov.
PZI dokumentacija se izdela v skladu s PGD za:
Progo številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m (odsek Pragersko – Ormož )
Progo številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m. (odsek Ormož- Hodoš).
Posamezne vsebine se lahko v fazi izdelave dokumentacije določijo naknadno, na način da se
prilagodijo dinamiki izvedbe del v kolikor to zahteva naročnik.
5.5. Ekonomsko vrednotenje

Ekonomsko vrednotenje prometnega sistema Pragersko - Hodoš bo kot vhodni podatek za
pripravo vloge za pridobitev sredstev kohezijskega sklada za del projekta, ki zadeva reševanje
nivojskih križanj.
Namen naloge je:
izdelava prometne študije (razvoj makroskopskega multimodalnega modela za potniški in blagovni
promet na širšem območju severovzhodno od Ljubljane ter razvoj podrobnega
(mikroskopskega) modela železniškega in cestnega prometa za področje od Pragerskega
do Hodoša), ki omogoči ekonomsko analizo projekta (direktni in eksterni stroški),
določitev urnega prometa za cestni promet za potrebe priprave projektne dokumentacije,
izračun stroškov uporabnikov za primer brez investicije in z investicijo,
izračun kazalnikov ekonomskega vrednotenja,
izračun upravičenosti posameznih delov (11 območij) za namen izdelave investicijske
dokumentacije (investicijski program),
izdelava analize občutljivosti,
izdelava finančne analize.
Cilji študije so:
analizirati predhodno izdelane študije prometa in ostale dokumentacije vezano na prometne
koridorje, analizirati prometno tehnološke značilnosti sedanjega prometnega sistema, posebej
železniškega, ugotoviti ključne pomenljivosti sedanjega sistema ter definirati ključne cilje,
analizirati rezultate že izdelanih študij za projekt Pragersko – Ormož (študija izvedljivosti, PIZ…),
ugotoviti in analizirati sedanje stanje prometnega sistema:
o prometne obremenitve, kapaciteta, prepustnost (ločeno za cestni in železniški promet (proga
Pragersko – Hodoš ter na ostalem prometnem omrežju vplivnega območja – SV Slovenija) in
sicer ločeno za potniški in tovorni promet),
o infrastruktura (ceste, železnica),
o glavni logistični centri, večje železniške postaje (potniški, blagovni promet),
ugotoviti obseg prometa po letih (železnica, cesta) za vse namene potovanj za obdobje
ekonomske dobe v intervalu 5 let. Obseg prometa in distribucija med prometna sredstva se
modelira v prometnem modelu, pri čemer se denimo upoštevajo tudi omejitve cestnega transporta
(tovor, dnevne migracije) zaradi okoljskih omejitev v bodoče,
preučiti obveze, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in sprejetih dokumentov s poudarkom na
projektu Pragersko – Hodoš,
ugotoviti prihodnje prometne potrebe (povpraševanje) po prometni infrastrukturi (npr. kdaj je
potreben II. tir železniške proge Pragersko – Hodoš) na osnovi prometnega modela in
mikroskopskega modela železniškega in cestnega prometa,
z modelom preveriti možnosti preusmeritve potnikov in tovora s cest na železnico, preučiti učinke
(direktne in indirektne – monetarizacija učinkov na okolje),
ocena potrebnosti z vidika prometnih potreb in prometno tehnoloških značilnosti prometa na
železnici, ekonomska ocena donosnosti projektov kot celote in posamezni deli (smeri),
omrežja ekonomsko ovrednotiti, upoštevati pa tudi učinke pri razbremenitvi okolja (hrup, zrak,
podnebne spremembe) ter druge eksterne koristi (zmanjšanje števila nesreč idr.),
določiti učinke (cestne) za 11 območij znotraj 109 km,
finančno vrednotenje omrežij z vidika upravljavca infrastrukture oz. ugotovitev možnosti
financiranja v organizaciji javno-zasebnega partnerstva.
5.5.1 PROMETNI DEL
Prometni del študije vključuje:
izvedbo terenskih raziskav na območju, ki je predmet obdelave z namenom pridobitve ustreznih
prometnih podatkov za pripravo prometnega modela,

izdelava makroskopskega multimodalnega prometnega modela za potniški in blagovni promet na
širšem območju in sicer zajema vse vrste prometa,
mikroskopski prometni model železniškega in cestnega prometa za celotno območje od
Pragerskega do Hodoša ter ločeno za vsako območje posebej,
prometno vrednotenje,
fotodokumentacijo vseh obstoječih križanj ceste z železnico in drugih ureditev, fotodokumentacijo
se poda v prilogah.
5.5.1.1 Terenske in ostale predhodne raziskave
Analizira se cestni in železniški promet za leto 2009 po urah (urna distribucija – 8760 ur/leto)
in povprečni letni promet po vrstah vozil in vlakih.
Terenske raziskave so sestavni del naloge. Izvajalec je dolžan sam opraviti vse raziskave,
povezane s prometnim modeliranjem. Najmanj mora opraviti štetja, ankete oz. raziskave kot
sledi:
5.5.1.2 Štetje in anketa na vlakih ter modeliranje medkrajevnih in primestnih
avtobusih
Opravi se 16-urno štetje in anketiranje po urah dneva. Na vlakih se štetje in anketiranje
opravi na celotnem vplivnem območju, na avtobusih na kordonih regionalnih središč in
prerezih. Vprašalnik mora vsebovati vsaj:
1. status potnika
2. lastništvo avtomobila
3. izvor in cilj potovanj
4. namen potovanj
5. s kakšnim prometnim sredstvom je prišel do vozila javnega prometa in od njega
6. drugo.
Štetje in anketa se organizira, izvede in ustrezno obdelata, anketni vzorec se ekspandira po
urah itd. Izvajalec predhodno uskladi vprašalnik z naročnikom.
5.5.1.3 Anketa izražene preference (SP)
Anketira se vsaj 750 posameznikov po območju obdelave. Sprašuje se o hipotetičnih
možnostih uporabe javnega prometnega sredstva glede na pogostnost odhodov vozil javnega
prometa v odvisnosti od razpoložljivosti osebnega avtomobila in glede na ceno vozovnice.
Izid ankete mora služiti določitvi verjetnostne funkcije upora v prometnem modelu, ki
soodloča glede izbire prometnega sredstva. Izvajalec anketo organizira, izvede, obdela in
določi parametre verjetnostne funkcije.
5.5.1.4 Ostale raziskave prometa
Izvajalec lahko po svoji presoji opravi še druge terenske raziskave, povezane s pridobitvijo
podatkov o prometnih značilnostih. V primeru takšnih raziskav mora poskrbeti za izvedbo v
rokih, ki ne ogrožajo rokov, določenih v tej projektni nalogi.

5.5.1.5 Makroskopski prometni model
Potrebno je razviti makroskopski prometni model, ki bo vključeval neposredno soodvisnost
med poselitvenimi, socioekonomskimi in prometni razmerami ter hkrati tudi med elementi
samega prometnega sistema. Izbira prometnega sredstva pri potniškem in blagovnem
prometu mora biti eden izmed rezultatov prometnega modela. Vse predpostavke, ki vplivajo
na obremenjevanje in izbiro prometnega sredstva v prometnem modelu, morajo biti v študiji
jasno prikazane in ustrezno transparentno pojasnjene. V model mora biti vključen cestni in
železniški sistem in večji distribucijski in logistični centri v SV Sloveniji. V prometnem modelu
morata biti javni potniški in blagovni promet obravnavana enakovredno ostalim vrstam
prometa.
Območje podrobnejše obdelave (notranji prometni model) predstavlja celotno območje SV
Slovenije ( celotno področje severovzhodno od Celja). Na širšem območju se modelirajo
predvsem tisti prometni tokovi, ki pomembneje vplivajo na prometne razmere na območju
severovzhodne Slovenije oz. na progo Pragersko - Hodoš.
Izdelati je potrebno celovit multimodalni prometni model Slovenije, ki mora biti sestavljen iz
štirih glavnih podmodelov:
- dezagregirani stohastični 4-stopenjski model notranjega potniškega prometa,
katerega osnova morajo biti osebe,
- dezagregirani stohastični 4-stopenjski model notranjega blagovnega prometa,
- 4-stopenjski model zunanjega potniškega prometa
- 4-stopenjski model zunanjega blagovnega prometa.
Ker pri potniškem prometu na izbiro prometnega sredstva močno vpliva tudi stopnja
motorizacije, je potrebno razviti tudi sodoben model motorizacije.
Za razvoj, kalibracijo in validacijo prometnega modela so predhodno potrebni podatki o
stvarni količini prometa. V sklopu študije je potrebno izdelati in pridobiti:
- števne podatke za avtobusni javni promet,
- parametre vpliva pogostnosti voženj javnega prometa na izbiro prometnega sredstva.
Druge podatke se pridobi iz javnih statističnih virov, drugih štetij prometa in raziskav.
Ponudnik mora pred razvojem modela opraviti naslednje raziskave:
- štetje na medkrajevnih in primestnih avtobusih,
- anketo izražene preference (stated preference - SP) za vpliv pogostnosti voženj
javnega prometa na izbiro prometnega sredstva v odvisnosti od cene vozovnice in
lastništva avtomobila.
5.5.1.6 Razvoj, kalibracija in validacija prometnega modela
V prometni model morajo biti vključena prometna sredstva:
- potniški promet:
o osebni avto,
o javni promet (vlak, linijski avtobusi, kolesarji, pešci),
o parkiraj in se pelji (osebni avto, vlak, linijski avtobus),
o nelinijski avtobus;
- blagovni promet:
o vlak,

o lahki tovornjak (do 7,5 t),
o težki tovornjak (nad 7,5 t);
- zunanji potniški promet:
o osebni avto,
o vlak,
- zunanji blagovni promet:
o vlak,
o cestno tovorno vozilo.
V prometno omrežje mora biti vključeno celotno državno cestno omrežje in celotni železniški
sistem severovzhodno od Celja.
Notranji 4-stopenjski model potniškega prometa mora biti dezagregiran stohastični model.
Vključenih mora biti najmanj 5 namenov potovanj (dom, šola, služba, prosti čas…).
Distribucija potovanj in izbira prometnega sredstva potniškega prometa morata biti določena
z verjetnostnim modelom. Izbira prometnega sredstva mora poleg od potovalnega časa od
vrat do vrat biti odvisna najmanj tudi od cene goriva, cestnine, cene vozovnic in od
pogostnosti voženj vozil javnega prometa in gneče na vozilih javnega prometa.
Notranji 4-stopenjski model blagovnega prometa mora vključiti model blagovne menjave,
model izbire prometnega sredstva in logistični model izbire verige prometnih sredstev.
Izbira prometnega sredstva za blagovni promet se določi na osnovi funkcije, odvisne od
potovalnega časa in cene (strošek prevoza z vlakom, cestnine, gorivo, čas nakladanja in
razkladanja, idr.). Zunanji 4-stopenjski model povpraševanja potniškega prometa mora biti
sestavljen iz generacijskega modela, modela distribucije in izbire prometnega sredstva.
Zunanji 4-stopenjski model povpraševanja blagovnega prometa mora podobno kot notranji
model biti sestavljen iz modela blagovne menjave, modela izbire prometnega sredstva in
logističnega modela izbire verige prometnih sredstev.
Na območju, ki je predmet obdelave, morajo biti ključna križišča in križanja, ki pomembneje
vplivajo na izid vrednotenja, podrobno modelirana (urni promet, tudi za potrebo izdelave
projetov PGD).
Obremenjevanje se izdela po multimodalni in intermodalni stohastični ravnotežni metodi (za
potniški in blagovni promet). Upošteva se torej kombinirano pot med različnimi prometnimi
sredstvi. Npr. peš do vlaka, čakanje na vlak, vstop na vlak, vožnja z vlakom, prestop na
avtobus, vožnja z avtobusom itd. za javni potniški promet in za blagovni promet pretovor na
vlak, prevoz z vlakom, v logističnem centru pretovor na cestno tovorno vozilo, prevoz s
cestnim tovornim vozilom itd.
Prometni model mora upoštevati tudi distribucijo med prometnimi sredstvi zaradi omejitev
cestnega transporta (tovor, dnevne migracije) zaradi okoljskih omejitev v bodoče (internalizacija
eksternih stroškov)..
Predvidoma se prometni model modelira s prometom na delovni dan. Prometne obremenitve
se izrazijo v enotah potovanj/delovni dan, ton/delovni dan in vozil/delovni dan. Delovni dan
predstavlja približno povprečni delovni dan v letu. Za preveritev prepustnosti se prometni
model modelira tudi za urni promet in sicer za jutranjo in popoldansko urno konico (vozil/h in
smer).. Vse dnevne prometne obremenitve morajo biti podane tudi v enoti na povprečni letni
dnevni promet.

Prometni model mora vključevati vsaj 200 notranjih prometnih con (SV Slovenija) in 50
zunanjih con. Centroidi ne smejo biti na meji Republike Slovenije.
Model motorizacije mora biti verjetnostni model, ki omogoča modeliranje na ravni
gospodinjstev in oseb. Model mora za sedanje in prihodnje stanje omogočati izračun števila
gospodinjstev brez avtomobila, z enim avtom, z dvema avtomobiloma ali več ter število oseb
brez avta in z njim po prometnih conah.
Celoten prometni model in model motorizacije je potrebno ustrezno skalibrirati in validirati po
mednarodnih merilih. Prometni model vsaj na prometne obremenitve in potovalne čase in
model motorizacije na razpoložljive statistične in anketne podatke. Dokaz ustreznosti modela
mora biti nedvoumno dokazan.
Vsi postopki izdelave prometnega modela morajo biti jasno in transparentno elaborirani v
poročilu, da bo možna sledljivost izdelave modela in kasnejša preverljivost rezultatov na željo
Naročnika.
Osnovno leto je leto 2009 ali pozneje. Napoved potniškega in blagovnega prometa se s 4-
stopenjskim modelom izdela za leto 2016, ko bo rekonstrukcija železniške proge Pragersko –
Hodoš izvedena, ter nato po 5 let do leta 2035 (30 letno plansko obdobje). Napoved prometa za
potniški in blagovni promet se izdela na osnovi socioekonomskih podatkov po prometnih
conah (število prebivalcev, število delovnih mest po sektorjih, rast BDP-ja itd) za Republiko
Slovenijo in zunanje evropsko gravitacijsko zaledje in ne s subjektivno določenimi faktorji
rasti.
5.5.1.7 Prometna omrežja
V študiji se obdelajo naslednja osnovna prometna omrežja:
Sedanje prometno omrežje, ki ga predstavlja sedanji cestni in železniški sistem v letu
2009 - omrežje 0,
Primerjalno prometno omrežje, ki ga sestavlja sedanje prometno omrežje + dograjena
(modernizirana) cestna in železniška infrastruktura in sicer različno za vsakih 5 let glede
na prometne pogoje Z1 in Z2 iz študije »Analiza možnosti in potreb razvoja javne
železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji«, Prometni institut d.o.o., APPIA d.o.o.,
Fakulteta za pomorstvo in promet, Fakulteta za logistiko, januar 2011 – omrežje 1.1 -
1.5,
Bodoče prometno omrežje, ki predstavlja primerjalno prometno omrežje + predmetni
projekt rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš – omrežje 2.1 – 2.5.
V prometnem modelu morajo biti poleg novih in izboljšanih omrežij vključen tudi pričakovani
strošek za gorivo idr. ter elementi trajnostne prometne politike: internalizacija eksternih
stroškov, Eurovinjeta 3…
Mikroskopski prometni model železniškega in cestnega prometa
Model mora omogočati podrobno modeliranje železniške in cestne infrastrukture, voznih
redov, simulacij in kapacitetnih izračunov (po UIC 406), vrednotenj omrežij idr.
Modeliranje omrežja mora biti omogočeno na mikroskopskem nivoju. Poleg natančnih
parametrov v železniškem prometu kot so postaje, peroni, dolžine odsekov, vozne hitrosti,

skloni, polmeri krivin, elektrifikacija, dovoljena obtežba osi itd. mora omogočiti tudi
modeliranje različnih signalno varnostnih sistemov.
Omogočati mora oblikovanje in analizo voznih redov z izračunom voznih časov, zasedenosti
prog, detekcijo konfliktov ipd.
Simulacija mora potekati v interakciji s cestno in železniško infrastrukturo, signalno
varnostnimi napravami in drugimi vlaki.
Vrednotenje mora omogočati izračun prepustnosti in zasičenosti posameznih segmentov
prog, zamud, širjenja in razporeditve zamud vlakov po omrežju oziroma točnosti vlakov,
identifikacijo ovir v prostoru in času ter porabo energije po odsekih. Na cestnem delu mora
biti omogočen izračun zamud zaradi obvozov oz. križanj z železnico.
S podrobnim železniškim in cestnim prometnim modelom mora biti modelirano sedanje in
prihodnje železniško omrežje Pragersko - Hodoš, vključno z variantami in sicer za celotno
območje, ter ločeno za vsako od 11 območij.
Matrike povpraševanja potniškega in blagovnega prometa se za vsa časovna obdobja vzame
iz multimodalnega modela. Na tej osnovi se predhodno določi število in vrsto cestnih vozil ter
vlakov in tipov lokomotiv za analizirana leta po posameznih časovnih obdobjih dneva.
Rezultati mikroskopskega modela se pa povratno iterativno upoštevajo v multimodalnem 4-
stopenjskem modelu.

5.5.1.8 Prometno vrednotenje
Rezultati prometnega dela študije so:
prometne obremenitve za posamezne prometne sisteme v ustreznih enotah,
analiza 24-urnega prometa za povprečni delovni dan na vseh 79 križanjih ceste z železnico,
kazalci prometnega vrednotenja ločeno za posamezna prometna omrežja ter primerjava
glede na primerjalno prometno omrežje.
Prometne obremenitve za vse odseke (glavne smeri avtoceste, glavne ceste, pomembne regionalne
ceste ter lokalne ceste s prometom večjim od 3000 vozil/delovni dan) iz posameznega prometnega
modela za vsako od obravnavanih omrežij za leta 2009, 2016, 2020, 2025, 2030 in 2035 morajo biti
podane v:
- cestni promet: število vozil/dan za vsako obravnavano kategorijo vozil - [vozil/dan] in
za jutranjo in popoldansko urno konico (vozil/h in smer);
- železniški promet: število vlakov na dan, ločeno za potniški in tovorni promet –
[vlakov/dan] in za blagovni promet tudi število prepeljanega tovora v tonah na dan za
vsak obravnavan progovni odsek znotraj prometnega modela – [ton/dan];
Na osnovi obeh prometnih modelov se za celotno območje 79 križanj ter posebej za vsako od
11 območij ter za vsako modelirano leto prikaže rezultate prometnega vrednotenja na osnovi
naslednjih osnovnih kazalcev, ki morajo temeljiti na celoletnem prometu (urno distribucijo),
obdelanem v prometni študiji:
Skupni porabljen čas vseh potnikov v urah v vseh vejah prometa na dan in na celo leto,
enota [h/dan], [h/leto] ter [h/potnika/leto] in [h/potnika/dan]. Ti kazalci pokažejo
učinkovitost posameznega prometnega omrežja glede na porabljen čas. Enaki kazalci se
morajo izračunati na osnovi prometnega modela za posamezne veje prometa, torej
ločeno za cestni in železniški promet.
Število prepeljanih potnikov na dan in na leto – [potniki/dan] in [potniki/leto] za vse veje
prometa in ločeno za cestni, železniški in letalski promet.
Število opravljenih potniških kilometrov na dan in na leto – [pkm/dan] in [pkm/leto] za
vse veje prometa in ločeno za cestni in železniški.
Skupni porabljen čas prevoza celotnega obsega tovora v urah v vseh vejah prometa na
dan in na celo leto – [h/dan] in [h/leto]. Enaki kazalci se izračunajo še za posamezno
vejo transporta: cestni in železniški transport. Cilj je analiza učinkovitosti posameznega
prometnega omrežja na prevoz blaga glede na hitrost transporta.
Delež potnikov in tovora, ki s ceste preide na železnico po posameznih omrežjih.
Šibke točke v prepustnosti železniškega in cestnega omrežja za primerjalno omrežje in
prihodnje rešitve.
Distribucija zamud oziroma točnosti vlakov po variantah železniškega omrežja.
Poraba energije brez investicije in z investicijo.
5.5.2 EKONOMSKA ANALIZA
Pri izračunu kazalnikov ekonomskega vrednotenja je potrebno upoštevati naslednje:
Potrebno je izračunati skupno (železniško in cestno omrežje) ekonomsko učinkovitost (neto
sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa in relativno neto sedanjo vrednost) za celotno
obravnavano območje (vseh 79 križanj) ter posebej za vsako od 11 obravnavanih območij (tabela
v .xls z ločenimi investicijskimi stroški ter tokom koristi po letih za vsako obravnavano območje
posedej),
Obdobje za izračun kazalnikov je 2016 – 2035,
Upoštevajo se direktni stroški in koristi kot tudi eksterni vplivi, ki jih je potrebno izračunati v
denarni obliki. Eksterni stroški se določijo na osnovi modelskih vrednotenj. Upošteva se celotno

železniško in cestno omrežje. V račun se vključi emisija plinov, imisija hrupa in prometne nesreče.
Hrup se vrednoti pri predpostavljenem ravnem terenu.
Analiza občutljivosti in tveganja mora zajeti analizo vseh ključnih parametrov, ki določajo projekt.
Analiza občutljivosti mora izdvojiti tiste bistvene parametre, ki vplivajo na projekt, ter vpliv teh
parametrov na rezultat. Kot kritična spremenljivka opredeli tudi diskontna stopnja. Variirati je
potrebno naslednje diskontne stopnje: 5%, 3%. Sledi priprava kataloga tveganj, kjer se
tveganja ovrednotijo. Nadalje je cilj naloge tudi ugotoviti, kako je tveganja mogoče
omejiti na razumne meje.
Opisati je potrebno tudi nedenarne koristi.
Ekonomsko vrednotenje in v nadaljevanju finančna analiza morata biti narejena skladno z določili
priročnika za izdelavo analize stroškov in koristi (2008), ki se uporablja za projekte financirane s
strani EU skladov. Pri ekonomski analizi je potrebno upoštevati določila podzakonskih
aktov, ki veljajo za izdelavo investicijske dokumentacije v RS (splošna uredba in posebna
uredba za železniško infrastrukturo) ter zakonodajo, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
Ocenjena investicijska vrednost za celovit projekt za izračun ekonomske analize bo podana tekom
izdelave naloge.
5.5.3 FINANČNA ANALIZA, VIRI FINANCIRANJA
Poleg ekonomske analize je potrebno izdelati tudi finančno analizo z vidika upravljavca
infrastrukture.
Poseben del analize mora biti posvečen možnostim razvoja projekta v smislu javno
zasebnega partnerstva. Ugotoviti je potrebno, ali je lahko celoten projekt gospodarno in
racionalno razvijati v smislu sodelovanje javnega in privatnega kapitala.
Preučena mora biti možnost financiranja v organizaciji javno-zasebnega partnerstva.
Potrebno je ugotoviti, če je takšna oblika financiranja smiselna oziroma pod kakšnimi pogoji
bi bila smiselna.
5.5.4 IZHODIŠČA ZA IZDELAVO
Ker je cilj tega projekta zagotoviti osnove za pripravo vloge za pridobitev sredstev kohezijskega
sklada, mora okvir vsebine študije upravičenosti slediti vzorecu »Oris študije izvedljivosti za železniške
projekte«, Jaspers Dunaj, februar 2011 (v prilogi). Prometna študija se izdela po uveljavljeni
metodologiji za izdelavo prometnih študij. V osnovi se za ekonomsko in finančno analizo
upoštevajo:
Uredbe o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05);
Priročnik za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov, Služba Vlade RS za
strukturno politiko in regionalni razvoj, Ljubljana, 2004;
Guide to cost-benefit analysis of investment projects; Structural Funds, Cohesion Dund and
Instrument for Pre-Accession; European Commission, Directorate General Regional Policy, junij
2008;
Handbook on estimation of external cost in the transport sector Prosuced within the study
Internalisation Measures and Policies for all external Cost of Transport (IMPACT), CE Delft,
december 2007.
Pri izdelavi naloge se smiselno upošteva naslednja izdelana dokumentacija:
Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, Prometni
institut d.o.o., APPIA d.o.o., Fakulteta za pomorstvo in promet, Fakulteta za logistiko, januar 2011;
projektna dokumantacija;
ostale študije, ki so bile izdelane do sedaj, povezane s prometom in projekti na železniški in drugi
prometni infrastrukturi;
odločba evropske komisije;

DIIP za visokozmoglivostno/hitro progo Divača - Ljubljana in DIIP za visokozmoglivostno/hitro
progo Ljubljana - Zidani Most;
sprejeti državni prostorski načrti za javno železniško in drugo prometno infrastrukturo in državni
prostorski načrti za javno železniško in drugo prometno infrastrukturo, ki so v pripravi;
Oris študije izvedljivosti za železniške projekte, JASPERS Dunaj, Februar 2011;
druga relevantna dokumentacija.
5.5.5 OSTALE OBVEZNOSTI IZVAJALCA
Izvajalec mora študijo izdelati strokovno korektno, v skladu s projektno nalogo in uveljavljeno
metodologijo. Izvajalec je pri izdelavi dokumentacije dolžan upoštevati in uporabljati domače predpise,
normative in standarde, v kolikor pa teh ni, naj smiselno uporablja tuje predpise.
Če ponudnik smatra, da posamezne zahteve projektne naloge niso strokovno korektne oziroma
izvedljive ali pa so nejasne, je na to dolžan opozoriti že pri pripravi ponudbe in predlagati eventuelna
dopolnila projektne naloge.
Ponudnik mora v ponudbi opisati metodologijo izdelave tako podrobno, da bo jasno razviden
postopek izdelave naloge in pričakovani rezultati naloge. Iz opisa metodologije mora biti razviden
predlagan način izdelave naloge z opisom posameznih programskih orodij za vsak posamezni vsebinski
sklop naloge (npr. izdelava, kalibracija in validacija prometnega modela, napoved prometa,
metodologija vrednotenja, itd.).
Izdelovalec naloge ima poleg vseh nalog, določenih v vsebini in obsegu naloge še sledeče
obveznosti:
dolžan je stalno sodelovati z naročnikom in njegovim inženirjem,
sprotno mora obveščati naročnika o vseh dejstvih pomembnih za izvedbo naloge,
po predhodnem dogovorom z naročnikom mora sodelovati s predstavniki MzP in drugih ministrstev,
izdelovalci morebitnih drugih strokovnih podlag in drugih gradiv ter drugimi sodelujočimi na
projektu,
sodelovati mora pri usklajevanju in predstavitvah rešitev v posameznih fazah izvedbe naloge. Vse
predstavitve za naročnika morajo biti pripravljene v elektronski obliki s pomočjo sodobnih
predstavitvenih orodij,
ker bo predmetna študija upravičenosti osnova za pripravo vloge za pridobitev evropskih sredstev,
mora ogrodje naloge ustrezati navodilom Jaspersa za oris študije izvedljivosti za železniške projekte
(v prilogi), izdelovalec pa mora sodelovati pri izdelavi naloge do dokončne uskladitve vloge in
opraviti vse uskladitve in dopolnitve študije,
zagotoviti mora medsebojno usklajenost posameznih rešitev naloge, tudi z izdelki, ki jih izdelujejo
drugi izvajalci ali podizvajalci,
nalogo mora izdelati s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij,
zagotoviti mora vse končne in vmesne izdelke, mesečna poročila, predstavitve in vse druge izdelke
v slovenskem jeziku,
zagotoviti komunikacijo med naročnikom, njegovim inženirjem in izvajalcem (pisna, elektronska in
ustna komunikacija) v slovenščini. V primeru tujejezičnega izvajalca, je ta dolžan zagotoviti
simultano prevajanje na vseh sestankih, predstavitvah in vseh drugih dogodkih,
sodelovati mora z recenzenti v fazi izdelave naloge, nalogo mora dopolniti po utemeljenih
pripombah recenzentov,
kot dober strokovnjak prevzema odgovornost za opravo vseh navedenih nalog, ki jih je potrebno
izvršiti za uspešno in popolno izvedbo predmeta naloge v smislu postavljenih ciljev in vprašanj, ki
so predmet naloge.
Naročnik si pridržuje pravico dajati izvajalcu med izdelavo naloge dodatna navodila, ki jih bo
moral upoštevati, ne da bi imel pravico do dodatne cene, če taka navodila ne bodo bistveno
vplivala na obseg naloge.

6.0 IZHODIŠČA ZA IZVEDBO RAZPISANIH DEL
6.1 Planska izhodišča
- Državni prostorski načrt za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge
Pragersko–Hodoš, Uradni list RS, št. 51/2009 z dne 03.07.2009.
- Občinski prostoroski planski akti (za območja izven DPN).
6.2 Zakonska in normativna izhodišča
Razpisana dela morajo biti izdelana v skladu z naslednjo veljavno zakonodajo ter drugimi zakoni,
podzakonskimi akti in normativi s področja gradenj sprejetimi v času izdelave te dokumentacije:
Zakoni in predpisi s področja graditve objektov,
Zakoni in predpisi s področja prostora,
Zakoni in predpisi na področju prometa,
Zakoni in predpisi na področju cest,
Zakoni in predpisi na področju železnic
Zakoni in predpisi s področja okolja,
Zakoni in predpisi s področja voda,
Zakoni s področja energetike,
Vsa druga zakonodaja s področja načrtovanja tega posega.
V primeru uveljavitve nove zakonodaje v času izdelave predmetne naloge, mora izvajalec v
roku 10 dni od njegove uveljavitve naročnika obvestiti o posledicah spremembe zakonodaje
na predmet pogodbe ter priložiti podlage za spremembo pogodbenega razmerja.
PODROČJE: Cestna infrastruktura, premostitveni objekti, prestavitve in zaščite
komunalne in energetske infrastrukture
– Zakon o varnosti cestnega prometa - ZVCP-1 (Ur.l. RS, št. 83/2004, 35/2005,
51/2005-UPB1, 67/2005 Odl.US: U-I-32/05-13, 69/2005, 76/2005-ZDCOPMD,
97/2005-UPB2, 108/2005, 25/2006-UPB3, 70/2006-ZIKS-1B, 105/2006, 123/2006
Odl.US: P-72/05-17, U-I-327/05, 133/2006-UPB4, 139/2006-ZORed, 37/2008,
56/2008-UPB5, 57/2008-ZLDUVCP, 73/2008 Odl.US: U-I-295/05-38, 58/2009),
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00,
79/00, 97/00, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02, 18/03, 65/03, 119/03, 86/05, 118/05,
71/06, 98/06, 116/07),
– Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06),
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS,
št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08).
– Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Ur.list RS, št. 37/2003),
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št.
47/2005) ,
– Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005)
– V primeru izdelave projektne dokumentacije za državno cestno infrastrukturo je
potrebno, poleg navedene zakonodaje upoštevati tudi:

– Klasifikacijski načrt za projektno dokumentacijo (glej spletno stran Ministrstva za
promet in zveze, Direkcije RS za ceste) in zahtevano vsebino smiselno prilagoditi
veljavni zakonodaji,
– Splošne tehnične pogoje (Republiška uprava za ceste, junij 1994, november 1996) ter
– Posebne tehnične pogoje - opisi del, ki jih je potrdil tehnični odbor TO 09 na DRSC na
seji v decembru 2005.
PODROČJE : Prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture
Projektiranje plinovodnega omrežja
– Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z
delovnim tlakom 16 bar (Ur.l. RS, št. 60/2001 in 54/2002),
– Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z
največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur.l. RS, št. 26/2002 in 54/2002),
– Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Ur.l. RS, št. 89/2005)
– Ostala področna zakonodaja.
– Podatki o plinovodih so dostopni pri pristojnih občinskih geodetskih službah in na
podjetju Geoplin plinovodi d.o.o. (Služba gradnje oz. Razvojna služba).
– Pred projektiranjem se z lokatorjem na križanjih in vzporednih potekih preveri položaj
in globino plinovoda.
– Projektno je potrebno obdelati in z upravljavcem uskladiti vsa tangiranja plinovoda v
varnostnem pasu plinovoda.
– Pri prečkanju plinovoda z ostalimi komunalnimi vodi ter ureditvami se upošteva
projektne pogoje Geoplin Plinovodi d.o.o.
– Za plinovod pod novimi prometnimi površinami je potrebno izdelati geološko –
geomehansko presojo in statični izračun prenosa obremenitev v plinovodu. V kolikor
so obremenitve prekoračene se predvidi zaščita plinovoda.
– Vse projektne rešitve morajo biti obdelane skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
PODROČJE: Prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture
Projektiranje kanalizacijske infrastrukture
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005),
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št.
47/2005) ter
– Občinski pravilniki in odloki.
PODROČJE: Prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture
Projektiranje vodovoda
– Pravilnik o pitni vodi (Ur.list RS, št. 19/2004) ter
– Občinske pravilnike in odloke.
PODROČJE: Prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture
Ureditev križanj in približevanj elektroenergetskih objektov nizke napetosti 0,4
kv
– Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur. List RS št. 101/05),

– Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. List RS št. 29/92),
– Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih
postrojev (Ur. List SFRJ št. 13/68),
– Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih
transformatorskih postaj (Ur. l. SFRJ št. 13/1978)
– Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (Ur.
List SFRJ št. 51/73),
– Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1kV, 10kV in 20kV (Tipizacija
DES, januar 1981),
– Nizkonapetostno omrežje I. del - tehnični normativi, veljavna zakonodaja, vezni
material, konzole in primeri montaže – DES, maj 1978
– Gradnja nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih hišnih priključkov s samonosnim
kabelskim snopom – DES, februar 1979 - snopič 3
– Nizkonapetostne priključne in razdelilne kabelske omarice - julij 1979 -. snopič 4
– Utemeljitev uporabe določil JUS N.B2.741 pri dimenzioniranju ozemljitev TP SN/NN v
indirektno ozemljenih SN omrežjih (EI “Milan Vidmar”, ref. št. 1096)
– Nizkonapetostno omrežje na konzolah, strešnih ali zidnih stojalih in lesenih drogovih –
DES, april 1974 - snopič 45
– Nizkonapetostna omrežja III – DES, avgust 1969 - snopič 33
– Tipizacija omrežnih priključkov, GIZ distribucije – maj 2005
PODROČJE: Prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture
Projektiranje nizko napetostne energetske infrastrukture
– Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur. List RS št. 101/05),
– Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. List RS št. 29/92),
– Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih
postrojev (Ur. List SFRJ št. 13/68),
– Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih
transformatorskih postaj (Ur. l. SFRJ št. 13/1978)
– Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (Ur.
List SFRJ št. 51/73),
– Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1kV, 10kV in 20kV (Tipizacija
DES, januar 1981),
– Nizkonapetostno omrežje I. del - tehnični normativi, veljavna zakonodaja, vezni
material, konzole in primeri montaže – DES, maj 1978
– Gradnja nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih hišnih priključkov s samonosnim
kabelskim snopom – DES, februar 1979 - snopič 3
– Nizkonapetostne priključne in razdelilne kabelske omarice - julij 1979 -. snopič 4
– Utemeljitev uporabe določil JUS N.B2.741 pri dimenzioniranju ozemljitev TP SN/NN v
indirektno ozemljenih SN omrežjih (EI “Milan Vidmar”, ref. št. 1096)
– Nizkonapetostno omrežje na konzolah, strešnih ali zidnih stojalih in lesenih drogovih –
DES, april 1974 - snopič 45
– Nizkonapetostna omrežja III – DES, avgust 1969 - snopič 33
– Tipizacija omrežnih priključkov, GIZ distribucije – maj 2005
PODROČJE: prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture
Projektiranje srednje napetostne energetske infrastrukture
– Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z
nazivno napetostjo od 1kV do 400kV (Ur. List SFRJ št. 65/88),
– Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur. List RS št. 101/05),

– Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. List RS št. 29/92),
– Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih
postrojev (Ur. List SFRJ št. 13/68),
– Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih
transformatorskih postaj (Ur. l. SFRJ št. 13/1978)
– Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (Ur.
List SFRJ št. 51/73),
– Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1kV, 10kV in 20kV (Tipizacija
DES, januar 1981),
– Tipizacija daljnovodov 10 in 20 kV (leseni drogovi - vodniki razporejeni v trikotu) –
Tipizacija DES, januar 1965,
– Oprema izolatorskih verig za DV napetosti 10, 20 in 35 kV in prereza tokovodnikov do
150 mm2 Al-Je in Cu – DES, avgust 1973
– Tipizacija DV 10 in 20 kV na lesenih drogovih z ravnimi konzolami - april 1988 -
snopič 9,
– Tipizacija DV 20 kV na betonskih drogovih (viseči izolatorji) - januar 1989 - snopič 10
– Utemeljitev uporabe določil JUS N.B2.741 pri dimenzioniranju ozemljitev TP SN/NN v
indirektno ozemljenih SN omrežjih (EI “Milan Vidmar”, ref. št. 1096)
PODROČJE: Prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture
Projektiranje visoko napetostne energetske infrastrukture
– Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z
nazivno napetostjo od 1kV do 400kV (Ur. List SFRJ št. 65/88),
– Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur. List RS št. 101/05),
PODROČJE: Železniška infrastruktura
Pri izdelavi projekta je potrebno upoštevati Direktivo o interoperabilnosti vseevropskega
železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (Direktiva 2001/16/ES, 2008/57/ES) ki
določa, da se morajo v takem primeru izpolnjevati določila TSI. Projektant naj pri izdelavi
projekta pojasni, katere TSI je upošteval in naj obrazloži upoštevanje zahtev posamezne TSI.
V primeru, da projektant določenih zahtev iz razlogov, ki jih predvidevajo direktive oz. TSI,
ne more upoštevati, je potrebno podati tudi natančno obrazložitev teh razlogov.
V primeru, da med izdelavo predmeta javnega naročila stopijo v veljavo novi zakoni,
pravilniki, navodila in uredbe, je le-te potrebno upoštevati pri projektiranju.
Pri projektiranju je potrebno upoštevati predvsem sledečo področno zakonodajo:
– Zakon o železniškem prometu (Ur. list RS, št. 44/07, 58/09),
– Zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS št. 61/07),
– Signalni pravilnik (Ur. l. RS št. 123/07),
– Prometni pravilnik (Ur. l. RS št. 123/07),
– Program omrežja, 2009
– Odločba komisije z dne 21. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost
v zvezi s »funkcionalno oviranimi osebami« v vseevropskem železniškem sistemu za
konvencionalne in visoke hitrosti, (Uradni list Evropske unije št. L64/72, z dne
7.3.2008),
– Zakon o ratifikaciji Evropskega sporazuma o najvažnejših mednarodnih železniških
progah (AGC); (Ur. l. RS, št. 11/89)

– Zakon o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pomembnejših progah mednarodnega
kombiniranega transporta in pripadajočih naprava (AGTC); (Ur. l. RS, št. 16/94)
– Pravilnik o nivojskih prehodih(Ur. l. RS, št. 85/08)
– Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Ur. List RS, št. 72/09)
– Pravilnik o ukrepih varstva pred požarom v progovnem in požarnovarstvenem pasu
železniške proge in na tirnih vozilih z odprtim kuriščem (Ur. List RS, št. 72/09)
– Pravilnik o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov,
naprav in sistemov v železniško infrastrukturo (Ur. l. RS štev. 82/06),
– Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in
investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške
infrastrukture (Ur. l. RS štev. 82/06),
– Pravilnik o varstvu pri delu na železnicah (Ur. l. SRS štev. 36/89),
– Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka 7/92 (Ur. l. RS štev.
29/92),
– Uredba o kategorizaciji prog (Ur. l. RS št. 4/09)
– Pravilnik o varstvu pri delu na železnici
– Okoljevarstvene zahteve Slovenskih železnic
– Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav enosmernega sistema
3 KV (Ur.l. RS. 56/2003)
– Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih
progah (Ur.l. RS 47/2009)
– SIST EN 50119:2002 - Železniške naprave – Stabilne naprave električne vleke –
Kontaktni vodniki električne vleke - Railway applications - Fixed installations - Electric
traction overhead contact lines
– SIST EN 50122-1:1998 - Železniške naprave – Stabilne naprave električne vleke – 1.
del: Zaščitni ukrepi glede električne varnosti in ozemljitev - Railway applications -
Fixed installations - Part 1: Protective provisions relating to electrical safety and
earthing
– SIST EN 50122-2:1998 - Železniške naprave – Stabilne naprave električne vleke – 2.
del: Zaščitni ukrepi proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni
sistemi - Railway applications - Fixed installations - Part 2: Protective provisions
against the effects of stray currents caused by d.c. traction systems
– SIST EN 50122-2:1998/A1:2003 - Železniške naprave – Stabilne naprave električne
vleke – 2. del: Zaščitni ukrepi proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo
enosmerni vlečni sistemi – Dopolnilo A1 - Railway applications - Fixed installations -
Part 2: Protective provisions against the effects of stray currents caused by d.c.
traction systems - Amendment A1
– SIST EN 50367:2006 - Železniške naprave – Sistemi za odjem toka – Tehnični kriteriji
za interaktivnost med odjemnikom toka in kontaktnim vodnikom (za doseganje
prostega dostopa) - Railway applications - Current collection systems - Technical
criteria for the interaction between pantograph and overhead line (to achieve free
access)
– SIST EN 50124-1 in 2: 2002 Railway applications - Insulation coordination
– Splošni tehniški predpisi in standardi s področja elektroinštalacij
– Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja
železniških prog (Ur. list RS št. 14/2003)
– SIST EN 13145:2004; Železniške naprave – Zgornji ustroj – Leseni pragi in kretniški
leseni pragi
– SIST EN 13146:2004; Železniške naprave – Zgornji ustroj – Preskušanje pritrdilnih
sistemov
– SIST EN 13230:2004; Železniške naprave – Zgornji ustroj – Betonski pragi in kretniški
betonski pragi

– SIST EN 13232:2004; Železniške naprave - Zgornji ustroj – Kretnice in križišča
– SIST EN 13450:2003; Agregati za grede železniških prog
– SIST EN 13481:2004; Železniške naprave – Zgornji ustroj – Zahteve za izdelavo
pritrdilnih sistemov
– SIST EN 13674:2004 in 13674:2006; Železniške naprave – Zgornji ustroj –
Tirnica/Tirnice
– SIST EN 13803-1: 2004; Železniške aplikacije - Parametri za načrtovanje poravnave
tirov
– SIST EN 13848-1: 2004; Železniške naprave – Zgornji ustroj – Kakovost tirne
geometrije
– Pravilnik o vzdrževanju spodnjega ustroja na progah 315
– Navodilo 317
– Navodilo za kakovost in nadzor kakovosti tolčenca za gramozno gredo železniških
tirov (Ur. list RS, št. 39/95)
– Navodilo o spremembi navodila za kakovost in nadzor kakovosti tolčenca za gramozno
gredo železniških tirov (Ur. list RS, št. 75/96)
– Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe
objektov v javni rabi ter v večstanovanjskih stavbah (Ur. list RS, št. 97/03)
– Odločba komisije z dne 21. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost
v zvezi s »funkcionalno oviranimi osebami« v vseevropskem železniškem sistemu za
konvencionalne in visoke hitrosti, (Uradni list Evropske unije št. L64/72, z dne 07. 03.
2008)
– Pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne instalacije TP 2/89 (Ur. list SFRJ,
št. 53/88),
– Pravilnik (400) o vzdrževanju signalno varnostnih naprav (SLG SJŽ 5/73, 4-5/75,
8/78, 8/84, 4/85),
– Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega
telekomunikacijskega omrežja (Ur. l. RS št. 30/03)
– Tehnični pogoji za dobavo in vgradnjo signalno varnostne in telekomunikacijske
opreme na magistralnih progah JŽ (URL SFRJ 10/65, SLG SJŽ 13/66, 8/71, 8/72)
– Tehnični pogoji za zavarovanje prometa na cestnih prehodih v nivoju (SLG SJŽ 8/71),
– Pravilnik o notranjem redu na železnici (Ur. l. RS št. 88/08),
PODROČJE : Vodnogospodarske ureditve
– Zakon o vodah – ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-
ZVO-1; 57/2008);
– Zakon o varstvu okolja – ZVO – 1 (Uradni list RS, št. 41/2004, Ur.l. RS, št. 17/2006,
20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006
Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-
ZFO-1A, 70/2008, 108/2009
– Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
(Uradni list RS 89/2008)
– Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede
ogroženosti, (Uradni list RS, št.60)
PODROČJE : strokovne podlage za izdelavo obremenitve s hrupom s predlogom
protihrupnih ukrepov, elaborat pasivne protihrupne zaščite preobremenjenih
stavb z varovanimi prostori

– Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 105/05,
34/08,109/09)
– Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 121/04)
– Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o
pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS 105/08),
– Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur. list RS št. 14/99; 102/04),
PODROČJE : geološko, geomehanske in hidrogeološke raziskave
– Zakon o rudarstvu (ZRud) Ur.l. RS, št. 56/1999, 110/2002-ZGO-1, 46/2004, 98/2004-
UPB1, 68/2008
– Zakon o vodah /ZV-1/ (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04 in 41/04-ZVO-1, 57/08)
– Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS,
št. 49/06)
– Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04,
5/06)
– Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na
podlagi vodnega soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega
soglasja (Uradni list RS, št. 62/2004)
– Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - Ptujskega
polja (Ur. list RS št. 59/2007)
– Odlok o določitvi vodovarstvenega območja za zavarovanje zajetij za pitno vodo
vodarne Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 5/00)
– Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode na
Moti (Uradne objave pomurskih občin, št. 30/83)

6.3. Strokovna izhodišča
6.3.1. Geodetski posnetek terena
V sklopu geodetskih del je potrebno izvesti:
– reambulacijo in dopolnitev geodetskega posnetka v območju ureditev cestnih križanj z
železniško progo in v območju postajališč
– dopolnitev geodetskega posnetka s poteki nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov,
– snemanje prečnih profilov za potrebe projektiranja vodotokov, prepust in mostov
– snemanje prečnih profilov za potrebe projektiranja cest, premostitvenih objektov in
podhodov,
– snemanje prečnih profilov za potrebe projektiranja železniških ureditev,
– snemanje prečnih profilov za potrebe izračuna hrupa,
Splošno
– V okviru ločeno razpisane naloge PGD in PZR za elektrifikacijo in rekonstrukcijo žel. Proge
Pragersko – Hodoš se izdeluje reambulacija geodetskega posnetka. Reamuliran geodetski
posnetek bo naročnik dostavil izbranemu ponudniku, ki ga bo uporabil za izdelavo
predmetne projektne dokumentacije ter ga po potrebi dopolnil
– Geodetski načrt po predpisih o geodetski dejavnosti lahko izdela samo geodetsko podjetje
z odgovornim geodetom.
– Certifikat geodetskega načrta mora biti narejen v skladu s prilogo Pravilnika o
geodetskem načrtu (v tabelarični obliki).
– Sočasno z izdelavo geodetskega posnetka bo naročnik izvajal postopek urejanje mej v
skladu s predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.
Reambulacija in dopolnitev geodetskega posnetka
Za potrebe izdelave DPN in izdelave strokovnih podlag je bil izdelan digitalni geodetski
posnetek, ki ga je izdelalo podjetje AGEA Inženiring d.o.o., februarja 2009, pod št.8593.
Vsi podatki o geodetskem posnetku so navedeni v certifikatu geodetskega načrta za odsek
železniške proge Pragersko – Hodoš, ki se nahaja v prilogi te projektne naloge (PRILOGA
02).
Že izdelan geodetski posnetek bo predan izbranemu izvajalcu del. Izvajalec del je dolžan
geodetski posnetek reambulirati in dopolniti manjkajoče vsebine tako, da bo geodetski
posnetek za potrebe izdelave projektne dokumentacije izdelan v skladu s Pravilnikom o
geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/2004 in 33/2007 - ZPNačrt). Izdelati ga je
potrebno najmanj v M 1: 1000.
Vsebovati mora:
− podatke o reliefu, vodah, izvirih, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč,
rastlinstvu ter podatke o zemljiških parcelah,
− podatke o podzemnih in nadzemnih infrastrukturnih napravah/vodih,
− podatke o zavarovanih objektih oz. zavarovanih delih objektov na podlagi predpisov o kulturni
dediščini,
− opremljen mora biti z: imeni vodotokov, naselij, zaselkov, ulic, hišnih številk, …..,
− digitalni katastrski načrt,
− podatki o zemljiških parcelah.
Izdela se ga v obstoječem državnem in novem evropskem koordinatnem sistemu.

Izdelava geodetskega načrta in snemanje prečnih profilov za potrebe projektiranja
vodotokov, prepust in mostov
- Geodetski načrt; izdela se geodetski načrt (situacija M 1:1000 oz. M 1:500 v območju
objektov in prečni profili), ki mora obsegati strugo vodotokov in obrežni pas, do koder
sega vpliv vodotoka ali predvidenega posega. V okviru geodetskega posnetka je
potrebno detajlno prikazati tudi obstoječe objekte. Na območju obdelave naj bodo
prečni profili locirani na vseh kritičnih mestih in značilnih prerezih oziroma na razdalji
20 m
- Zaradi navezave na gorvodne in dolvodne razmere je potrebno posneti vsaj 5
gorvodnih in 5 dolvodnih profilov od meje obdelave.
- Geodetski posnetek struge potokov na vplivnem območju križanja (dno in brežine) je
treba posneti minimalno 50 m nad križanjem do 50 m pod križanjem za vsak prepust
s prečnimi profili na 20 m in obstoječim prerezom prepusta.
- Geodetski posnetek struge potoka Rogoznice obsega območje minimalno 150 m nad
križanjem do 150 m pod križanjem – dolžina (dno in brežine) s prečnimi profili na 20
m in obstoječo mostno odprtino.
Snemanje prečnih profilov za potrebe projektiranja cest, premostitvenih objektov in
podhodov
- V območju rekonstrukcij in deviacij cest ter razširitev obstoječih premostitvenih
objektov je potrebno posneti prečne prereze obstoječih cest in objektov.
- Prečni profili se posnamejo na 20 m, v območju križišč in navezav pa na medsebojni
oddaljenosti 10 m.
Snemanje prečnih profilov za potrebe projektiranja železniških ureditev
postajališč
in ureditev
V območju projektiranja železniških ureditev je treba posneti prečne prereze obstoječih tirov,
objektov in naprav na 25 m.
- vzdolžni profil železniškega tira v območju 50 m levo in desno od nivojskega prehoda
v M 1:1000/100
- vzdolžni profil ceste minimalno 50 m od osi najbližjega tira z morebitno zaokrožitvijo
loma nivelete
6.3.2. Strokovna izhodišča za izdelavo načrta arhitekture in krajinske arhitekture
Načrt arhitekture se izdela za nove inženirske objekte (predvsem nadvozi), ki morajo biti
zasnovati na način, da zagotavljajo zahtevane programe in sledijo razmerjem v prostoru.
Načrt krajinske arhitekture je treba zasnovati na podlagi strokovnih podlag in DPN. Pri
izdelavi je potrebno upoštevati okoljsko poročilo in poročilo o vplivih na okolje (DDC d.o.o.,
štev. proj. PVO 102/2005).
Rešitve zasnove krajinske ureditve naj temeljijo na predhodni analizi prostorskih značilnosti.
To so predvsem naslednje sestavine prostora: vegetacija, reliefne in mikroreliefne
značilnosti, antropogene sestavine in vidne prvine okolja.

Način oblikovanja brežin naj bo odvisen od lastnosti matične hribine, predvsem pa ob
upoštevanju krajinskih posebnosti.
V okviru detajlnejših obravnav posameznih odsekov je potrebno posebno pozornost nameniti
urejanju:
- prečkanj železniške proge
- območjem prestavitev, rekonstrukcij in gradnji povezovalnih cest;
- vodnogospodarskih ureditev; obvodnih ureditev, regulacij potokov, ureditve brežin,
mostov in prepustov,
- rekultivacij zemljišč
- območij kjer se rušijo objekti;
- protihrupnih ograj,
- ob območjih zavarovanih enot naravne in kulturne dediščine,
- na območjih kmetijskih in gozdnih površin.
Načrtovanje zasaditev naj upošteva uporabo avtohtonih rastlin.
Po končani gradnji se območja, rušitev cest, ozelenijo oziroma zasadijo z avtohtonimi
grmovnimi in drevesnimi vrstami, se sonaravno uredi. Območja opuščenih nivojskih prehodov
se na nekaterih delih opuščenih tras cest rekultivirajo.
V zasnovi zasaditve je treba poleg oblikovnih upoštevati tudi vse tehnične zahteve in
normative, ki veljajo na področju zasaditve (zadostno razdaljo od osi železniške proge,
odmike od drugih vodov, objektov in naprav ob železniški progi, itd).
6.3.3. Strokovna izhodišča za izdelavo načrtov gradbenih konstrukcij
(za izdelavo načrtov cestne infrastrukture, premostitvenih objektov, križanja, prestavitve
in zaščite komunalne in energetske infrastrukture )
6.3.3.1 Tehnična izhodišča za projektiranje cest
Tehnične elemente državnih in lokalnih cest, ki so predmet naloge, se dimenzionira z upoštevanjem
Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06) in pogojev njihovih upravljavcev, za
plansko obdobje 20 let.
Dimenzioniranje voziščne konstrukcije
Voziščna konstrukcija se dimenzionira po veljavnih tehničnih specifikacijah. Pri določitvi
dimenzij voziščne konstrukcije je potrebno upoštevati zadnje podatke o prometnih
obremenitvah po strukturi vozil PLDP.
Dimenzioniranje voziščne konstrukcije se izvede za:
– novogradnjo voziščne konstrukcije in
– za zamenjavo ali ojačitev obstoječega vozišča
(skladno z novo tehnično regulativo) na osnovi izvedenih sondažnih izkopov in potrebnih
geoloških raziskav.
Izvesti je ustrezno število sondažnih izkopov (vrtin) in na odvzetih vzorcih izvesti naslednje
laboratorijske preiskave: meritev E vd na globini temeljnih tal, AC klasifikacija, ugotovitev
zrnavostne sestave, delež finih delcev.

Na osnovi navedenega se pripravi predlog optimalnega in racionalnega ukrepa za ureditev
vozišča ob upoštevanju veljavne tehnične regulative:
– Evropskih produktnih standardih SIST EN 13108 - 1 do 8
– Slovenskih nacionalnih dodatkih SIST 1038 - 1 do 8
– Splošnih tehničnih pogojih
– TSC 06.300/06.410 Smernicah in tehničnih pogojih za graditev asfaltnih plasti.
Odvodnjavanje vozišč
Odvodnjavanje cest in hodnikov za pešce se zagotovi z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi
nagibi ter sistemom za odvajanje padavinskih vod v odvodnike ali na teren.
Odtok površinske vode z utrjene površine cestišča na območju varovanega vodozbirnega
območja se uredi skozi vodotesno kanalizacijo preko objektov za zadrževanje in čiščenje in
se priključi na bližnji odvodnik.
Elemente in ukrepe povezane z odvodnjavanjem vozišč se dimenzionira na podlagi količine
padavin, prispevnih površin, koeficiente odtoka ter obstoječih sistemov odvodnje. Novo
padavinsko kanalizacijo se naveže na obstoječe sisteme, vendar se predhodno preveri
njihova ustreznost.
Pri projektiranju je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
odpadne vode z javnih cest ( Ur. l. RS št. 47/ 2005).
Tehnična izhodišča za projektiranje hodnikov za pešce
Hodniki za pešce se od vozišča ločijo z betonskimi robniki. Na celotni dolžini hodnikov za
pešce se izvede javna razsvetljava.
Površine za pešce se urejajo v skladu s pravili urejanja prostora in s stališča zagotavljanja
prometne varnosti ter ekonomičnosti graditve in vzdrževanja skladno z določbami 48. člena
Pravilnika o projektiranju cest ter skladno s 10. členom Uredbe o DPN.
Tehnična izhodišča za projektiranje avtobusnih postajališč
Avtobusna postajališča se uredijo s čakalno ploščadjo in nadstrešnico. Čakalno ploščad se
naveže na hodnik za pešce, ki naj poteka do navezave na obstoječo peš površino oziroma do
križišča regionalnih cest. V območju avtobusnih postajališč se izvede javna razsvetljava in
prehod za pešce.
Pri dimenzioniranju elementov avtobusnih postajališč se upošteva uvozno hitrost 40 km/h in
dimenzije navadnega avtobusa ter zagotovitev ustreznih preglednih trikotnikov.
Predvidi se tipsko opremo avtobusnega postajališča (koš, tabla z voznim redom,
nadstrešnica), ki jo je potrebno predhodno uskladiti z naročnikom in občino.
Pri projektiranju je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah
(Ur.l.RS, št. 37/2003) ter skladno s 10. členom Uredbe o DPN.
Tehnična izhodišča za projektiranje križišč in priključkov
– Elemente in obliko križišč na državnih cestah in pomembnejših lokalnih cestah se določi
na osnovi prometne funkcije ceste, načina distribucije prometnih tokov, količine prometa,

prevoznosti merodajnega tipskega vozila ter varnega prečkanja kolesarjev in pešcev
(predvidoma 2 križišči). Zavijalne loke je potrebno preveriti z dinamičnimi traktisami
merodajnega vozila (44.čl. Pravilnika o projektiranju cest). Prometne podatke je potrebno
pridobiti s štetjem prometa na predmetnem odseku regionalne in lokalne ceste.
Dimenzioniranje križišč se prikaže v Elaboratu dimenzioniranja križišč, ki je sestavni del
razpisane naloge.
– Priključke se izvede čim bolj pravokotno na vozišče v obstoječih širinah. Priključevanje
lokalnih cest se zagotovi z robniki položenimi v smeri zavijalnih radiev. Širina priključka in
zavijalni radii morajo zagotavljati uvoz tovornim vozilom (kamion).
– Uvoze do stanovanjskih objektov se, v primeru hodnikov za pešce, izvede preko
poglobljenih robnikov.
– Evidentira se vse dostope na kmetijske in gozdne površine in jih projektno obdela.
Ukinjene dostope se nadomesti z novimi na ustrezno odmaknjenih lokacijah.
Zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb
– Vse površine, ki so ob vozišču oziroma potekajo samostojno in so namenjene pešcem, ter
nivojski prehodi čez vozišče morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir ter hkrati
zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi, ki
urejajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni
rabi.
– Površina za uporabo invalidskega vozička je minimalne širine 1,20 m, s prečnim nagibom
do 3,0% in vzdolžnim nagibom do 6,0%, če ima na razdalji do 30 m počivališče dolžine
do 3 m z nagibom do 1,5%.
– Prehodi za invalidski voziček se oblikujejo s klančino minimalne širine 1,0 m in z nagibom
do 12,0%, ki se jo neposredno priključi na niveleto pločnika ali roba ceste.
– Ob stopnišču nadhoda ali podhoda se predvidi klančina za invalidske vozičke in kolesarje,
minimalne širine 1,50 m, z nagibom do 8,0% in z vmesnim podestom na razdalji do 10
m, ki je opremljena na obeh straneh z varovalno ograjo in držalom na višini 1,00 m od
tal.
– Na površini za pešce, ki jo uporabljajo slabovidne osebe, ni dopustno v prosto gibalni
površini postavljati nobene ovire.
Prometna signalizacija
– Sestavni del načrtov cestne infrastrukture je tudi izvedba vertikalne in horizontalne
prometne signalizacije znotraj območja urejanja ter tudi izven meje DPN v kolikor se
spremenijo prometni režimi na določenem območju.
– Postavitev prometnih znakov se predvidi v skladu s predpisom o prometni signalizaciji in
prometni opremi na javnih cestah ter skladno z določbami zakona, ki ureja varnost
cestnega prometa, o napravah za urejanje prometa.
6.3.3.2. Izhodišča za projektiranje premostitvenih objektov

Splošno
– Premostitveni objekti se projektirajo na osnovi geometrijski elementov osi in dimenzij
prečnega profila ceste ter glede na kot križanja, pogoje premostitve in geotehnične
podatke.
– Geometrijske elemente osi in dimenzije prečnega profila ceste v območju
premostitvenega objekta določi projektant ceste v sodelovanju s projektantom objektov
in geomehanikom.
– Odprtine mostu in prepusta se določajo na osnovi hidravličnega računa relevantnega
pretoka vodotoka.
– Pri prečkanju železniške proge (nadvoz) je treba pod spodnjim robom konstrukcije
objekta zagotoviti svetli profil za novogradnje GC in zadostne odmike delov voznega
omrežja pod napetostjo od konstrukcije glede na projektne rešitve voznega omrežja in
predvideni sistem elektrifikacije (sistem 3 kV oziroma 25 kV).
– Premostitveni objekt se praviloma projektira v premi ali krožni krivini z enotnim
polmerom. Kot križanja osi objekta z osjo premostitve je praviloma 90º oziroma v mejah
od 45 º–135 º.
– Niveleta v območju cestnega objekta se izvede v dopustnem nagibu in mora omogočati
dovolj prostora za racionalno izbiro konstrukcijske in zaščitne višine.
– Premostitveni objekti se načrtujejo z upoštevanjem drugega tira železniške proge. Pri
podvozih se drugi tir upošteva na način, da so rešitve racionalne. To pomeni, da se npr.
na lokalnih cestah predvidi dograditev podvoza za II tir, v urbanih središčih, na
regionalnih cestah pa so tehnične rešitve že projektirane na končno stanje upoštevajoč
dvotirnosti. Koncept se predhodno potrdi z naročnikom.
Statični račun
– V statičnem računu se morajo upoštevati vse stalne, spremenljive, potresne in nezgodne
obtežbe, ki delujejo na objekt.
– Preverijo se vse kombinacije obtežb, ki lahko nastopijo med gradnjo in v uporabni dobi
objekta. Mejna stanja nosilnosti in uporabnosti se preverijo z upoštevanjem delnih
varnostnih faktorjev za posamezna projektna stanja (stalna in začasna, nezgodna,
potresna) po standardih SIST EN in slovenskih nacionalnih dodatkih.
– Prometna obtežba se upošteva po SIST EN 1991-2 (Prometna obtežba mostov). Za
cestne premostitvene objekte se za globalne in lokalne dokaze upošteva glavni obtežni
model LM 1 (2-osni model, na glavnem pasu 2 x 300 kN), za lokalne dokaze pa dodatno
še obtežni model LM 2 (1-osni model, 1 x 400 kN).
– Za železniške mostove se zagotovi nosilnost za D4 kategorijo proge (obtežni model LM
71; 225 kN/os, 80 kN/m).
– Glede na tehnologijo gradnje je potrebno preveriti začasna stanja med gradnjo.
– V izpisih mora biti jasno viden računski model objekta, robni pogoji, vhodni podatki
(lastnosti elementov, obtežba, modeliranje temeljev ipd.) in upoštevane kombinacije
obtežnih primerov. Navedene morajo biti preverjene kombinacije obtežb in delni
varnostni faktorji za mejna stanja nosilnosti in uporabnosti.

Tehnična izhodišča
– PGD in PZI načrt objektov se izdela po potrjeni idejni zasnovi objekta ter IdP.
– V sklopu načrtov je potrebno pridobiti podatke o križanju s posameznimi komunalnimi in
energetskimi vodi in objekti. Po potrebi je potrebno predvideti začasno in končno
prestavitev komunalnih in energetskih vodov ter zagotoviti ustrezno zaščito teh vodov.
– Zagotoviti je potrebno ustrezno odvodnjo objektov.
– Obvezna podloga za projektiranje premostitvenih objektov preko vodotokov je
hidrotehnični elaborat, ki se izdela v sklopu izdelave projektne dokumentacije za
gradbeno dovoljenje. Elaborat mora vsebovati hidravlični izračun, na podlagi katerega se
določi svetle odprtine mostov in prepustov. Premostitveni objekti ne smejo povzročati
zožitev oziroma poslabšati obstoječega stanja. Zagotoviti morajo pretok 100-letnih voda z
varnostno višino 50 cm na kritičnem robu objekta.
– V projektu je potrebno prikazati ureditev struge in brežin na področju objekta, vključno z
vtokom in iztokom pred (za) objektom v dolžini, ki je določena v hidrotehničnem
elaboratu. V kolikor je v prihodnosti predvidena poglobitev struge, naj se temelji
predvidijo na globini, ki bo predvideno poglobitev omogočala.
– Karakteristični prerez premostitvenih objektov se določi v skladu s Pravilnikom o
projektiranju cest in TSC07 za objekte na javnih cestah in s pravilnikom o pogojih za
projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog.
– Projektno se obdela delno ali popolno rušitev obstoječih objektov in zagotovi varovanje
železniškega in cestnega prometa v času rušitve. Predvidi se lokacija deponiranja ruševin.
– V sklopu načrtov je potrebno obdelati začasne objekte oziroma mostni provizorij v času
gradnje (statični račun, tekstualni opis, popis, risbe), vključno z morebitnim varovanjem
izkopov (npr. zagatnice, pasivna sidra ipd.).
– Konstrukcijska zasnova in tehnologija gradnje mora biti izbrana tako, da je zagotovljena
varnost prometa v času gradnje. Vpliv na potek cestnega in železniškega prometa naj bo
čim manjši.
– Tehnologija gradnje mora omogočati ustrezen pretok obstoječih vodotokov. Preprečeno
mora biti onesnaževanje vodnih virov in okolja. Predviden mora biti tak dostop na
gradbišče, zavarovanje gradbišča, sproten odvoz odpadnega materiala in ostali ukrepi, da
v čim manjši meri vplivajo na okolje in bližnje objekte (hrup, onesnaženje, odpadni delci
pri rušenju objektov ipd.).
– Tehnologija gradnje premostitevnih objektov in podpornih konstrukcij mora biti usklajena
z ostalimi sklopi gradenj (cesta, železnica, komunalni in energetski vodi, SVTK naprave
ipd.).
– V popisih del je potrebno poleg vseh del, predvidenih v načrtih premostitvenih objektov,
upoštevati tudi stroške zapor železniškega in cestnega prometa, mostnega provizorija (v
kolikor je predvidena v času gradnje), počasne vožnje, čuvajske službe, stroške
sodelovanja služb upravljalca železniške infrastrukture, vsa dela pri zaščiti obstoječih tirov
in cest, dela na signalno varnostnih in telekomunikacijskih napravah in vozni mreži

(naprimer izklopi toka, prevezave progovnih kablov, prestavitve in podobno). Upoštevati
je potrebno stroške delne ali celotne rušitve in obnove obstoječih premostitvenih
objektov. Upošteva naj se ureditev struge v skladu z zahtevami hidrotehničnega poročila,
morebitne prestavitve komunalnih in energetskih vodov, vse začasne konstrukcije v času
gradnje in morebitne dodatne geotehnične raziskave v naslednji fazi projektiranja ali ob
izvedbi.
Dodatna izhodišča za cestne premostitvene objekte
– Pri cestnih premostitvenih objektih je potrebno v sodelovanju s cestnim projektantom
upoštevati in zagotoviti ustrezne obvoze in dostopne poti v času gradnje.
– Predvideti je potrebno varovanje obstoječih cest, v kolikor se pri izvedbi novih konstrukcij
posega v cestno telo.
– V kolikor je le mogoče, se odvodnja cestnih mostov zagotovi izven mostu.
Dodatne smernice za železniške premostitvene objekte
– V sklopu načrtov premostitvenih objektov je potrebno natančno prikazati tehnologijo
gradnje (opis in grafični prikaz posameznih faz) in predvideti potek železniškega prometa
v času gradnje (mostni provizorij, počasna vožnja, popolna zapora ipd.). Predvideti je
potrebno zavarovanje obstoječih tirov, v kolikor z gradnjo novih objektov posegamo v
območje le teh.
– V sodelovanju s projektantom železniške proge je pri objektih na železniški progi
potrebno predvideti ustrezne kinete za signalno varnostne in telekomunikacijske naprave,
instalacije in varnostne sisteme ter predvideti možnost postavitve signalov.
– Železniški objekti se načrtujejo z upoštevanjem drugega tira železniške proge.
– Za načrtovanje vseh navedenih ureditev mora biti upoštevana bodoča dvotirnost in
izdelan projekt »PGD in PZR dokumentacije za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške
proge Pragersko – Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga
številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m./«.
Dodatne smernice za podporne in oporne konstrukcije
– Podporne konstrukcije se projektirajo na osnovi geometrijski elementov osi in dimenzij
prečnega profila ceste.
– Geometrijske elemente osi in dimenzije prečnega profila ceste v območju podpornih
konstrukcij določi projektant ceste v sodelovanju s projektantom objektov in
geomehanikom.
– Podporne konstrukcije v vodotokih se projektirajo na osnovi hidrotehničnih pogojev
(zagotovitev ustreznega profila struge).
– Način temeljenja in izvedbe (začasni izkopi, varovanje gradbene jame ipd.) mora biti v
skladu z geotehničnimi pogoji.
– Preverjena mora biti globalna stabilnost podpornih konstrukcij.
– Glede na geotehnične in hidrološke razmere je potrebno zagotoviti ustrezno dreniranje
zaledja podpornih konstrukcij.

– Karakteristični prerez podpornih konstrukcij se določi v skladu s Pravilnikom o
projektiranju cest in TSC07 za objekte na javnih cestah in s pravilnikom o pogojih za
projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog.
– V sklopu podpornih konstrukcij v vodotokih naj se upošteva ureditev struge v skladu z
zahtevami hidrotehničnega poročila.
6.3.3.3. Izhodišča za prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture
Projektiranje plinovodnega omrežja - splošna izhodišča
Podatki o plinovodih so dostopni pri pristojnih občinskih geodetskih službah in na
podjetju Geoplin plinovodi d.o.o. (Služba gradnje oz. razvojna služba).
Pred projektiranjem se z lokatorjem na križanjih in vzporednih potekih preveri položaj in
globino plinovoda.
Projektno je potrebno obdelati in z upravljavcem uskladiti vsa tangiranja plinovoda v
varnostnem pasu plinovoda.
Pri prečkanju plinovoda z ostalimi komunalnimi vodi ter ureditvami se upošteva projektne
pogoje Geoplin Plinovodi d.o.o.
Za vse prestavitve oz. zaščite se upoštevajo tudi pogoji upravljavca javne železniške
infrastrukture SŽ d.o.o.
Za plinovod pod novimi prometnimi površinami je potrebno izdelati geološko –
geomehansko presojo in statični izračun prenosa obremenitev v plinovodu. V kolikor so
obremenitve prekoračene se predvidi zaščita plinovoda.
Vse projektne rešitve morajo biti obdelane skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Za vse prestavitve oz. zaščite veljajo tudi pogoji upravljavca javne železniške
infrastrukture– SŽ d.o.o.
Projektiranje kanalizacijske infrastrukture
Tehnična izhodišča za projektiranje bodo podana v projektnih pogojih upravljavcev
kanalizacije, ki jih pridobi projektant pred izdelavo PGD dokumentacije.
Za vse prestavitve oz. zaščite se upoštevajo tudi pogoji upravljavca javne železniške
infrastrukture– SŽ d.o.o.
Projektiranje vodovoda
Tehnična izhodišča za projektiranje vodovodnega omrežja bodo podana v projektnih pogojih
upravljavcev, ki jih pridobi projektant pred izdelavo PGD dokumentacije.
Za vse prestavitve oz. zaščite se upoštevajo tudi pogoji upravljavca javne železniške
infrastrukture SŽ d.o.o.
Splošna izhodišča za projektiranje NN omrežij
– Projektant mora upoštevati in v dokumentacijo vrisati potek celotne obstoječe in
predvidene nove komunalne infrastrukture. Novi NN kablovodi se izvedejo po tipizaciji
elektroenergetskih kablovodov za napetost 1kV, 10kV in 20kV (Tipizacija DES, januar
1981) in skladno z zahtevami lastnika NN vodov (Elektro Maribor, d.d.) ter po projektnih
pogojih pristojnih soglasodajalcev. NN nadzemna omrežja se preuredijo skladno z

navedenimi tipizacijami DES in skladno z zahtevami lastnika NNO in ostalih
soglasodajalcev.
– Križanja z ostalimi komunalnimi napravami se izvedejo skladno z veljavno zakonodajo,
pravilniki, tipizacijami in skladno z zahtevami vseh pristojnih soglasodajalcev.
– Križanje voznih vodov elektrificirane železnice z NN nadzemnim omrežjem ni dovoljeno.
– V projektu je potrebno prikazati tudi zahteve standardov SIST EN 50341 in SIST EN
50423, katerih obvezna uporaba se pričakuje v prihodnosti ter pri projektiranju
upoštevati strožje kriterije križanj EE vodov. Prav tako upoštevati zahteve standarda SIST
HD 637 S1 in pri projektiranju upoštevati strožje zahteve glede na obstoječo zakonodajo.
– V projektu je potrebno prikazati obstoječa stanja NN omrežij, ločeno prikazati
investicijsko vrednost za ureditev stanja na EE objektih 0,4 kV, ki so posledica današnje
neskladnosti s pravilniki in zakoni (neelektrificirana železnica) ter ločeno investicijsko
vrednost, ki je potrebna zaradi potrebnih preureditev v zvezi z ureditvijo elektrifikacije
proge Pragersko – Hodoš.
– V popisu del je potrebno upoštevati projektantski nadzor in nadzor s strani lastnika
Elektro Maribor d.d. - posamezne OE podjetja (OE Slovenska Bistrica, Ptuj, OE Gornja
Radgona, OE Murska Sobota) ter upoštevati stroške zaradi izklopov toka pri izvedbi
preureditev.
Za vse prestavitve oz. zaščite se upoštevajo tudi pogoji upravljavca javne železniške
infrastrukture– SŽ d.o.o.
Splošna izhodišča za projektiranje preureditev SN omrežij
– Projektant mora upoštevati in v dokumentacijo vrisati potek celotne obstoječe in
predvidene nove komunalne infrastrukture. Novi SN kablovodi se izvedejo po tipizaciji
elektroenergetskih kablovodov za napetost 1kV, 10kV in 20kV (Tipizacija DES, januar
1981) in skladno z zahtevami lastnika SN vodov (Elektro Maribor, d.d.) ter po projektnih
pogojih pristojnih soglasodajalcev.
– Križanja z ostalimi komunalnimi napravami se izvedejo skladno z veljavno zakonodajo,
pravilniki, tipizacijami in skladno z zahtevami vseh pristojnih soglasodajalcev.
– Križanja daljnovodov z elektrificirano železnico se izvedejo skladno s Pravilnikom o
tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno
napetostjo od 1kV do 400kV (Ur. List SFRJ št. 65/88).
– V projektu je potrebno prikazati tudi zahteve standardov SIST EN 50341 in SIST EN
50423, katerih obvezna uporaba se pričakuje v prihodnosti ter pri projektiranju
upoštevati strožje kriterije križanj EE vodov. Prav tako upoštevati zahteve standarda SIST
HD 637 S1 in pri projektiranju upoštevati strožje zahteve glede na obstoječo zakonodajo.
– V projektu je potrebno prikazati obstoječa stanja SN omrežij, ločeno prikazati
investicijsko vrednost za ureditev stanja na EE objektih, ki so posledica današnje
neskladnosti s pravilniki in zakoni (neelektrificirana železnica) ter ločeno investicijsko
vrednost, ki je potrebna zaradi potrebnih preureditev v zvezi z ureditvijo elektrifikacije
proge Pragersko – Hodoš.
– V popisu del je potrebno upoštevati projektantski nadzor in nadzor s strani lastnika
Elektro Maribor d.d. - posamezne OE podjetja (OE Slovenska Bistrica, Ptuj, OE Gornja
Radgona, OE Murska Sobota) ter upoštevati stroške zaradi izklopov toka pri izvedbi
preureditev.
Za vse prestavitve oz. zaščite se upoštevajo tudi pogoji upravljavca javne železniške
infrastrukture– SŽ d.o.o.
Splošna izhodišča za projektiranje preureditev VN omrežij

– Projektant mora upoštevati in v dokumentacijo vrisati potek celotne obstoječe in
predvidene nove komunalne infrastrukture.
– Križanja z ostalimi komunalnimi napravami se izvedejo skladno z veljavno zakonodajo,
pravilniki, tipizacijami in skladno z zahtevami vseh pristojnih soglasodajalcev.
– Križanja daljnovodov z elektrificirano železnico se izvedejo skladno s Pravilnikom o
tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno
napetostjo od 1kV do 400kV (Ur. List SFRJ št. 65/88).
– V projektu je potrebno prikazati tudi zahteve standardov SIST EN 50341 in SIST EN
50423, katerih obvezna uporaba se pričakuje v prihodnosti ter pri projektiranju
upoštevati strožje kriterije križanj EE vodov. Prav tako upoštevati zahteve standarda SIST
HD 637 S1 in pri projektiranju upoštevati strožje zahteve glede na obstoječo zakonodajo.
– V projektu je potrebno prikazati obstoječa stanja VN omrežij, ločeno prikazati
investicijsko vrednost za ureditev stanja na EE objektih, ki so posledica današnje
neskladnosti s pravilniki in zakoni (neelektrificirana železnica) ter ločeno investicijsko
vrednost, ki je potrebna zaradi potrebnih preureditev v zvezi z ureditvijo elektrifikacije
proge Pragersko – Hodoš.
– V popisu del je potrebno upoštevati projektantski nadzor in nadzor s strani lastnika
Elektro Maribor d.d. - posamezne OE podjetja (OE Slovenska Bistrica, Ptuj, OE Gornja
Radgona, OE Murska Sobota) ter upoštevati stroške zaradi izklopov toka pri izvedbi
preureditev.
Za vse prestavitve oz. zaščite se upoštevajo tudi pogoji upravljavca javne železniške
infrastrukture– SŽ d.o.o.
Projektiranje telekomunikacijske infrastrukture
Splošna izhodišča za projektiranje TK in KKS (CATV) vodov ter optike
Projektant mora upoštevati potek obstoječih telekomunikacijskih (TK) vodov nadzemne
izvedbe (po lesenih drogovih; ponekod poteka vzporedno še prosto zračni vod KKS oz.
CATV (kabelska televizija) in podzemne, kabelske izvedbe prosto v zemljo z zaščito v
ceveh pod utrjenimi in povoznimi površinami. V ceveh in v zemlji poteka na delu trase
tudi obstoječi optični vodnik, ki prečka železnico.
Zaradi vpliva električne vleke z 3000V enosmerne napetosti na obstoječe TK vode,
objekte in ozemljitvene sisteme je potrebna odprava oz. zmanjšanje negativnih vplivov
blodečih (plazečih) tokov z uporabo katodne zaščite.
Križanja se izvedejo skladno z veljavno zakonodajo, pravilniki in predpisi. Med drugim to
pomeni, da je potrebno upoštevati izvedbo križanja železniške proge z TK kabli pod
kotom 90 , kot križanja železnice z TK omrežjem ne sme biti manjši od 45 . Kabli morajo
biti uvlečeni v zaščitne cevi s temenom cevi 1,2m pod zgornjim robom železniške
tračnice. Če poteka kabel pod odtočnim kanalom ob nasipu železniške proge, mora biti
kabel položen na globini 0,8m pod nivojem odtočnega kanala. Mesto križanja železniške
proge z TK kablom je potrebno vidno označiti s smernimi stebrički ali markerji. Med
samo gradnjo je potrebno preprečiti dostop gradbene mehanizacije nad mehansko
nezaščitene delov kablov in trajno odlaganje ali posnetje materiala nad njimi. Po
končanih delih mora ostati globina vkopa enaka kot pred gradbenim posegom.
Križanje voznih vodov elektrificirane železnice s TK prosto zračnim nadzemnim omrežjem
ni dovoljeno. Vodoravna oddaljenost kateregakoli stebra od najbližje železniške tirnice
mora biti najmanj 15m.
V kolikor se bo izvedla posodobitev TK infrastrukture se po celotni trasi izvede
rezervacijo para optičnih vlaken za obrambne potrebe. Izvesti je potrebno tudi odcepne
spojke na vseh mestih, kjer se bo električno omrežje za pogon napajalo iz omrežja v

lasti Elektro Maribor in ELES-a, in sicer preko zagotovitve ustreznih kabelskih jaškov s
povezavo na optično omrežje daljnovodov.
V primeru gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno v
popisu del upoštevati nadzor s strani posamezne PE podjetja Telekom Slovenije d.d. oz.
posameznega upravljavca sistema kabelske televizije in ELES-a oz. MORS-a za potrebe
optične povezave za potrebe MORS-a.
Za vse prestavitve oz. zaščite se upoštevajo tudi pogoji upravljavca javne železniške
infrastrukture– SŽ d.o.o.

6.3. 4. Strokovna izhodišča za izdelavo načrtov železniške infrastrukture
Pri izdelavi projektov se morajo upoštevati vsi veljavni zakoni, predpisi in standardi, še zlasti
Pravilnik o nivojskih prehodih (Ur. l. RS, 85/2008). Ta v 11. členu navaja, da je za gradbene
posege na nivojskih prehodih, ki niso navedeni v tem pravilniku, upoštevajo predpisi o
projektiranju, gradnji in vzdrževanju spodnjega in zgornjega ustroja železniških prog.
Vse rešitve naj upoštevajo predvideno izgradnjo II. tira in spremembo sistema napajanja voznega
omrežja iz 3 kV DC na 25 kV AC in izdelan projekt »PGD in PZR dokumentacije za elektrifikacijo in
rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središčed.m
in proga številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m./«.
Ne glede na vrsto posega mora biti na železniški progi zagotovljen svetli profil za
novogradnje GC, v skladu z 32-im členom Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in
vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur. list RS, št. 14/2003). V območju
premostitvenih objektov se potreben prostor nad svetlim profilom GC, v skladu s četrto točko
32-ega člena, določi s projektom vozne mreže na premostitvenem objektu. Pri tem se
upošteva, da morajo biti projektirane rešitve že v največji možni meri pripravljene tudi na
zamenjavo sistema napajanja iz 3 kV DC na 25 kV AC.
V projektih mora biti predpisana in obdelana tehnologija gradnje. Izdelan mora biti prometno
tehnološki elaborat (zapore v času gradnje, način odvijanja prometa v času gradnje) ter
predpisane posamezne faze izvedbe del.
Če se bodo pri gradnji uporabili provizoriji, mora biti za njihovo uporabo izdelan projekt
(statični račun), pri čemer mora biti upoštevan položaj tira na njem (eventuelna nadvišanja,
krivine, …..).
Projektno obdelano in glede na obremenitev železniškega prometa računsko dokazano mora
biti tudi varovanje gradbene jame objekta.
V primeru, da se objekt (podvoz) gradi izven območja železniške proge, mora biti projektno
obdelano tudi narivanje objekta v končni položaj, za zagotovitev varnega železniškega
prometa v tem času.
Območja opuščenih nivojskih prehodov se na delih opuščenih tras cest in zemljišča ob progi,
ki ostajajo znotraj železniškega sveta, rekultivirajo - zatravijo oziroma zasadijo z avtohtono
vegetacijo.
Izbrana tehnologija gradnje mora povzročiti čim manjše ovire v prometu.
Vsi projektirani elementi in naprave morajo imeti oziroma je potrebno za niih pridobiti
dovoljenje za vgradnjo in imeti predpisane ateste.
6.3.4.1. Splošne zahteve za gradbeno ureditev (PGD, Načrti za razpis, PZI)
V območju izgrajenega prehoda je potrebno obnoviti zgornji in spodnji ustroj železniške
proge. Prav tako mora biti v tem območju projektno obdelano odvodnjavanje železniške
proge (jarki, drenaže, ….).
Zgornji ustroj

Pri izdelavi vseh projektnih rešitev za zgornji ustroj proge je potrebno upoštevati
zahteve Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega
ustroja železniških prog (Ur. list RS, št. 14/2003)
Elementi zgornjega ustroja proge morajo biti projektirani za kategorijo proge D4 (225
kN/os, 80 kN/m)
Tirnice naj bodo nove, sistema 60 E1, pritrditev naj bo elastična. Kakovost tirnic mora
biti v skladu za zahtevami 40-ega člena Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo
in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur. list RS, št. 14/2003).
Pragi naj bodo novi betonski, dolžine 2,60 m'. Razmik med osmi sosednjih pragov je
0,6 m..
Kakovost tolčenca mora ustrezati zahtevam 49-ega člena Pravilnika o pogojih za
projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur. list RS,
št. 14/2003) in zahtevam standarda SIST EN 13450:2003.
Potrebno je upoštevati svetli profil za novogradnje GC, v skladu z 32-im členom
Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja
železniških prog (Ur. list RS, št. 14/2003).
Pri izdelavi vseh projektnih rešitev je potrebno poleg zahtevanega svetlega profila GC
zagotoviti tudi zadosten odmik robov objektov in naprav od osi proge zaradi
zagotovitve prehoda progovnih strojev, ki znaša 2,2 m', kar je v skladu z 49-im
členom Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja
proge (Ur. list RS, št. 14/2003). V skladu z 39-im členom je potrebno zagotoviti
delovni prostor za sejanje tirne grede, ki znaša 4100 mm, in v katerega se ne smejo
vgrajevati fiksni predmeti ali deli objektov (kanali za SV in TK kable, cevovodi, ipd.)
Vse projektne rešitve za zgornji ustroj morajo temeljiti na geološko-geomehanskem
poročilu. Ob vgradnji tamponskega sloja je potrebno v projektu predpisati minimalno
vrednost deformacijskega modula na planumu tal, da se pri izbrani debelini tampona
doseže zahtevan deformacijski modul na planumu proge.
Minimalna debelina tirne grede pod spodnjim robom praga je 30 cm. Debelina tirne
grede se mora na umetnih objektih (podvozi, podhodi) povečati za najmanj 5 cm. Na
teh objektih je treba po potrebi pustiti še dodatno rezervo 5 cm za namestitev
elastične blazine.
Potrebno je upoštevati zahteve 52-ega člena Pravilnika o pogojih za projektiranje,
gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur. list RS, št. 14/2003) v
zvezi z ureditvijo tira na nivojskih prehodih (širina vozišča, vgraditev ščitnih tirnic,
zahteva, da se niveleta ceste prilagaja prečnemu nagibu tira, …)
Tlaki na vseh nivojskih prehodih, ki bodo zavarovani z avtomatsko napravo za
zavarovanje in zapornicami morajo biti v montažni gumi izvedbi z betonskimi »T«
robniki za ločitev asfalta in gume.
Spodnji ustroj
Pri obnovi spodnjega ustroja v območju prehodov mora biti predvidena vgraditev zaščitne
plasti (posteljica in tampon, minimalna debelina tampona mora biti 30 cm). Na planumu
tampona (vrh tamponske plasti) je potrebno doseči vrednost deformacijskega modula
vsaj Ev2 = 100 MPa. Projektant mora predpisati tudi minimalno vrednost deformacijskega
modula na planumu temeljnih tal, da se bo dosegel zahtevan deformacijski modul na
planumu tampona (vrh tamponske plasti), ter po potrebi sprojektirati sanacijo temeljnih
tal.
Vse projektne rešitve za spodnji ustroj morajo temeljiti na geološko-geomehanskem
poročilu, ki si ga pridobi projektant

Ne glede na vrsto posega je pri projektiranju odvodnjavanja železniške proge v
območju prehodov in prehodov samih potrebno sodelovanje in uskladitev s
projektantom vodnogospodarskih ureditev.
6.3.4.2 Posebne zahteve za gradbeno ureditev
Potrebno je izdelati načrte za nivojske prehode, ki se bodo ukinili,
Glede na vrsto preureditve posameznega prehoda je potrebno upoštevati še spodaj
navedene zahteve:
Ukinitev nivojskih križanj z ureditvijo povezovalnih poti
V območju ukinjenega prehoda je potrebno obnoviti zgornji in spodnji ustroj
železniške proge ter urediti odvodnjavanje železniške proge (jarki, drenaže, ….).
Pri projektiranju povezovalnih cest je potrebno upoštevati 13. člen Zakona o
varnosti v železniškem prometu, ki predpisuje minimalno medsebojno oddaljenost
proge in ceste.
Na območju izgrajenega prehoda na dostopnih cestah/poteh v primeru, da
ceste/poti na ukinjen prehod ostanejo, je potrebno predvideti prometno
signalizacijo (slepa ulica, prepovedan promet, …) v skladu z Zakonom o javnih
cestah
Priključki povezovalnih poti in prometna signalizacija na vzporednih povezovalnih
cestah mora biti v skladu s Pravilnikom o nivojskih prehodih
Ukinitev nivojskih križanj z izvedbo izvennivojskih križanj
Pri postavitvi objektov (stebri nadvoza, krila podhodov in podvozov, ……..) je potrebno
upoštevati položaj bodočega drugega tira in položaj predvidenih stebrov vozne mreže. Zato
je potrebno pred pričetkom pridobiti podatke o izdelavi projektne dokumentacije za
elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge pri naročniku. Pri določanju odmikov
konstrukcij od delov voznega omrežja pod napetostjo je potrebno upoštevati možen prehod
na 25 kV sistem napajanja in zato pri projektiranju upoštevati zahtevane odmike za 25 kV
sistem.
Izvedba zavarovanja nivojskih prehodov z avtomatsko napravo za zavarovanje in
zapornicami in posodobitev obstoječih naprav za avtomatsko zavarovanje in
zapornicami
V območju avtomatiziranega prehoda je potrebno obnoviti zgornji in spodnji ustroj železniške
proge. Poleg splošnih zahtev je potrebno upoštevati tudi naslednje:
V projektni dokumetaciji morajo biti izdelane projektne rešitve gradbene
ureditve cestišča s potrebnimi odvodnjavanji v samem območju nivojskega
križanja in projektne rešitve za izvedbo križanja ceste z železniško progo v
montažni gumijasti izvedbi z betonskimi »T« robniki za ločitev asfalta in gume.
projektna dokumentacija mora vsebovati risbo z mejami parcel (katastrski
načrt), na kateri bodo vrisani novi stabilni objekti z vrisanimi razdaljami odmika
od meje parcel, ceste in železnice.

v projektnih rešitvah je potrebno predvideti ustrezno cestno prometno
signalizacijo za cestišče iz obeh smeri (prometni znaki, portalne table, talne
označbe, dodatna signalizacija, višinski profil ...),
projektant mora predpisati vrednost deformacijskega modula na temeljnih tleh
in na planumu železniške proge skladno s Pravilnikom o pogojih za projektiranje,
gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur. list RS, št. 14/03)
ter Pravilnik-om o vzdrževanju spodnjega ustroja 315 (SLG SJŽ 1981/69) glede
na zahteve ceste in železniške proge,
v projektno dokumentacijo je potrebno vključiti naslednje risbe:
- situacijo območja obstoječega stanja nivojskega prehoda v merilu M
1:250,
- situacijo območja novega stanja nivojskega prehoda v merilu M 1:250,
razvidna mora biti tudi ureditev odvodnjavanja.
- vzdolžni profil železniškega tira v območju 50 m levo in desno od
nivojskega prehoda v M 1:1000/100
- vzdolžni profil ceste minimalno 50 m od osi najbližjega tira z morebitno
zaokrožitvijo loma nivelete
- prečni profili ceste na največjem razmiku 20 m
- detajl drenaže v M 1:10 in ostale detajle v zvezi z ureditvijo
odvodnjavanja nivojskega križanja
- tloris novega stanja nivojskega prehoda M 1:50.
- karakteristični prečni profil ceste in železniške proge v območju
nivojskega prehoda v M 1:25 z osnovnimi dimenzijami zgornjega in
spodnjega ustroja
- montažni načrt za vgradnjo gumijastega montažnega prehoda z
betonskimi »T« robniki.
6.3.4.3. Zahteve za vozno omrežje
Na
odseku Pragersko – Ormož –Hodoš je predvidena elektrifikacija obstoječe proge s
sistemom 3 kV in možnostjo prehoda na 25 kV sistem, v kasnejši fazi pa tudi gradnja in
elektrifikacija drugega tira. Projekti ureditev križanj in povezovalnih cest morajo biti usklajeni
z načrti elektrifikacije oziroma gradnje voznega omrežja in predvideno traso drugega tira. Pri
projektiranju je s tem v zvezi potrebno še posebej upoštevati
Pravilnik o projektiranju,
gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV (Ur.l.RS
št.. 56/03) in Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja
(Ur.l.RS št.14/03).
V zvezi projektiranja nadvozov in uskladitve z načrti voznega omrežja je še posebej
pomembno:
Potrebno je zagotoviti svetli profil za novogradnje GC, v skladu z 32-im členom
Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja
železniških prog (Ur. list RS, št. 14/2003). Svetli profil v zgornjem delu upošteva
tudi svetli profil odjemnika toka, kamor se lahko namestijo le kontaktni vodniki
in nosilci kontaktnega vodnika (med nosilce kontaktnega voda sodijo tudi nosilni
vodi in obešalke). Minimalna višina nadvoza nad gornjim robom tirnice je tako v
skladu z GC profilom 6,5 m oziroma mora zadostiti pogoju, da se noben del
voznega omrežja pod napetostjo ne približa kateremu koli delu objekta na manj
kot je varnostna razdalja predvidenega sistema elektrifikacije. Glede na zahtevo,
da se projektira tudi možnost zamenjave sistema morajo rešitve zadostiti

zahtevam obeh sistemov oziroma zahtevi tistega sistema, ki postavlja večja
oziroma strožje zahteve
Praviloma zagotoviti prosto prehajanje vodnikov voznega omrežja pod objektom
in upoštevati druge zahteve 74. člena Pravilnika o projektiranju, gradnji in
vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV (Ur.l.RS
št. 56/03) oziroma enakovrednih zahtev za sistem 25 kV
Zagotoviti ustrezno zaščito pred nevarnostjo električnega toka (izenačitev
potenciala v skladu s predvideno rešitvijo v načrtih voznega omrežja, pregrade
in ograje…)
Iz načrtov objekta mora biti razvidno izpolnjevanje zahtev in usklajenost načrtov objekta in
načrtov voznega omrežja pod premostitvenim objektom (vrisani elementi voznega omrežja v
karakterističnih profilih oziroma presekih z označenimi razdaljami).
V primeru vgradnje električnih naprav na območju ureditve križanja in povezovalnih cest
(razsvetljava objektov, vodne črpalke ipd.) morajo biti načrtih teh električnih inštalacij
usklajeni z zaščitnimi ukrepi na voznem omrežju. Pri načrtovanju ukrepov je potrebno
upoštevati standarde SIST EN 50121 in 50122.
Pri gradbeni ureditvi nivojskih prehodov je potrebno zagotoviti minimalno predpisano višino
vodnikov nad gornjim robom tirnice (5,35m).
Pri gradnji povezovalnih cest in drugih objektov je potrebno zagotoviti prostor in pogoje za
postavitev nosilcev (drogov) voznega omrežja v predpisani oddaljenosti od osi najbližjega tira
ter pri tem upoštevati še način temeljenja drogov, ureditev odvodnjavanja in kabelske
kanalizacije ter morebitne ureditve premikalnih poti ter protihrupne zaščite.
6.3.4.4. Zahteve za SV in TK naprave (PGD, Načrti za razpis)
Splošne zahteve
Za potrebe telekomunikacij, prenosa podatkov in medsebojnega povezovanja so na progi
Pragersko – Ptuj – Ormož – M. Sobota – Hodoš vgrajene TK naprave. Za potrebe navedenih
komunikacij so uporabljeni naslednji mediji prenosa:
- optični kabli,
- kovinski progovni kabli,
- kovinski lokalni kabli,
- radiofrekvenčni spekter.
Za zagotavljanje prenosa podatkov po navedenih medijih so vgrajeni različni prenosni
sistemi, na katere so priključeni terminalni sistemi za zagotavljanje komunikacij.

Z navedenimi telekomunikacijskimi sistemi je zagotovljen prenos informacij za potrebe
govornih sporazumevanj, prenosa podatkov in daljinskega vodenja.
Na celotni progi od Pragerskega do Hodoša je položen kovinski progovni kabel. Na odseku
med Pragerskim in Ptujem
je položen progovni kabel z zračno papirno izolacijo in Al
plaščem, od postaje Ptuj do postaje Hodoš pa je položen progovni kabel tipa TD 59 s PE
izolacijo.
Med Pragerskim in Ormožem sta položena dva optična kabla. Kabla sta položena v
zemeljski trasi. Zaradi zagotavljanja redundance teče eden kabel ob desni in drugi ob levi
strani proge. Od Ormoža do Hodoša je položen samo eden optični kabel.
Za potrebe terminalnih priključkov so na postajah in izjemoma na postajališčih in cepiščih
položeni lokalni telekomunikacijski kabli.
Za oskrbovanje progovnih naprav z energijo je v skupni zemeljski trasi s progovnim kablom
položen energetski kabel.
Ob progi so vgrajena telekomunikacijska mesta tipa KSS, KOS in KOM. Pri hišicah nivojskih
prehodov so vgrajena telekomunikacijska mesta tipa KOM (»KRONE« - proizvajalec,
»OMARA« - tip komunikacijskega mesta - omara, »MREŽA« - izvedba napajanja preko mreže
iz hiške NPr).
Zaradi prisotnosti zemeljskih kablov ob celotni progi je potrebno pri vsakem projektu za
posamezni objekt (NPr ali izven nivojsko križanje) izdelati projekt oz. načrt v sklopu gradbene

dokumentacije za prestavitve in zaščite signalnovarnostnih in telekomunikacijskih kablov.
Pri izven nivojskih križanjih je potrebno projektirati v končni fazi kabelsko kanalizacijo in
vanjo položiti obstoječe SVTK kable. Kabelska kanalizacija naj bo projektirana tako, da
zadosti obstoječemu številu kablov in ima 30% dodatnih cevi za polaganja novih kablov.
Prestavitve optičnih kablov morajo biti projektirane tako, da v končni fazi ni povečano število
spojk.
Za potrebe komunikacij in prenosa podatkov je potrebno na nivojskih prehodih projektirati
prenosni medij in prenosne TK sisteme, ki omogočajo prenos enega ethernet porta in eno
analogno linijo do najbližje postaje.
Ukinitev zavarovanih nivojskih prehodov z ureditvijo povezovalnih poti oz.
izvedbo izvennivojskega križanja
Pred pričetkom del je potrebno ustrezno zaščiti vse kable, ki potekajo ob progi. Ko bodo
izpolnjeni pogoji za ukinitev, je potrebno pred odstranitvijo NPr preurediti SV naprave tako,
da bodo delovale brez NPr. Konci kablov, ki potekajo ob progi za obravnavan NPr se ustrezno
zaščitijo in v dokumentaciji označijo. Ko bodo izpolnjeni vsi navedeni pogoji, se NPr odstrani
z vsemi pripadajočimi elementi. Pred ureditvijo brežin in odvodnjavanja je potrebno preveriti
kabelsko traso in jo po potrebi ustrezno prestaviti in/ali poglobiti. Po končanih delih je
potrebno urediti kabelsko traso v končno stanje.
Poleg navedenega je potrebno na posameznih nivojskih prehodih predvideti naslednje
posege:
Prehod št. 1, Stražgojnica: preurediti SV napravo na postaji Pragersko in
elektronsko postavljalnico na postaji Cirkovce Polje zaradi kritnega signala, ki
krije NPr-skupne napake.
Prehod št. 3, Pongerce: preurediti SV napravo na elektronski postavljalnici na
postaji Cirkovce Polje tako, da napaka ne bo vplivala na signalne znake signalov,
ki krijejo NPr.

Prehod št. 7, Cirkovce – tr.: Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo
vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno obdelati delovanje NPr med
samo gradnjo podvoza. Ko bo podvoz končan in cestni promet preusmerjen na
podvoz je potrebno pred odstranitvijo NPr preurediti SV napravo na elektronski
postavljalnici p. Cirkovce Polje tako, da SV naprava ne bo v odvisnosti z NPr in
napaka ne bo vplivala na signalne znake signalov, ki krijejo NPr.
Prehod št. 13, Strnišče 3: preurediti je potrebno SV napravo na elektronski
postavljalnici na postaji Kidričevo tako, da napaka ne bo vplivala na signalne
znake signalov, ki krijejo Npr.
Prehod št. 15, Zg. Hajdina: preurediti je potrebno SV napravo na elektronski
postavljalnici na postaji Kidričevo tako, da napaka ne bo vplivala na signalne
znake signalov, ki krijejo NPr.
Prehod št. 18, Ptuj: Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo vmesnega
zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno obdelati delovanje NPr med samo
gradnjo izvennivojskega prehoda. Ko bo prehod končan je potrebno pred
odstranitvijo NPr preurediti SV napravo na elektronski postavljalnici p. Ptuj tako,
da SV naprava ne bo v odvisnosti z NPr in napaka ne bo vplivala na signalne
znake signalov, ki krijejo NPr.
Prehod št. 21, Dornava 1: Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo
vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno obdelati delovanje NPr med
samo gradnjo nadvoza. Ko bo nadvoz končan in cestni promet preusmerjen na
nadvoz je potrebno pred odstranitvijo NPr preurediti SV napravo na elektronski
postavljalnici p. Moškanjci tako, da SV naprava (APB signali) ne bo v odvisnosti z
NPr in napaka ne bo vplivala na kritne (APB) signale.
Prehod št. 27, Moškanjci 2: Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo
vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno obdelati delovanje NPr med
samo gradnjo nadvoza. Ko bo nadvoz končan in cestni promet preusmerjen na
nadvoz je potrebno pred odstranitvijo NPr preurediti SV napravo na elektronski
postavljalnici p. Moškanjci tako, da SV naprava ne bo v odvisnosti z NPr in
napaka ne bo vplivala na signalne znake signalov, ki krijejo NPr.
Prehod št. 29, Osluševci: preurediti SV napravo na elektronski postavljalnici
na postaji Cvetkovci, da napaka ne bo vplivala na signalne znake signalov, ki
krijejo NPr.
Prehod št. 39, Pušenci 2: Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo
vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno obdelovanj NPr med samo
gradnjo nadvoza. Ko bo nadvoz končan in cestni promet preusmerjen na nadvoz
je potrebno pred odstranitvijo NPr preurediti SV napravo na elektronski
postavljalnici p. Ormož in p. Ivanjkovci tako, da SV naprava ne bo v odvisnosti z
NPr in napaka ne bo vplivala na signalne znake signalov, ki krijejo NPr.
Prehod št. 62, Ljutomer v.k. : Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo
vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno obdelati delovanje NPr med
samo gradnjo podvoza. Ko bo podvoz končan in cestni promet preusmerjen na
podvoz je potrebno pred odstranitvijo NPr preurediti SV napravo na elektronski
postavljalnici p. Ljutomer in p. Ivanjkovci tako, da SV naprava ne bo v odvisnosti
z NPr in napaka ne bo vplivala na signalne znake signalov, ki krijejo NPr.
Prehod št. 68, Ljutomer postaja: Izdelati je potrebno projektno
dokumentacijo vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno obdelati
delovanje NPr med samo gradnjo nadvoza. Ko bo nadvoz končan in cestni
promet preusmerjen na nadvoz je potrebno pred odstranitvijo NPr preurediti SV
napravo na elektronski postavljalnici p. Ljutomer tako, da SV naprava ne bo v
odvisnosti z NPr in napaka ne bo vplivala na signalne znake signalov, ki krijejo
NPr.

Prehod št. 75a Grlava 1: Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo
vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno obdelati delovanje NPr med
samo gradnjo podvoza. Ko bo podvoz končan in cestni promet preusmerjen na
podvoz je potrebno pred odstranitvijo NPr preurediti SV napravo na elektronski
postavljalnici p. Ljutomer in p. Lipovci tako, da SV naprava ne bo v odvisnosti z
NPr in napaka ne bo vplivala na signalne znake signalov, ki krijejo NPr.
Prehod št. 86, Beltinci 1: Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo
vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno obdelati delovanje NPr med
samo gradnjo nadvoza. Ko bo nadvoz končan in cestni promet preusmerjen na
nadvoz je potrebno pred odstranitvijo NPr preurediti SV napravo na elektronski
postavljalnici p. Lipovci in p. Ljutomer tako, da SV naprava ne bo v odvisnosti z
NPr in napaka ne bo vplivala na signalne znake signalov, ki krijejo NPr.
Prehod št. 91, Panonska cesta – Murska Sobota: Izdelati je potrebno
projektno dokumentacijo vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je potrebno
obdelati delovanje NPr med samo gradnjo podvoza. Ko bo podvoz končan in
cestni promet preusmerjen na podvoz je potrebno pred odstranitvijo NPr
preurediti SV napravo na elektronski postavljalnici p. Murska Sobota tako, da SV
naprava ne bo v odvisnosti z NPr in napaka ne bo vplivala na signalne znake
signalov, ki krijejo NPr.
Ukinitev nezavarovanih nivojskih prehodov (Andrejev križ)
Ko bodo izpolnjeni pogoji za ukinitev prehoda, je potrebno pred ureditvijo brežin in
odvodnjavanja preveriti kabelsko traso in jo po potrebi prestaviti in/ali poglobiti.
Izvedba avtomatiziranih nivojskih prehodov z zapornicami
Obstoječi nivojski prehodi so zavarovani z Andrejevimi križi in se zavarujejo z avtomatsko
napravo za zavarovanje in zapornicami.
Pred pričetkom del je potrebno ustrezno zaščiti vse kable, ki potekajo ob progi, med samo
izvedbo pa se ti obstoječi kabli na območju NPr položijo v novo cevno kanalizacijo. Nivojski
prehod mora biti opremljen z diagnostično napravo, ki mora omogočati pregled podatkov,
lokalno na kraju samem in iz centralnega mesta (nadzorništva Ljutomer in sekcije SVTK
Celje), o delovanju NPr za minimalno 30 dni. Predvideti je potrebno novo montažno
štirikotno betonsko hiško tipa SŽ 02, v kateri bo mogoče namestiti vse potrebne elemente za
zavarovanje NPr. Pri hiški se montira uporabniško telekomunikacijsko govorno mesto
(čuvajniški vod) v telekomunikacijski stebriček, kot npr. KOM Krone, v katerega se namesti
ročno stikalo RS za lokalni vklop zavarovanja NPr na kraju samem. To govorno mesto mora
biti postavljeno tako, da bo vidna proga pred in za NPr. Obdelati je potrebno ureditev
okolice: hiške HNPr, zaporniških pogonov, cestno svetlobno-zvočnih signalov vključno z
dostopom do HNPr in najmanj enega parkirnega mesta pri HNPr ter stojišča, z eventualnim
opornim zidom ali zaščitno ograjo ter izdelati položajni lokalni razplet kablov in prekopov.
Napajanje mora biti izvedeno iz progovnega energetskega kabla. V tehničnem poročilu
napajanja je potrebno obdelati vse, na kar vpliva novo odjemno mesto (potrditi ustreznost
preseka obstoječega progovnega napajalnega kabla pri predpisanem padcu napetosti,

obdelati povečano odjemno moč na postaji, izračunati nadtokovno zaščito in zaščito pred
kratkim stikom). Izračunati rezervno napajanje avtomatike za zavarovanje NPr s potrebno
kapaciteto baterij za najmanj osem ur. Obeleževanje NPr mora biti skladno z določili iz
Navodila za označevanje svetlobnih signalov (izbrana šablona-font). Vsi zunanji elementi
morajo delovati v temperaturnem območju med -30° in +70° C. Maksimalna hitrost vlakov
bo 120 km/h. Največja dolžina vlaka 700 m. Zavorna razdalja je 1000 m. NPr naj se opremi z
avtomatskimi cestno svetlobno-zvočnimi signali in z zapornicami. Število cestno svetlobnozvočnih
signalov in zapornic se določi na podlagi Pravilnika o nivojskih prehodih (Ur. list RS
št. 85/08). Projektant naj upošteva optimalno rešitev. Projektna dokumentacija mora
vsebovati pregledno risbo, na kateri bodo vrisani vsi elementi, potrebni za zavarovanje NPr in
iz katere bo razvidna postavitev teh elementov. Vsi novi kabli, ki so potrebni za zavarovanje
NPr, morajo biti položeni v obstoječo kabelsko traso. Pod cesto se položi vsaj 6 cevno
kabelsko kanalizacijo Ø 125, pod progo pa 4 cevno kabelsko kanalizacijo Ø 125, ki naj se
zaključi v ustreznih kabelskih jaških. Pri HNPr se izdela kabelski jašek dimenzije minimalno
1,5mx1,5m in minimalno 1.5 m globoko. Kabli do zunanjih elementov na samem NPr morajo
biti izven cevne kanalizacije položeni v PEHD cevi Ø50. Upoštevati je potrebno faznost del.
Obdelati je potrebno dinamični potek vseh del (gradbena dela samega križanja, ureditev
ceste, postavitev zunanjih elementov za zavarovanje, polaganje in zaključevanje kablov…).
Določiti učinkovito zaščito za notranjo in zunanjo opremo pred atmosferskimi praznjenji.
Izračunati razdaljo od NPr do vklopnih mest, vseh časovnih baz (predzvonenje, razna
zadrževanja (npr. signalov), zakasnitve (npr. drugega para polzapornic) in povprečni čas
vklopa zavarovanja). Obdelati je potrebno zaščitni višinski profil. Zaradi novega zavarovanja
NPr je potrebno preurediti elektronsko SV napravo na postaji , da bo omogočen nadzor in
upravljanje z novim NPr in medsebojne odvisnosti med APB v elektrifikaciji niso predvideni
signali in NPr.
V primeru, da bo na približevalnem odseku APB signal je potrebno obdelati tudi medsebojno
odvisnost med APB in NPr. To velja za prehodna progi št. 40 (E69) Pragersko – Središče –
d.m.
Projektna dokumentacijamora biti izdelan skladno z veljavno zakonodajo, osnovah varnosti v
železniškem prometu, zakona o zdravju varstva pri delu, požarnega in sanitarnega varstva,
varovanja okolja, cestno-prometnimi predpisi, železniškimi prometnimi in tehničnimi predpisi
in predpisi o zahtevani vsebini projektne in tehnične dokumentacije. V projektu se morajo
predvideti takšne tehnične rešitve, katere je mogoče izvesti z vgradnjo elementov,
materialov…, ki imajo ustrezne ateste in standarde, unificirane tehnične rešitve ter potrebna
dovoljenja za vgradnjo v javno železniško infrastrukturo.
Za vse vgrajene elemente, ki se do sedaj niso vgrajevali oziroma priključevali na Slovenskih
železnicah, morajo biti v projektu navedeni osnovni tehnični podatki in standardi, katerim ti
elementi ustrezajo in je zanje potrebno pridobiti pozitivno odločitev upravljavca železniške
infrastrukture.
Poleg navedenega je potrebno na posameznih nivojskih prehodih predvideti naslednje
posege:
Prehod št. 20, Podvinci 2: Zaradi novega zavarovanja NPr je potrebno
preurediti elektronsko SV napravo na postaji Moškanjci

Prehod št. 25, Mezgovci: Zaradi novega zavarovanja NPr je potrebno
preurediti elektronsko SV napravo na postaji Moškanjci.
Prehod št. 37a, Ormož-Središče ob Dravi: Zaradi novega zavarovanja NPr
je potrebno preurediti elektronsko SV napravo na postaji Ormož.
Prehod št. 46, Libanja: Zaradi novega zavarovanja NPr je potrebno preurediti
elektronsko SV naprave na postajah Ormož in Ivanjkovci.
Prehod št. 53a, Kosejeva: Zaradi novega zavarovanja NPr je potrebno
preurediti elektronsko SV napravo na postaji Ivanjkovci.
Prehod št. 61, Semeničeva: Zaradi novega zavarovanja NPr je potrebno
preurediti elektronsko SV naprave na postajah Ljutomer in Ivanjkovci.
Prehod št. 69, Noršinci 1: Zaradi novega zavarovanja NPr je potrebno
preurediti elektronsko SV naprave na postajah Ljutomer in Lipovci.
Prehod št. 96, Markišavci: Zaradi novega zavarovanja NPr je potrebno
preurediti elektronsko SV naprave na postajah Murska Sobota in Dankovci.
Nivojski prehodi, ki ostanejo zavarovani z zapornicami
Obstoječe zavarovanje je potrebno preurediti za hitrost 120 km/h oz. za večjo, če je na
določenem odseku predvidena hitrost vlakov nad 120 km/h
V primeru, da bo na približevalnem odseku APB signal je potrebno obdelati tudi medsebojno
odvisnost med APB in NPr. To velja za prehodna progi št. 40 (E69) Pragersko – Središče –
d.m.
Pred pričetkom del je potrebno ustrezno zaščiti vse kable, ki potekajo ob progi, med samo
izvedbo pa se ti obstoječi kabli na območju NPr položijo v novo cevno kanalizacijo.
Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo vmesnega zavarovanja, kar pomeni, da je
potrebno obdelati delovanje NPr med samo preureditvijo zavarovanja.
Obdelati je potrebno novo ureditev okolice: zaporniških pogonov, cestno svetlobno-zvočnih
signalov vključno z dostopom do HNPr in najmanj enega parkirnega mesta pri HNPr ter
stojišča, z eventualnim opornim zidom ali zaščitno ograjo ter izdelati položajni lokalni razplet
kablov in prekopov.. V primeru gradbene ureditve NPr je potrebno na novo določiti število
cestno svetlobno-zvočnih signalov in zapornic na podlagi Pravilnika o nivojskih prehodih
ceste preko železniške proge (Ur. list RS št. 85/08) . Prav tako je potrebno v primeru
gradbene ureditve NPr izdelati projektno dokumentacijo vmesnega zavarovanja, kar pomeni,
da je potrebno obdelati delovanje NPr med samo gradbeno ureditvijo NPr. Projektant naj
upošteva optimalno rešitev. Projektna dokumentacija mora vsebovati pregledno risbo na
kateri bodo vrisani vsi elementi potrebni za zavarovanje NPr. Kabli do prestavljenih zunanjih
elementov na samem NPr morajo biti izven cevne kanalizacije položeni v PEHD cevi Ø50. Vsi
novi kabli, ki so potrebni za zavarovanje NPr in potekajo ob progi, morajo biti položeni v
obstoječo kabelsko traso. Pod cesto se položi vsaj 6 cevno kabelsko kanalizacijo Ø 125, pod
progo pa 4 cevno kabelsko kanalizacijo Ø 125, ki naj se zaključi v ustreznih kabelskih jaških.
Pri HNPr se ohrani obstoječi kabelski jašek v kolikor HNPr ne bo potrebno prestaviti, v
primeru prestavitve hiške NPr se izdela kabelski jašek dimenzije minimalno 1,5mx1,5m in
minimalno 1.5 m globoko. Upoštevati je potrebno faznost del. Obdelati je potrebno dinamični
potek vseh del (gradbena dela samega križanja, ureditev ceste, postavitev zunanjih
elementov za zavarovanje, polaganje in zaključevanje kablov…). Določiti učinkovito zaščito
za notranjo in zunanjo opremo pred atmosferskimi praznjenji. Izračunati razdaljo od NPr do
vklopnih mest, vseh časovnih baz (predzvonenje, razna zadrževanja (npr. signalov),
zakasnitve (npr. drugega para polzapornic) in povprečni čas vklopa zavarovanja). Obdelati je
potrebno zaščitni višinski profil. V projektu se morajo predvideti takšne tehnične rešitve,
katere je mogoče izvesti z vgradnjo elementov, materialov…, ki imajo ustrezne ateste in

standarde, unificirane tehnične rešitve ter potrebna dovoljenja za vgradnjo v javno
železniško infrastrukturo Za vse vgrajene elemente, ki se do sedaj niso vgrajevali oziroma
priključevali na Slovenskih železnicah, morajo biti v projektu navedeni osnovni tehnični
podatki in standardi, katerim ti elementi ustrezajo in je zanje potrebno pridobiti pozitivno
odločitev upravljavca železniške infrastrukture.
Poleg navedenega je potrebno na posameznih nivojskih prehodih predvideti naslednje
posege:
Prehod št. 6, Cirkovce: Ker bo novo vklopno mesto na postaji, je potrebno
predvideti preureditev elektronske postavljalnice na postaji Cirkovce Polje.
6.3.4.5. Postajališča
Projektno je potrebno obdelati postajališča Cirkovce, Osluševci in Grlava i.
Projektant naj izdela projekt postajališča z bočnim peronom dolžine 150 m ter pri tem
upošteva položaj predvidenih drogov vozne mreže (elektrifikacija) in položaj predvidenega
drugega tira.
Pri izdelavi projekta postajališča mora upoštevati veljavno zakonodajo, še zlasti Pravilnik o
opremljenosti železniških postaj in postajališč (Ur. l RS št. 72/09) in TSI v zvezi s
»funkcionalno oviranimi osebami« v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne in
visoke hitrosti (2008/164/ES). Peron naj ima višino 55 cm nad GRT.
Peron mora biti opremljen z vsemi elementi, ki jih predpisuje Pravilnik o opremljenosti postaj
in postajališč.
Projektno obdelane in sprojektirane morajo biti tudi dostopne poti (ceste) do postajališč,
bodisi nove ali rekonstruirane stare, če so te prizadete zaradi gradnje postajališča. Projektno
rešeno mora biti tudi odvodnjavanje perona in dostopnih poti(cest).
Dostop na postajališče naj bo zagotovljen preko s to projektno nalogo predvidenih izvennivojskih
križanjih. Dostop mora biti urejen tako, da je zagotovljena varnost potnikov in predvideni elementi za
funkcionalno ovirane osebe.
Izvedba zavetišč mora biti v skladu z arhitekturnimi izhodišči za zavetišča.
Izdelati je potrebno projektno dokumentacija za SV in TK naprave na postajališčih, kjer
mora biti obdelana prilagoditev SV in TK naprav zaradi obravnavanih postajališč.
Projektno je potrebno obdelati zvočno najavo vlakov.
Potrebno je izdelati projektno dokumentacijo za video nadzor, informacijske panoje za prikaz
voznega reda, SOS komunikacijska mesta in službeno komunikacijsko mesto.
Video nadzor naj bo projektiran tako, da bo zagotovil nadzorno funkcijo za dogajanje na
peronih s stališča prometnih potreb in varnostno funkcijo glede preprečevanja poškodb na
vgrajenih napravah zaradi vandalizma.
Video nadzorni sistem naj bo opremljen s IR reflektorji, ki zagotavljajo delovanje sistema tudi
takrat, ko peroni niso osvetljeni.
Za vse navedene sisteme je potrebno v projektih obdelati tudi potrebno napajanje in
prenosne sisteme za povezavo v center vodenja prometa.
Pri napajalnih in prenosnih sistemih je potrebno predvideti tudi potrebne kapacitete za
bodočo postavitev avtomatov za prodajo vozovnic.
Projektant za namestitev svetilk za zunanjo razsvetljavo uporabi tipske 11m kovinske
pocinkane drogove SŽ s plezalnimi klini. V sklopu napajanja zunanje razsvetljave se izvede
razdelilnik z elementi zaščite, vklopno avtomatiko na časovno uro ter fotocelico.
Dimenzioniranje razsvetljave se izvede skladno z Pravilnikom o opremljenosti železniških
postaj in postajališč. Pri izvedbi zaščitnih ukrepov pred previsoko napetostjo dotika se
upošteva določila standarda SIST EN 50122-1 in SIST EN 50122-2 ter zahtev poglavja

VOZNO OMREŽJE in tam navedenih pogojev za izdelavo projektne dokumentacije. Pri izvedbi
razsvetljave je potrebno upoštevati zahteve Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. Projektant preveri tehnično ustreznost obstoječih merilnih omaric
odjemnih mest pri elektrodistributerju Elektro Maribor.
Pri urejanju vseh postajališč je glede na gradbene posege potrebno izdelati projektno
dokumentacijo za zaščito ali prestavitev kabelskih tras. Ta projekta dokumentacija je
potrebna le, če gradbeni posegi to zahtevajo.
Pri projektiranju postajališč mora projektant upoštevati tudi položaj projektiranih stebrov
vozne mreže.
6.3.5. Strokovna izhodišča za izdelavo načrtov rušitev objektov in načrti nivojskih
prehodov, ki se bodo ukinili
Splošno
Predmet naloge je izdelava načrtov PGD, Načrtov ta razpis in projektne dokumentacije za
rušitev objektov,
in načrti nivojskih prehodov, ki se bodo ukinili,
1. Načrt rušitev je sestavni del PGD in PZI dokumentacije in mora obsegati:
- načrt arhitekture (posnetek obstoječega stanja),
- načrt rušitve gradbenih konstrukcij,
- načrt rušitve elektro instalacij in električne opreme,
- načrt rušitve strojnih instalacij in strojne opreme,
- načrt rušitve telekomunikacij in naprav,
- načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki,
- druge načrte in elaborate, ki bi se izkazali za potrebne v fazi izdelave PGD
dokumentacije ter
- izdelavo projektantskega predračuna.
2. Načrt rušitev, ki bo sestavni del Načrtov za razpis dokumentacije mora obsegati :
- opis nameravanih rušitev,pogoje, ki vplivajo na izvajanje del (npr. manipulacijske
površine in transportne poti, elementi gradbišča, deponije in podobno),
- vrste, tehnične značilnosti in kakovost gradbenih del, storitev, inštalacij, naprav in
opreme,
- tehnične popise del, količine in vrste opreme ter
- ustrezne risbe, diagrame in tabele, ki so potrebne za razumevanje predmeta razpisne
dokumentacije.
Načrt rušitev in načrt ravnanja z gradbenimi odpadki mora biti izdelan v skladu s Pravilnikom o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 3/2003, 50/2004 in 62/2004) in
Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 34/08).
Tehnična izhodišča za rušitve
Projektna dokumentacija za rušitev objekta mora obsegati porušitev in odstranitev vseh konstruktivnih
elementov objekta. Evidentirati je potrebno obstoječo infrastrukturo, pregledati vse komunalne vode
in naprave ter priključke na javno omrežje in pridobiti ustrezna soglasja za demontažo vseh
komunalnih vodov in naprav.
Pri načrtovanju načina in postopka rušitve objekta je potrebno upoštevati bližino cestne in železniške
infrastrukture, javnih površin in bližnjih objektov in predvideti ustrezno zavarovanje gradbišča med
rušenjem ter postavitev ustrezne prometne signalizacije.

V sklopu načrta za ravnanje z gradbenimi odpadki je potrebno poiskati ustrezna mesta za začasno
deponiranje in ločeno zbiranje gradbenih odpadkov, pred odvozom na deponijo inertnih odpadkov.
Izhodišča za varovanje okolja v povezavi z rušitvami
Rušitve morajo biti izvedene na način, da bodo vplivi na okolje omejeni na bližnjo okolico objektov, ki
se rušijo, zato je potrebno predvideti vse omlitvene ukrepe za zmanjšanje prekomernih emisij v okolje
( prašni delci, hrup, onesnaženje tal in podtalnice,…).
Pri izdelavi načrta rušitev je potrebno upoštevati tudi vse omilitvene ukrepe, ki izhajajo iz
okoljskega poročila za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš.

6.3.6. Strokovne podlage za vodnogospodarske ureditve
Za vse odseke, kjer so predvidne vodnogospodarske ureditve, je potrebno:
- preveriti je ustreznost načrtovanih ureditev v strokovnih podlagah in predvideti po
potrebi nove
- v digitalni obliki predati situacijo z ureditvami izdelovalcu katastrskega načrta
- izdelava vseh strokovnih podlag za izdelavo celotne dokumentacije
Za vse v vodnogospodarske ureditve je potrebno izvesti naslednji obseg del:
- Projektna dokumentacija mora vsebovati vse potrebne hidravlične elemente ureditve
struge, predvsem glede ohranitve vodnega režima oz. zagotovitve stabilnih razmer na
vodotoku
- Hidrološko - hidravlične osnove; smiselno je treba upoštevati razpoložljive podatke in
podatke iz obstoječe dokumentacije in jih po potrebi dopolniti za vse manjkajoče
prereze.
- Hidravlični izračuni morajo biti izvršeni za obstoječe stanje in ob upoštevanju
predlaganih ukrepov, podati je potrebno povzetek hidroloških in hidravličnih razmer.
- Predvidena ureditev mora slediti sonaravnim usmeritvam urejanja.
- Zaščita brežin mora biti sonaravna.
- Projektna dokumentacija mora vsebovati tudi ureditve dovozov do delovišč.
- Ureditveni ukrepi naj bodo skladni z naravnimi razmerami z uporabo naravnih
materialov (kamen, les, biotehnične ureditve).
Glede na problematiko je v okviru PGD vodnogospodarskih ureditev predvidena naslednja
vsebina:
- poročilo s povzetkom informacije o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali
stanje voda, ostalih projektnih pogojev, s hidrološkimi in hidravličnimi izhodišči,
opisom predloga ureditve, organizacijo gradnje, predlogom faznosti,
- hidrološke presoje,
- hidravlične presoje,
- popis del s predizmerami in predračuni
- pregledna situacija M 1:10.000 oz 1:5000
- DOF
- situacija območja M 1:1000 ali M 1:500,
- vzdolžni profili,
- prečni prerezi s prikazom stanja in predlogom ureditev,
- načrt ostalih objektov (tloris, prerezi),
- detajli,
- katastrski elaborat,
- povzetki geološko-geotehničnega poročila, hidrološkega poročila in ostalih poročil.
Za vse prepuste je v projektni dokumentacije potrebno izdelati:
- poročilo s hidrološkimi izhodišči, opisom posega in opredelitvijo predvidenih ureditev
na vodni režim,
- hidrološka analiza,
- hidravlični računi,
- ureditev struge v območju prepustov na minimalni dolžini,
- geodetski posnetek za posamezne prepuste se povzame iz izdelanih strokovnih
podlag v okviru naloge PGD/PZR za elektrifikacijo in rekonstrukcijo žel. proge
- hidrološka izhodišča za nekatere vsebine se povzame iz izdelanih strokovnih podlag v
okviru naloge PGD/PZR za elektrifikacijo in rekonstrukcijo žel. proge

- izdelati geodetski posnetek za manjkajoča prečkanja (geodetska dela so predmet
skupne projektne naloge),
- pred pričetkom del je pridobiti pogoje za predvidene ukrepe.
V projektno dokumentacijo je potrebno vključiti geološko geotehnična poročila, v katerem
bodo definirane geološke in geotehnične značilnosti obravnavanega območja ter osnovne
geomehanske lastnosti materialov.
6.3.7. Strokovna izhodišča za izdelavo načrta melioracij
V projektu se upošteva prečkanja melioracijskih sistemov zaradi česar se izdela načrt
sanacije melioracijskega sistema in namakalnih sistemov na način, da bodo melioracijski jarki
delovati tako v času gradnje, kot tudi v času obratovanja železniške proge in ostalih
spremljajočih ureditev.
Poseg v prostor predvideva sanacijo in čiščenje obstoječih melioracijskih kanalov in
uskladitev vodnega režima z novimi.
Projekt mora obsegati analizo poseganja v melioracijske območja in namakalne sisteme in
projektno obdelati potrebne preureditve.
Na celotni trasi elektrifikacije in rekonstrukcije so evidentirana naslednji hidromelioracijski
kompleksi v katere posežejo načrtovani ureditveni in rekonstrukcijski posegi na odseku
Pragersko Hodoš, povzeto iz strokovnih podlag Okoljskega poročila, izdelal DDC d.o.o., in
Imos Geateh, št. projekta 004/2006, dopolnitev december 2008, katera je treba analizirati,
ugotoviti v katera posegi iz te Projektne naloge posegajo in za njih pripraviti projekte
prestavitev in preureditev:
- HMS Pesnica – Melioracijsko območje »Tibolci-Zamušani«
- HMS Polskava – Sp. Jablane-Gaj
- Levi breg Ledave
- Melioracija Ščavniške doline – območje Cezanjevci II
- Melioracije kozarica – Virje I
- Melioracija območja Kozarica – Virje II*
- Melioracija na območju Pragersko
- Melioracijsko območje Markišavci- Nemčavci
- Melioracijsko področje južno od ceste Ormož - Ptuj
- Namakalni sistem Borovci
- Namakalni sistem Formin – Zamušani
- Namakalni sistem Pongrce
- Namakalno gnojni sistem Cven
- Namakanje kompleksa Beltinci - Nemščak*
*Hidromelioracijski kompleks se uvrsti le v seznam HMS znotraj območja DPN,
**(območja povzeta iz spletne strani MKGP-ja na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih
(uradno prečiščeno besedilo) — ZKZ-UPBI (Uradni list RS, št. 55/2003),
6.3.8. Strokovne podlage za načrtovanje protihrupnih ukrepov

Predmet naloge je izdelava študij obremenitve s hrupom zaradi cestnega in železniškega
prometa na območjih križanja železniške proge Pragersko – Hodoš s cestami z gostoto več
kot 1.000.000 vozil/letno in predloga protihrupnih ukrepov kot strokovnih podlag za izdelavo
projekta za PGD/Načrtov za razpis in PZI elaborata pasivne protihrupne zaščite. Glede na
prometne podatke v letu 2007 je strokovne ocene s področja varstva pred hrupom potrebno
izdelati za naslednja križanja:
- NPr15a, R2-432/1285 Majšperk – Hajdina, območje Zgornje Hajdine
- NPr26 in NPr27 – LC in nadvoz skozi Moškanjce
- NPr34, G1-2/0250 Spuhlja – Ormož, območje Mihovcev
- NPr62, R1-230/1310 Ljutomer – Pavlovci, območje Ljutomera
- NPr68, R1-230/1309 Križevci – Ljutomer, območje Ljutomera
- NPr86, R2-439/1302 Dokležovje – Križevci, območje Bratoncev
- NPr91, R3-740/1398 Murska Sobota (Panonska cesta)Tehnične in organizacijske
ukrepe,
Pri oceni obremenitve s hrupom izdelavi predloga protihrupne zaščite je treba upoštevati vso
veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom, sprejete prostorske dokumente in
revidirane strokovne podlage. Osnova za izdelavo študije obremenitve s hrupom in predloga
protihrupne zaščite je opredelitev območij varstva pred hrupom na podlagi veljavnih
prostorskih planov pristojnih občin. Podatke pridobi izdelovalec študije pri izdelovalcu
projektne dokumentacije za železniško progo.
Izdelovalec študije mora v prvi fazi od pooblaščene strokovne službe upravljavca cest
pridobiti napoved prometnih obremenitev na območju posameznega križanja za plansko
obdobje leta 2020. Napoved prometa mora vključevati vse podatke, potrebne za izračun
obremenitve s hrupom po smernici XPS-31-133. Za železniški promet se privzame prognoza
prometa za plansko obdobje leta 2020 pri izdelovalcu projektne dokumentacije za železniško
progo, napoved prometa pa mora vključevati vse podatke, potrebne za izračun obremenitve
s hrupom po smernici RMR.
Obremenitev okolja in stavb z varovanimi prostori s hrupom zaradi cestnega prometa na
območju križanja je treba oceniti računsko skladno z metodologijo, ki jo predpisuje Uredba o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (smernica XPS 31-133), na podlagi prometnih
podatkov za desetletno plansko obdobje (leto 2020) ob upoštevanju že izvedenih
protihrupnih ukrepov. Hrup železniškega prometa je potrebno določiti računsko po smernici
RMR.
Na območju križanja je treba izračunati karto širjenja hrupa zaradi cestnega prometa za
kazalce hrupa L dan , L noč , L večer in L dvn ,in karto celotne obremenitve s hrupom zaradi cestnega in
železniškega prometa za kazalca L noč in L dvn , upoštevajoč že izvedene ukrepe in vse
korekcijske faktorje, kakor tudi konfiguracijo terena in rezultate grafično prikazati. V grafičnih
prilogah je potrebno prikazati karte hrupa za kazalca hrupa L noč in L dvn v višini 2 m od tal.
Karto hrupa je treba izdelati in prikazati v pasu z vodoravno projekcijo vsaj 500 m od osi na
obe strani ceste.
Podatke o stavbah z varovanimi prostori in prebivalcih je treba povzeti iz uradnih prostorskih
evidenc dejansko namensko rabo stavb v pasu do 100 m od ceste je treba preveriti na
terenu. Na podlagi računske ocene obremenitve s hrupom je treba identificirati
preobremenjene stavbe z varovanimi prostori. Za te stavbe je treba izračunati obremenitve s
hrupom po fasadah in opredeliti pasivno protihrupno zaščito. Za stavbe, pri katerih je v

planskem obdobju predvidena pasivna protihrupna zaščita, je potrebno oceniti obremenitev s
hrupom na vseh fasadah. Rezultati izračuna na fasadah morajo biti predstavljeni v obliki, ki
omogoča njihovo neposredno uporabo pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite. Na
podlagi tako opredeljenega predloga ukrepov za izvedbo protihrupne zaščite je potrebno
oceniti stroške le-te. Ocena stroškov mora vključevati stroške za pasivno zaščito
preobremenjenih stavb.
Predstavitev računskih in grafičnih rezultatov mora biti skladna z Uredbo o ocenjevanju in
urejanju hrupa v okolju. Dokumentacija mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o projektni
in tehnični dokumentaciji. Končni izdelek mora biti skladen z zahtevami pristojnih organov in
skladen z zahtevami Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, Uredbe o mejnih
vrednosti kazalcev hrupa v okolju in Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem
monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje.
V fazi izdelave naloge je izvajalec dolžan sodelovati in se usklajevati z izdelovalcem načrtov
PGD, PZR protihrupnih ograj in z izdelovalcem elaborata pasivne protihrupne zaščite v okviru
izdelave projektne dokumentacije PGD/PZR za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške
proge Pragersko – Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga
številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m./ in s tem zagotoviti, da bodo rešitve,
predvidene v projektih PGD, PZR in v Študiji obremenitve s hrupom medsebojno usklajene.
6.3.9. Elaborat pasivne protihrupne zaščite preobremenjenih stavb z varovanimi prostori
Predmet naloge je izdelava elaborata pasivne protihrupne zaščite na ravni PGD, Načrtov za
razpis
za stavbe z varovanimi prostori na območjih križanja železniške proge Pragersko – Hodoš s
cestami z gostoto več kot 1.000.000 vozil/letno, kjer bodo v 10 letnem planskem obdobju
presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa zaradi cestnega prometa ali kritične vrednosti
hrupa zaradi celotne obremenitve okolja s hrupom. Predlagane rešitve v elaboratu pasivne
protihrupne zaščite morajo biti usklajene s strokovnimi podlagami in dokumentacijo, ki se
nanašajo na pasivno protihrupno zaščito v okviru izdelave naloge PGD, PZR protihrupnih
ograj in z izdelovalcem elaborata pasivne protihrupne zaščite v okviru izdelave projektne
dokumentacije PGD/PZR za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko –
Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga številka 41 (T69) Ormož
– Murska Sobota-Hodoš-d.m./ in s tem zagotoviti, da bodo rešitve medsebojno usklajene.
Preobremenjene stavbe bodo določene v študijah obremenitve s hrupom za izbrana križanja
cest in železniške proge. Nalogo je treba izvesti v naslednjih fazah:
V prvi fazi je treba na terenu identificirati vse stavbe, predvidene za pasivno zaščito,
določiti njihovo namembnost in status (naseljen, nenaseljen) in ugotovljena dejstva
upoštevati pri nadaljnji izdelavi dokumentacije.
V drugi fazi je treba izvesti popise vseh varovanih prostorov v kritično preobremenjenih
stavbah in izvesti meritve zvočne izolirnosti značilnih obstoječih oken (predvidoma v 10%
za zaščito predvidenih stavb).
V tretji fazi je na osnovi popisa in rezultatov meritev treba določiti vrsto in obseg ukrepov
za vse obravnavane stavbe.
V četrti fazi je treba izdelati elaborat pasivne protihrupne zaščite v fazi PGD, Načrtov za
razpis za vse obravnavane stavbe z oceno stroškov po dejanskih količinah.
Elaborat pasivne protihrupne zaščite je treba izdelati skladno z določili Pravilnika o zvočni
zaščiti stavb in pri tem upoštevati zahteve standarda DIN 4109. V elaboratu je potrebno
jasno opredeliti vsa izhodišča, na podlagi katerih je izdelan predlog ukrepov. Elaborat

protihrupne zaščite mora obsegati najmanj naslednje:
Izhodišča v zvezi s hrupom
- računsko ocenjene ravni hrupa pred vsemi fasadami obravnavanih stavb,
- merodajne ravni hrupa za določitev obsega ukrepov pasivne zaščite,
- določitev potrebne skupne zvočne izolirnosti zunanjih sten varovanih prostorov za
zagotavljanje ustreznih ravni hrupa v varovanih prostorih,
- določitev potrebne zvočne izolirnosti posameznih elementov zunanjih sten.
Obstoječe stanje stavb z varovanimi prostori
- popis vseh varovanih prostorov v stavbah, predvidenih za sanacijo,
- določitev obstoječe zvočne izolirnosti posameznih fasadnih elementov posameznega
varovanega prostora,
- določitev skupne obstoječe zvočne izolirnosti zunanjih fasad varovanih prostorov,
- popis obstoječih elementov, ki jih je ob izvedbi protihrupne sanacije potrebno zamenjati
(okna, vrata, senčila, okenske police, …) z navedbo osnovnih tehničnih katakteristik
(materiali, barve,…).
Predlog ukrepov z oceno stroškov
- tehnični opis,
- ustrezni grafični prikaz ukrepov na posamezni stavbi,
- popis potrebnih ukrepov za posamezno stavbo, pri čemer mora biti upoštevan popis
obstoječih elementov in sanacija. Sanacija mora biti predvidena z enakovrednimi
materiali ob zagotavljanju ustreznega izgleda. Barve elementov naj bodo definirane na
način, ki zagotavlja natančnost in nedvoumnost v popisu del in predizmerah. V popisu del
morajo biti zajeti vsi ukrepi, ki so potrebni, da se ob vgradnji elementov povrne prvoten
videz prostorov (obdelava špalet, kitanje, slikopleskarska dela),
- predračun s popisom del in predizmerami.
Rešitve v Elaboratu morajo zagotavljati osnovo za kvaliteto vgrajenih materialov in kvalitetno
izvedbo v obsegu in način, da bodo z izvedbo pasivnih protihrupnih ukrepov zagotovljeno
varovanje pred hrupom železniškega prometa, kot to predpisuje veljavna zakonodaja. V
popisih morajo biti natančno definirana vsa dela; popisi morajo biti samostojna podlaga za
pripravo natančnih ter med seboj primerljivih ponudb. Popisi morajo biti oddani tudi v obliki
.xls tabele.
6.3.10. Strokovna izhodišča za izdelavo elaborata tehnologije prometa vlakov v času
izvajanja del
Izdela se elaborat tehnologije prometa vlakov v času izvajanja del, s predpisanimi vsemi
pogoji za začetek in konec zapore.
Vsebovati mora:
- Tehnične in organizacijske ukrepe,
- Stroške zamud potniških in tovornih vlakov,
- Stroške nadomestnih prevozov,
- Stroške organiziranja zapor,
- Dodatno zasedbo delovnih mest - strošek,
- Ostale stroške
6.3.11. Strokovna izhodišča za izdelavo elaborata tehnologije gradnje

Izbrana mora biti taka tehnologija gradnje, da bodo ovire v železniškem prometu čim
manjše.
Natančno mora biti opredeljena tehnologija gradnje z opisom posameznih faz. oz. opisom
predvidene tehnologije izvajanja del (gradbena dela, dela na SVTK napravah, dela na EE
napravah, .....). Opisane morajo biti tudi potrebne prometne ureditve skladno s terminskim
planom izvedbe in planiranimi zaporami za izvedbo (z navedbo vrste dela, vrste zapore
(stalna, dnevna, trajanje dnevne zapore, .....).
6.3.12. Strokovna izhodišča za izdelavo elaborata postopnega vključevanja v
obratovanje
V Elaboratu postopnega vključevanja v obratovanje se obdela sprememba običajnega režima
opravljanja železniškega prometa, sprememba režima delovanja drugih elementov, naprav,
sistemov in/ali sestavnih delov prog, ki neposredno vplivajo na varnost železniškega
prometa. V elaboratu se obdela postopno vključevanje v obratovanje posameznih elementov
sestavnih delov proge.
6.3.13. Geološko, geomehanske in hidrogeološke raziskave
Strokovna izhodišča za izvedbo geološko, geomehanskih in hidrogeoloških raziskav se
nahajajo v PRILOGI 03.
6.3.14. Strokovna izhodišča za izdelavo katastrskega elaborata
V katastrskem elaboratu morajo biti zajeti vsi tangirani lastniki. Katastrski elaborat mora biti izdelan v
Excelu in mora vsebovati naslednje podatke:
- zaporedna številka (1,2,3…),
- opis posega na zemljišče,
- katastrska občina,
- številka parcele,
- priimek, ime in naslov posestnika,
- št. posestnega lista,
- številka zemljiškoknjižnega vložka,
- vrsta zemljišča,
- razred,
- skupna površina parcele (v ha,a,m2),
- potrebna (odvzeta) površina (v ha,a,m2) zaradi ureditve,
- potrebna (odvzeta) površina (v ha, a, m2) zaradi služnosti v zvezi s kom.vodi.
Katastrski elaborat se izdela, za posamezni prehod (za vsak cestni prehod oz. za vsako povezovalno
cesto ločeno, skladno z dogovorom z naročnikom), na digitalnem katastrskem načrtu potrjenem s
strani Geodetske uprave RS. Podatke o lastnikih zemljišč, vrsti rabe in njihovih površinah je potrebno
pridobiti iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS. Podloge si zagotovi projektant na podlagi
pooblastila, ki mu ga izda naročnik.
Katastrska situacija naj vsebuje vrisane trase železnic in cest, poteke komunalnih vodov,
lokacije naprav in objektov, meje občin, meje katastrskih občin in mejo DPN. Digitalni
katastrski načrt je potrebno prilagoditi merilu gradbene situacije.
V katastrskem elaboratu morajo biti opredeljene posebej parcele, kjer je potreben odkup za
gradnjo in posebej parcele, ki so potrebne za zagotovitev služnosti.

Za komunalne vode je potrebno izračunati in v tabeli prikazati površino začasnega odvzema
(poseg = dolžina x širina začasnega izkopa) in navesti za kateri infrastrukturni vod gre.
V sklopu katastrskega elaborata se izdela poročilo o katastrskem elaboratu v katerem se
navede izhodišča za izračun potrebnih površin, vir in datum pridobitve DKN, način pridobitve
podatkov o lastništvu parcel in drugih zahtevanih podatkih, metodologijo za izračun začasnih
odvzemov v primeru linijskih vodov, itd.
V okviru katastrskega elaborata je potrebno navesti tudi koordinate osi protihrupne zaščite.
6.3.15. Strokovna izhodišča za izdelavo popisa del in predračuna
Predmet naloge je tudi izdelava projektantskega popisa del, projektantskega predračuna s
predizmerami, ki so podlaga za razpis del.
Projektantski popis del in predračun mora biti izdelan v excelu za vsako ureditev posebej ( za
vsak cestni prehod oz. za vsako povezovalno cesto ločeno, posebej za gradbena in SVTK
dela, skladno z dogovorom z naročnikom) ter oddan v elaborirani in aktivni digitalni obliki.
Vsi posamezni predračuni in popisi del morajo biti enotne oblike ter združeni v eni mapi in
medsebojno usklajeni. Pri izdelavi je potrebno paziti, da se dela ne podvajajo.
V popisu del je potrebno zajeti celotno vrednost investicije, vključno z:
stroški vseh načrtovanih ureditev,
stroški prestavitve in zaščite in novogradnje vsakega od komunalnih vodov,
stroške rušitev in demontaž,
stroške in takse deponiranja viškov materiala,
protihrupne ukrepe ter druge omilitvene ukrepe namenjene varovanju okolja,
stroški izdelave PID dokumentacije, geodetskega posnetka izvedenih del, projektantskega
nadzora, gradbenega nadzora ter ostalih potrebnih raziskav,
stroški izključitev objektov in naprav iz omrežij infrastrukturnih vodov,
stroške prometnih zapor in preusmeritev v času gradnje.
Stroški POV (projekt obratovanja in vzdrževanja )
Delitev predračuna in popisa del je potrebno ločiti po investitorjih in delitev uskladiti z
naročnikom.
Projektantski popis del in predračun bo predmet recenzijskega pregleda in ga bo potrebno
dopolniti v skladu s pripombami recenzenta.

7.0 USMERITVE ZA IZDELAVO POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE
Izdela se pregled izdelanega Poročila o vplivih na okolje. Poročilo o vplivih na okolje
(novelacija in dopolnitev) oziroma izdelava strokovnih podlag s področja varstva okolja,
ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine se izdela v skladu z zakonodajo ter dopolni
s podatki na način, da bo ustrezal posegom, ki se obdelujejo v PGD/Načrte za razpis in PZI .
Izdelan mora biti v skladu z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na
okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09).
Poročilo se izdela skladno z ZVO-1 in določili Uredbo o vsebini poročila o vplivih
nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09).
Poročilo mora vsebovati zlasti:
- opis obstoječega stanja okolja z obstoječimi obremenitvami
- opis značilnosti nameravanega posega
- opis in oceno pričakovanih vplivov in ovrednotenje teh vplivov ter sprejemljivost
obremenitev
- ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo pomembnejših škodljivih vplivov na
okolje (omilitveni ukrepi)
- najpomembnejše alternative z razlogi za izbrano rešitev
- načrt monitoringa
- območje, na katerem poseg povzroča obremenitve, ki lahko vplivajo na zdravje ali
premoženje ljudi (vplivno območje)
- sklepna ocena sprejemljivosti
- povzetek poročila
V sklopu izdelave PVO je treba izdelati tudi analiza posegov na kmetijska zemljišča /KMG-
MID/ in na kmetijska gospodarstva ter analize v skladu s smernicami MKGP ja k DPN ju.
V sklopu izdelave PVO je potrebno izdelati novelacijo elaborata zaščite pred blodečimi tokovi,
ki služi kot vhodni podatek za izvedbo načrta monitoringa. Izdelati je treba program
monitoringa s katerimi se bo dokazalo ustreznost izvedenih del in ukrepov za zmanjšanje
blodečih tokov.
PVO mora biti končan in predan Naročniku v roku 4 mesece od uvedbe izvajalca v delo.
Izvajalec mora med drugim zagotoviti tudi prevod predmetnega poročila o vplivih na okolje v
angleški jezik.
8.0 RECENZIJA IN REVIZIJA
Glede na to, da gre za gradnjo zahtevnega objekta bo naročnik izvedel revizijo PGD
dokumentacije v skladu z 51. členom ZGO-1.
Projektant mora sodelovati v postopku izvedbe revizijskega postopka ter odpraviti napake in
pomanjkljivosti ugotovljene s strani odgovornih revidentov. Po odpravi napak in korekciji
projektne dokumentacije mora pridobiti potrdila o upoštevanju pripomb in korekciji projektne
dokumentacije s strani vseh odgovornih revidentov.
Po oddaji PGD dokumentacije dopolnjene v skladu z revizijskimi pripombami je potrebno v
vodilno mapo, pod poglavje »Revizijska poročila«, priložiti:
revizijska poročila (ali njihove povzetke),
odgovore vodje projekta in odgovornih projektantov na pripombe revidentov z opisom
katere pripombe so upoštevane ter katere niso (pri teh navesti razloge),

Potrdila vseh odgovornih revidentov in
Zaključno revizijsko poročilo.
Naročnik bo zagotovil sodelovanje odgovornih revidentov že v fazi izdelave projektne
dokumentacije. Projektant je dolžan sodelovati z njim in upoštevati njegove pripombe in
predloge.
Naročnik bo v fazi izdelave projektne dokumentacije (PGD in PZI) izvajal tudi recenzijske
preglede dokumentacije. Projektant mora sodelovati v postopku recenzije ter odpraviti
napake in pomanjkljivosti ugotovljene s strani recenzentov.
Izdelovalec Poročila o vplivih na okolje (novelacija in dopolnitev) oziroma izdelava strokovnih
podlag s področja varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine je dolžan
sodelovati v postopku izvedbe revizije v skladu z ZVO - 1, ter odpraviti napake in
pomanjkljivosti ugotovljene s strani odgovornih revidentov. Po odpravi napak in korekciji
mora pridobiti potrdila o upoštevanju pripomb in korekciji s strani vseh odgovornega
revidenta.
9.0 OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN ZAHTEVE NAROČNIKA
9.1 Obveznosti izvajalca
Izdelovalec naloge oz. projektant ima poleg nalog, določenih v vsebini in obsegu dela, še
sledeče obveznosti:
sodelovati s predstavniki ministrstev, naročnika, njegovih projektantov, revidentov in
recenzentov in ostalih izdelovalcev strokovnih podlag ter, občin, kot tudi z nosilci
urejanja prostora in drugimi udeleženci, soglasodajalci, ki bodo sodelovali v postopku
priprave projektne dokumentacije
projektirati v skladu s pravili stroke in predpisi, vendar morajo biti rešitve racionalne in
ekonomsko upravičene. Če se v fazi potrjevanja dokumentacije, v revizijskem postopku
ali v fazi izdelave projektne dokumentacije izkaže, da rešitve v elaboratu niso ustrezne,
jih mora projektant optimizirati, popraviti ali v celoti ponovno izdelati tako, da bodo le te
sprejemljive iz vseh vidikov, racionalne in za naročnika ekonomsko upravičene.
posebno pozornost posvetiti pravilnosti in vsebini popisov del, predizmeram, izračunom
količin ter ocenam stroškov, ki bodo izhodišče za pripravo Načrtov za razpis
dokumentacije. V kolikor je predlagana etapnost izvedbe obravnavanega odseka je
potrebno oceno investicije izdelati za vsako etapo posebej.
pri pripravi projektantskih predračunov upoštevati, da je naročnikova finančna obveza
vezana samo na tisti del, ki je predmet dejavnosti naročnika in posledic sprememb, ki jih
povzroči naročnik s svojim posegom. Naročnik bo vzpostavil prvotno oz. obstoječe stanje
in ne bo vlagal v razširjeno reprodukcijo drugih upravljavcev. Morebitna t.i. razširjena
reprodukcija drugih upravljavcev mora biti v predračunu prikazana ločeno in bo predmet
sofinanciranja drugih upravljavcev.
izdelati preveritve predlogov in pripomb pridobljenih s strani lokalnih skupnosti in do njih
zavzeti strokovno mnenje, oziroma stališča,
pridobiti vsa gradiva, dokumentacijo in tehnične osnove za izdelavo naloge, razen
strokovnih podlag, ki jih zagotovi naročnik,
sodelovati na usklajevalnih sestankih in predstavitve rešitev v posameznih fazah priprave
dokumentacije;

izdelati kartografsko gradivo z uporabo računalniške tehnologije (grafični in atributni
podatki);
sodelovati z revidenti in recenzeti v fazi izdelave projektne dokumentacije;
udeležiti se revizijskih in recenzentskih obravnav;
popraviti projektno dokumentacijo po reviziji in recenziji;
v primeru, da bo pri investiciji nameravanega posega sodelovalo več investitorjev, je
potrebno izdelati predlog razmejitve investicije v grafični in tekstualni obliki.
ponudnik mora v projektu predvideti tudi možnost fazne izvedbe predvidenih ureditev, in
sicer kot samostojne funkcionalne celote.
pri izdelavi dokumentacije je treba upoštevati rešitve v zvezi z varovanjem okolja in
rešitve za preprečitev ter zmanjšanje negativnih vplivov na okolje
posebno pozornost je potrebno nameniti uskladitvi rešitev z načrtovanimi ukrepi v sklopu
ureditev PGD in PZR za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko –
Hodoš /del proge številka 40 (E69) Pragersko-Središče-d.m in proga številka 41 (T69)
Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m./ ter obstoječimi vodnogospodarskimi objekti in
upoštevati zaščito vodnih virov ter varovanje kulturne in naravne dediščine,
po podpisu pogodbe mora v prisotnosti naročnika in konzultanta opraviti ogled na terenu
na celotni dolžini odseka;
upoštevati eventualna dodatna navodila naročnika, ki se nanašajo na izdelavo
predmetne projektne dokumentacije in ostalih strokovnih podlag znotraj razpisanega
obsega del.
po potrebi sodelovanje s pristojnimi soglasodajalci ter upravljavci komunalnih in drugih vodov z
namenom uskladitve projektne naloge s projektnimi pogoji oz. mnenji in zahtevami naročnika, po
potrebi sklicevanje sestankov,
udeležba na tedenskih sestankih,
pripravi poročila o poteku del
Projektant mora pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevati :
- skladnosti z določili Uredbe o DPN (Ur.l. RS, št. 51/2009),
- omilitvene ukrepe, ki izhajajo iz Okoljskega poročila,
- veljavno zakonodajo,
- zanesljivo in racionalno gradnjo ,
- vsa potrebna dela, ki jih je potrebno izvesti, da bodo gradbena dela v celoti
zaključena in jih upoštevati v popisu del in projektantskem predračunu
Projektant mora upoštevati veljavne predpise (zakone, pravilnike, uredbe, navodila, standarde in
specifikacije – še posebej TSI – tako veljavne, kot tudi zadnjo verzijo osnutka TSI za energijo in
infrastrukturo. Projektant mora v tehničnem poročilu podati spisek predpisov, ki jih je upošteval
pri projektiranju ter podatki izjavo o upoštevanju zahtev TSI oziroma podati obrazložitev katero od
zahtev in zakaj je ni možno upoštevati oziroma je ni smiselno (ekonomsko upravičeno) upoštevati
v tem projektu.
Projektant v projektno dokumentacijo vključi tudi vse potrebne elaborate, tako da bo
dokumentacija primerna in popolna za namen pridobitve gradbenega dovoljenja ter za samo
izvajanje (gradnjo) objektov.
Izvajalec je dolžan na zahtevo naročnika oddati vmesne izvode dokumentacije v zahtevani obliki.
Izdelovalec Poročila o vplivih na okolje (novelacija in dopolnitev) oziroma izdelava strokovnih
podlag s področja varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine mora sodelovati
ves čas postopka do pridobitve okoljevarstvenega soglasja s soglasodajalcem, naročnikom in
javnostjo.
9.2 Zahteve naročnika
– Izbrani ponudnik je dolžan v roku 10 dni po podpisu pogodbe predložiti podroben
program izdelave predmeta pogodbe skupaj s terminskim planom v programu MS
Project. V programu je projektant dolžan opredeliti mejnike in čas trajanja posameznih
aktivnosti. Prav tako je dolžan opredeliti mejnike, ko pričakuje s strani naročnika ali

evidenta/recenzenta potrditev posameznih tehničnih rešitev, programov, vmesnih poročil
itn.
– Izbrani izvajalec mora predano dokumentacijo, pred izdelavo predmetne dokumentacije,
podrobneje proučiti in eventualna vprašanja glede podrobnejših rešitev predhodno
uskladiti z naročnikom, spremljati spremembe zakonodaje, ki regulira predmetno
področje in pravočasno in ustrezno ukrepati glede na spremembe.
– Izbrani izvajalec mora pri svojem delu upoštevati tudi projektno dokumentacijo, ki je
trenutno v izdelavi oziroma je podlaga za izvedbo del (v tem primeru navesti vso
dokumentacijo, ki jo je potrebno upoštevati), in predlagati morebitne dodatne potrebne
ukrepe (analize, raziskave, študije in druge dokumente), v kolikor se ugotovi, da so le-ti
potrebni in so v skladu z zakonodajo ali zahtevami stroke.
– Izbrani izvajalec mora naročnika, oz. njegovega inženirja seznaniti z vsemi projektnimi
pogoji pristojnih soglasodajalcev ter z vsemi dejstvi, ki bi lahko pomembno vplivala na
izvedbo naloge;
– V kolikor bi iz projektnih pogojev sledile obveznosti do naročnika jih mora pred
upoštevanjem uskladiti z naročnikom oz. njegovim inženirjem.
– Pred zaključevanjem posameznega segmenta projektne dokumentacije je potrebno
rešitve in vsebine uskladiti z naročnikom oz. njegovim inženirjem ter po njegovih
pripombah oziroma usmeritvah dokumentacijo ustrezno dopolniti oz. popraviti;
– Dokumentacija je last naročnik. Izbrani izvajalec mora za vse oblike javne predstavitve in
publiciranja pridobiti pismeno soglasje. Izvajalec prevzema obveznost, da sodeluje pri
seznanjanju javnosti z izsledki naloge in da jih tolmači v javnosti dostopni obliki.
– V fazi izvedbe naloge je izvajalec dolžan v primeru nejasnosti pravočasno zahtevati
pojasnila s strani naročnika in v soglasju z naročnikom zahtevati morebitna dodatna
pojasnila pri pristojnem ministrstvu. Izvajalec je dolžan opozoriti naročnika na vse
morebitne pomanjkljivosti v zvezi s potrebnimi izhodišči za izdelavo naloge in izdelati
nalogo v skladu s pravili stroke.
– Če se v fazi potrjevanja dokumentacije ali v revizijskem postopku ugotovi, da rešitve v
projektu niso ustrezne, jih mora izbrani izvajalec nemudoma popraviti ali v celoti izdelati
ponovno tako, da bodo le te racionalne in bodo za naročnika ekonomsko sprejemljive.
Z izvedbo javnega naročila se na naročnika prenesejo vse materialne avtorske pravice, ki
izhajajo iz izvršenih storitev po tej projektni nalogi, vključno z uporabo izdelkov storitev v
postopkih izvajanja javnega naročanja.
10.0. DELOVNA SKUPINA
Izdelovalec projektne dokumentacije mora zagotoviti ustrezno sestavo delovne skupine, v
skladu z razpisnimi pogoji ter veljavno zakonodajo.
11.0. ROKI ZA PRIPRAVO DOKUMENTACIJE
Rok in predaja naloge za idejne projekte
Rok za izdelavo idejnih projektov skupaj s projektantskim popisom je 3 mesece od uvedbe v
delo.
Idejni projekti morajo biti predani naročniku tudi v aktivni digitalni obliki.
Rok in predaja naloge ekonomskega vrednotenja

Naloga se izdela v več fazah, katere morajo biti Naročniku predane v naslednjih rokih od
uvedbe v delo:
1. faza: izvedba in analiza terenskih raziskav: 80 dni
2. faza: makroskopski prometni model:120 dni
3. faza: mikroskopski prometni model: 150 dni
4. faza: ekonomski in finančni del: 170 dni
5. faza: končno poročilo: 180 dni
Naloga mora biti predana Naročniku v 6 izvodih (označenih na naslovnici s točnim naslovom in
opombo »pred recenzijo«) pred recenzijo, vezano v špiralo. V izvodu mora biti vpeta tudi projektna
naloga in morebitna dodatna navodila Naročnika.
Vsak izvod mora biti oddan v tiskani (barvna tehnika kart) in v digitalni obliki (pasivni in
aktivni).
Digitalni izvodi morajo biti oddani v:
pasivni obliki - v pdf in/ali dwf formatu, kjer mora biti oblika dokumenta (tekstualni del in grafični
del) enaka obliki in vsebini v tiskanih izvodih;
aktivni obliki - grafični del v vektorskem (.dwg, .dxf, .shp,...) formatu skupaj z atributnimi podatki;
tekstualni del v formatu .doc in tabelarični del v formatu .xls;
prometni model v aktivni obliki z vsemi podlogami..
Celoten projekt Izdelava IdP, PGD, PZI dokumentacije, načrtov za razpis ter
izdelava ekonomskega vrednotenja mora biti dokončan najkasneje v 9 mesecih
od uvedbe izvajalca v delo.
12.0. ŠTEVILO IZVODOV
Projektant mora projektno dokumentacijo izdelati z uporabo računalniške tehnologije
(grafični in atributni podatki) in jo predati naročniku v elaborirani in digitalni obliki:
aktivna oblika:
tekstualne vsebine: Microsoft Word,
tabelarične prikaze, popis del in predračun: Microsoft Excel,
podatkovne baze: Microsoft Access,
terminske plane: Microsoft Project,
slike: v formatu tiff, jpeg ali jpg,
načrte: Autodesk AutoCad,
prostorski podatki: GIS;
pasivna oblika:
tekstualne vsebine: v pdf zapisu,
tabelarične prikaze, popis del in predračun: v pdf zapisu,
slike: v pdf zapisu,
načrte: v dwf zapisu,
prostorski podatki: v dwf zapisu.

Celotna projektna dokumentacija mora biti izdelana v digitalni obliki in ne sme biti kodirana
ali kako drugače zaščitena pred razmnoževanjem, kopiranjem in mora biti pripravljen za
nadaljnjo obdelavo.
Naročniku mora v celoti biti predana v 10 (desetih) papirnatih izvodih in 10 digitalnih izvodih,
razen naloge ekonomskega vrednotenja, ki se preda v 6 izvodih.
Vsi prostorski podatki morajo biti podani v državnem koordinatnem sistemu Republike
Slovenije.
Projekti, ki bodo izdelani v zgoraj navedenih digitalnih oblikah morajo pri nadaljevanju
projektiranja omogočati izmenjavo podatkov in uporabo le-teh v fazi PID in PZI.
13.0 CENA
Ponudbena cena za izdelavo celotne dokumentacije mora biti specificirana v skladu s
specifikacijo ponudbe v PRILOGI 05. V ponudbeno ceno morajo biti vključeni vsi stroški
ponudnika in podizvajalcev.
Ponudba naj v ceni posameznih vrst del vključuje tudi stroške:
- vodenja izdelave projektov, sodelovanje z naročnikom in inženirjem, sodelovanje pri
revizijah in dopolnitve projektne dokumentacije po utemeljenih zahtevah revizijske
razprave in upravnih organov,
- pridobivanje podatkov, usklajevanje ter pridobivanje projektnih pogojev in soglasij
pristojnih soglasodajalcev na projektne rešitve,
- kopije izvlečkov iz projektne dokumentacije, ki služijo kot delovno gradivo na
koordinacijah in drugih sestankih,
- vse materialne in transportne stroške vezane na izdelavo razpisanih del,
- vse stroške v zvezi s podizvajalci,
- redno udeležbo na operativnih sestankih v času izvajanja del.
Vsa dela, ki niso posebej navedena v specifikaciji ponudbe in so predmet te projektne naloge
morajo biti vključena v postavke predračuna. Za ta dela izvajalec nima pravice zahtevati
nikakršnega doplačila na ponudbeno ceno.
14.0 ZAVAROVANJE PROJEKTANTSKE ODGOVORNOSTI
Ponudnik mora imeti sklenjeno zavarovanje projektantske odgovornosti pod pogoji, ki jih
določa ZGO-1-UPB1 oziroma ZGO-1B.
PRILOGE

PRILOGA 01: IZDELANA DOKUMENTACIJA NA ODSEKU ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO –
HODOŠ,
PRILOGA 02: CERTIFIKAT GEODETSKEGA NAČRTA ZA ODSEK ŽELEZNIŠKE PROGE
PRAGERSKO – HODOŠ,
PRILOGA 03: GEOLOŠKE, GEOMEHANSKE IN HIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE
PRILOGA 04: GRAFIČNI PRIKAZ UREDITEV, KI SO PREDMET PGD/Načrtov za razpis in PZI
DOKUMENTACIJE IN PVO
PRILOGA 05: SPECIFIKACIJA PONUDBE

PRILOGA 01
* priloga k osnovni Projektni nalogi zato za izvajalce veljajo vse zahteve,
usmeritve in navodila iz osnovne projektne naloge za izdelavo IdP, PGD, PZI
dokumentacije, načrtov za razpis ter izdelava ekonomskega vrednotenja za
Ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš v okviru
elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš
Področje:
PREDHODNO IZDELANA DOKUMENTACIJA

1. IZDELANA DOKUMENTACIJA
Za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš je bila predhodno
izdelana naslednja dokumentacija:
1. Državni prostorski načrt »Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in
rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš«, Uradni list RS, št. 51/2009 z dne
03.07.2009, in njegove strokovne podlage:
o IDP elektrifikacije in rekonstrukcije proge Pragersko – Hodoš, izdelal: SŽ –
Projektivno podjetje Ljubljana, d.d., junij 2005;št. projekta 3518, v okviru
tega je izdelano tudi Poročilo o vplivih na okolje za elektrifikacijo in
rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš, DDC d.o.o., štev. proj.
PVO 102/2005 in Elaborat zaščite kovinskih struktur pred učinkom blodečih
tokov in elaborat elektromagnetnih sevanj;
o Strokovne podlage za križanja cest z železnico v sklopu izdelave DLN za
rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko – Hodoš,
izdelal:SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d.d., September 2007;št. projekta
3560;
o G1-2, odsek 1313 Ormož - Središče ob Dravi; Izvennivojsko križanje ceste z
železniško progo št. 41 Ormož – Murska Sobota – Hodoš v Pušencih –
Rekonstrukcija; izdelal: BPI d.o.o., št. projekta IDP-321, september 2008,
Maribor
o Izvennivojsko prečkanje proge SŽ Pragersko – Ormož z zahodno obvoznico
Kidričevega. IDP, izdelal:Lineal d.o.o., št. projekta 818/08, september, 2008,
Maribor;
o Strokovna ocena obremenitve s hrupom in predlog protihrupne zaščite za
železniško progo Pragersko – Hodoš, DPN za elektrifikacijo in rekonstrukcijo
proge, izdelal: Epi Spektrum d.o.o., januar 2008, dopolnjeno november
2008, št. projekta: 2007-034/PHZ,;
o Rekonstrukcija in elektrifikacija ŽP Pragersko – Hodoš; Preureditev oz.
prestavitev elektroenergetskih omrežij (VN – 110 in 400 kV), izdelal: IBE
d.d., november 2007, Ljubljana;št projekta D779- D927/001A;
o Prestavitev in ureditev križanj EE vodov 35 kV, 20 kV in 0,4 kV v sklopu
elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš;
Strokovne podlage za DPN; izdelal: Elektro Maribor d.d., november 2007 –
novelacija po javni razgrnitvi, september 2008, Maribor; št. projekta 483/07-
SB/PT/GR/MS;
o Okoljsko poročilo za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge
Pragersko –Hodoš, izdelal: DDC svetovanje inženiring d.o.o. in Imos Geateh
d.o.o., december 2008, št. projekta 004/2006;
o Strokovne podlage za hidrološke in hidravlične analize za izdelavo državnega
prostorskega načrta za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge
Pragersko –Hodoš, izdelal: Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. oktober
2008, Maribor, št. projekta 3045/08;
o Strokovna ocena obremenitve s hrupom in predlog protihrupne zaščite,
izdelal: Epi Spektrum d.o.o., november 2008, št. 2007-034/PHZ;

o
o
o
o
Geodetski načrt v sklopu izdelave DPN za rekonstrukcijo in elektrifikacijo
železniške proge Pragersko – Hodoš, izdelal: AGEA Inženiring d.o.o., februar
2009, št. projekta 8593;
Strokovne podlage za hidrološke in hidravlične analize za izdelavo državnega
prostorskega načrta za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge
Pragersko – Hodoš«,izdelal: Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., oktober
2008, Maribor, št. projekta 3045/08;
Analizi vpliva predvidenega posega v prostor na omejitvene ravnine letališča
Moškanjci, projekt IDZ, letališče Moškanjci – preveritev vpliva načrtovane
gradnje izven nivojskega križanja na železniški progi Pragersko – Središče –
d.m. na omejitvene ravnine letališča izdelal: izdelal: SŽ – Projektivno
podjetje Ljubljana, d.d., april 2009, štev. projekta 3560, SŽ PP d.o.o.;
Krajinska ureditev okolice predvidene ENP v Gornjih Petrovcih; izdelal Urbis
d.o.o., april 2009, Maribor št. projekta: 009/PZI-019;
2. Nadgradnja proge Pragersko-Murska Sobota in elektrifikacija odseka Puconci Hodoš, PZI
; izdelal SŽ-Projektivno podjetje Ljubljana, junij 2008, št. projekta 3570;
3. Gradnja povezovalne ceste med Npr Šikole v km 3+166,10 in NPR Pongrce v km
3+525,65 ter ureditev parkirišč na postaji Šikole; PGD/PZI; izdelal Planum d.o.o., št. proj.
921- 081 / 07, Junij 2008
4. Ureditev izvennivojskega križanja glavne žel. proge E69 na območju Osojnikove ceste v
Ptuju (načrt 3/2), Idejna zasnova (IDZ); izdelal Lineal d.o.o.št. proj. 830; okober 2008:
5. Posodobitev proge Pragersko – Ormož;PGD-PZI; izdelal: SŽ Projektivno podjetje d.d.;
št.proj. 3501, načrt št.3501/PT/10.2003
6. Sanacija nasipa železniške proge Ormož-Murska Sobota od km 9+800 do 10+135; PGD-
PZI;izdelal SŽ-Projektivno podjetje Ljubljana; št.proj. 6543, marec 2001
7. Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota, PZI; izdelal: SŽ-Projektivno podjetje
Ljubljana, št. proj. 3535;
2. IZVEDBENI PROJEKTI PID-I
Na železniški progi Pragersko – Hodoš se upošteva naslednja izvedbena dokumentacija:
1. Posodobitev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na progi Ormož-Murska
Sobota, PID; izvajalec: Siemens d.o.o., oktober 2008; št. projekta 893800029,
2. Posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož- projekt A -CCI 2004 SI 16 C PT 002;
PID; izvajalec SŽ železniško gradbeno podjetje d.d.; lokacija gradiva: SVP Maribor
o Postaja Cirkovce
o Postaja Kidričevo
o Postaja Ptuj
o Postaja Moškanjci
o Postaja Cvetkovci
o Postaja Ormož
o železniški most čez Lešnico v km 38+837,589
o železniški most čez Pesnico v km 28+397,138
o železniški podhod Lešnica v km 39+ 390,552
o sanacija zidov
3. Obnova proge M. Sobota - Puconci od km 38+747 do km 44+596;PID;izdelal: SŽprojektivno
podjetje Lj.; št. projekta: 3332; lokacija gradiva: SVP Maribor;

4. Tirne naprave Puconci - Dankovci od km 44+596 do km 51+985;PID; izdelal: Tiring
d.o.o.; št. projekta: 724; lokacija gradiva: SVP Maribor;
5. Tirne naprave Dankovci - Hodoš od km 51+585 do km 67+000;PID; izdelal: SŽprojektivno
podjetje Lj.; št. projekta: 3358/TN; lokacija gradiva: SVP Maribor;
6. Tirne naprave postaje Hodoš od km 67+000 do km 69+182 ;PID; izdelal: SŽprojektivno
podjetje Lj.; št. projekta: 3358/P ; lokacija gradiva: SVP Maribor;
7. Rekonstrukcija Žerovinskega klanca od km 13+500 do km 15+000;PID; izdelal: SŽprojektivno
podjetje Lj.; št. projekta: 3424/TN;lokacija gradiva: SVP Maribor;
8. Rekonstrukcija izogibališča Ivanjkovci od km 7+800 do km 8+800; PID; izdelal: SŽprojektivno
podjetje Lj;št. projekta: 3410; lokacija gradiva: SVP Maribor;
9. Rekonstrukcija postaje Ljutomer od km 20+520 do km 21+634;PID; izdelal: Tiring
d.o.o.; št. projekta: 753; lokacija gradiva: SVP Maribor;
10. Rekonstrukcija postaje Beltinci (Lipovci) od km 32+830 do km 33+705; PID; izdelal:
Tiring d.o.o.; št. projekta: 763; lokacija gradiva: SVP Maribor;
11. Trasa in razplet progovnega, energetskega, signalnovarnostnega kabla in cevi za optični
kabel na odseku Kidričevo - Ptuj; PID; izdelal: PAP Telematika d.d. 1996; št. projekta:
509-526; lokacija gradiva: SVTK Celje ;
12. Dodatno kabliranje; PID;; izdelal: TEGRAD d.d.; 1998; št. projekta: P 885018950;
lokacija gradiva:SVTK Celje;
13. Telekomunikacijski prenosni sistem Slovenskih železnic; Brezprekinitveni napajalni sistem
in glavni delilnik za večje postaje (PS+MDF); PID; izdelal: Iskra elektrozveze transmission
d.d.; 1999; št. projekta: 047/99; lokacija gradiva: SVTK Celje;
14. Telekomunikacijski sistem Slovenskih železnic; Digitalno železniško avtomatsko
telefonsko omrežje - lokalni nivo; PID; izdelal: Siemens d.o.o.;1998; št. projekta: 9294-
9810/01/E00/BV; lokacija gradiva: SVTK Celje;
15. Načrt električnih instalacij;Brezprekinitveno napajanje 48V= za TK naprave; PZI; izdelal:
Sitel d.o.o;2001; št. projekta: 9.71.003; lokacija gradiva: SVTK Celje;
16. Slovensko Madžarska železniška povezava na odseku Murska Sobota - Hodoš;
Telekomunikacijske naprave; PID; izdelal: Siemens d.o.o.,2002; št. projekta: 0413-
E1017/101-0900;lokacija gradiva: SVTK Celje;
17. Slovensko madžarska železniška povezava na odseku Murska Sobota - Hodoš;
Telekomunikacijske naprave; PID; št. projekta: 5363971; izdelal: PAP Informatika
inženiring d.o.o.; 2003; lokacija gradiva: SVTK Celje ;
18. Slovensko madžarska železniška povezava na odseku Puconci - Hodoš - državna meja; SV
in TK naprave; PGD izdelal: PAP Informatika inženiring d.o.o.; 1998; št. projekta:
3358;lokacija gradiva: SVTK Celje;
19. Sistem UKV zvez na železniški postaji Hodoš; PID; izdelal:Elektrotehna Elzas d.o.o.2001;
št. projekta: avg.01.; lokacija gradiva: SVTK Celje;
20. Signalno varnostne in telekomunikacijske naprave na progi Ormož - Murska Sobota; PID;
izdelal: Siteep d.d., 2005št. projekta: 893800029; lokacija gradiva: SVTK Celje
21. PDH telekomunikacijski prenosni sistem na relaciji: Murska Sobota - Puconci - Dankovci -
Petrovci – Hodoš; izdelal: Iskra Transmission d.o.o. 2001; PID; št. projekta: 171/00;
lokacija gradiva: SVTK Celje;
22. Slovensko - Madžarska železniška povezava na odseku Puconci - Hodoš - d.m; Progovno
kabliranje; PID; izdelal: Tegrad & PAP d.d. 2002;št. projekta: 53-36-306; lokacija gradiva:
SVTK Celje;
23. Nadgradnja SDH optičnega sistema prenosa na relaciji: Ormož - Murska Sobota –
Maribor; PID; izdelal: Iskra Transmission d.d. 2005; št. projekta:041/04; lokacija
gradiva: SVTK Celje
24. PDH optični sistem prenosa in fleksibilni multipleksorji na relaciji: Ormož - Murska Sobota
– Maribor;PID; izdelal: Iskra Transmission d.d. 2005; št. projekta: 042/04; lokacija
gradiva: SVTK Celje;

25. Izvedba selektivnosti telekomunikacijskih mest na progi Murska Sobota - Hodoš - državna
meja; PID; izdelal: Tegrad & PAP d.d.;2002; št. projekta:53-36-779,lokacija gradiva:
SVTK Celje;
26. Modernizacija signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav na progi Pragersko –
Ormož;PZI; izdelal: Eprojekt d.o.o.,2008; št. projekta: 104;lokacija gradiva: SVTK Celje;
27. Modernizacija signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav na progi Pragersko –
Ormož; PID; izdelal: Eprojekt d.o.o. 2009; št. projekta: 104_6.00.030;lokacija gradiva:
SVTK Celje;
28. Modernizacija signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav na progi Pragersko –
Ormož; PID; izdelal: Eprojekt d.o.o.; št. projekta: 104_6.00.070; 2009,lokacija gradiva:
SVTK Celje;
29. Gradnja komunikacijske infrastrukture za potrebe Holdinga Slovenske železnice; PID;
izdelal: SRC.SI d.o.o; 2008; št. projekta: HSŽ - 01/2007; lokacija gradiva: SVTK Celje;

PRILOGA 02
* priloga k osnovni Projektni nalogi zato za izvajalce veljajo vse zahteve,
usmeritve in navodila iz osnovne projektne naloge za izdelavo IdP, PGD, PZI
dokumentacije, načrtov za razpis ter izdelava ekonomskega vrednotenja za
Ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš v okviru
elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš
Področje:
CERTIFIKAT GEODETSKEGA NAČRTA ZA ODSEK ŽELEZNIŠKE PROGE
PRAGERSKO – HODOŠ, IZDELAN V SKLOPU PRIPRAVE DPN -JA

PRILOGA 03
* priloga k osnovni Projektni nalogi zato za izvajalce veljajo vse zahteve,
usmeritve in navodila iz osnovne projektne naloge za izdelavo IdP, PGD, PZI
dokumentacije, načrtov za razpis ter izdelava ekonomskega vrednotenja za
Ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš v okviru
elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš
Področje:
GEOLOŠKE, GEOMEHANSKE IN HIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE
1. UVOD
Na območju obstoječe železniške proge Pragersko-Hodoš je treba za ureditev križanj cest z
železnico izvesti geološke, geomehanske in hidrogeološke raziskave, ki bodo osnova za
izdelavo projektne in druge tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja
(raziskave faze PGD/ Načrtov za razpis in PZI ).
Ta projektna naloga opredeljuje potrebna raziskovalna dela v temeljnih tleh, ki so potrebna
pri ureditvi križanj cest z železnico od Pragerskega do Puconcev (do km 42 + 820) od tu
dalje pa je bil PZI že izveden.
Zajema določitev potrebnih raziskav za izvedbo temeljenja in posegov v tla za vse objekte, ki
so opredeljeni projektni nalogi za izdelavo IdP, PGD, PZI dokumentacije, Načrtov za razpis
ter izdelavo ekonomskega vrednotenja za ureditev križanj cest z železnico na odseku
Pragersko - Hodoš v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko –
Hodoš (poglavje 4.1 in 4.4. proejktne naloge) :
Geološko-geomehanske raziskave so potrebne za določitev izvedbe povezovalnih poti,
podhodov in nadvozov, niso pa potrebne pri zavarovanju prehodov z zapornicami, na
prehodih, kjer ne bo sprememb in ki se ukinejo.
Za izhodišče opisov posegov so privzeti teksti iz projektne naloge in Uredbe o državnem
prostorskem načrtu
2. PREDMET NALOGE
Cilji raziskav opredeljenih v tej projektni nalogi za objekte (povezovalne poti, podvoze
(podhode) in nadvoze), ki bodo izvedeni za rekonstrukcijo proge so:
določiti geološke in inženirskogeološke razmere glede na lokalno sestavo tal, razširjanje in
debeline plasti do globine temeljenja in pod njimi,
določiti geomehanske lastnosti tal in na tej osnovi opredeliti pogoje temeljenja,
opredeliti hidrogeološke razmere, kot so prepustnost sedimentov, nivo podzemne vode,
dotoke vode v času gradnje v izkope/gradbene jame,
določiti agresivnost podzemne vode na beton in zaščitne ukrepe za objekte na območjih
visoke podzemne vode,
na vodovarstvenih območjih je potrebno predvideti zaščitne ukrepe in preveriti vplive na vodni
režim in stanje vodnega telesa za podhode, mostove in ENP ter za gradnjo (gradbišča večja
od 1 ha, spreminjanje morfologije zemljišč z nasipavanjem in odstranjevanjem zemljine,
vgradnja betonskih in lesenih pilotov s suhim vrtanjem, izkopom ali zabijanjem, vgradnja
pilotov z vrtanjem z izplako). Potrebno je upoštevati omejitve, ki so predpisane v Uredbi ali
Odloku o vodovarstvenem območju. Za vrtanje vrtin na VVO III je potrebno pridobiti

dovoljenje za raziskavo podzemne vode. Za vrtanje vrtin in eventuelne gradnje tesnilnih zaves
na VVO III je pred pridobitvijo vodnega soglasja in dovoljenja za raziskave potrebno izdelati in
revidirati analize tveganj za onesnaženje podzemne vode. Na VVO I in VVO II objekti niso
predvideni.
3. SPLOŠNI GEOLOŠKI OPIS OZEMLJA IN POGOJEV POSEGOV V TLA
3.1 Splošne geološke razmere
Glede na splošne geološke razmere v Sloveniji spadajo geološki pogoji za posege v tla pri
izvedbi elektrifikacije in rekonstrukcije proge Pragersko-Hodoš med težje izvedljive. Teren
vzdolž obravnavane proge namreč gradijo mladi sedimenti, ki niso sprijeti in imajo v
splošnem nizko nosilnost in so že pri položnih nagibih terena podvrženi plazenju.
Generalno jih delimo v sedimente, ki so se odložili kot rečni in potočni nanosi v dolinah in
tvorijo raven teren ter v sedimente, ki gradijo nizek gričevnat svet. Proga večinoma poteka
po ravninskem svetu in le deloma posega v pobočja, predvsem tam, kjer so doline ozke.
Ravninske sedimente predstavljajo nanosi večjih rek – Drave in Mure in njunih pritokov.
Medtem ko sta Drava in Mura imeli veliko transportno moč in sta zato nanašali prode,
večinoma primerne za izvedbo temeljenja objektov vzdolž železniške proge, pa je bila
posledica transporta potokov sedimentacija med seboj hitro menjujočih se rahlo odloženih
plasti peska, melja in glin, ki pa so za temeljenja objektov manj primerne (nizka nosilnost,
heterogeni posedki, lokalno možno utekočinjenje plasti).
Gričevnat svet gradijo miocenski, pliocenski in pleistocenski sedimenti, ki jih gradijo zbiti
peski, peščeni laporji, glinasti prodi in gline. Med seboj se ti sedimenti hitro izmenjujejo, tako
da so pogoji posegov v tla od lokacije do lokacije drugačni. Pri izvedbi vkopov v njih se lahko
pojavijo porušitve naravnega ravnotežja, večinoma plitvejši do nekaj metrov debeli plazovi.
V prodnih plasteh se nahaja podzemna voda vezana na nivo vode v Dravi in Muri, na
območju potočnih nanosov pa je v deževnih razdobjih nivo občasne podzemne vode blizu
površine terena.
Proga v prvem delu poteka od Pragerskega v smeri od zahoda proti vzhodu preko Dravskega
polja. Celoten teren gradijo debeli peščeni gosti prodi, ki pa so na območju od Pragerskega
do območja postajališča Šikole na površini prekriti s peščeno glino, ki je nastala kot produkt
spiranja drobnega kamninskega materiala iz območja Pohorja. Od območja Šikol pa do
postajališča Cirkovce peščene prode na površini prekrivajo peski. Lokalno lahko prodne
nanose na površini zamenjujejo nanosi peska in melja, ki zmanjšujejo ugodnost temeljenja
objektov. To velja predvsem za območje od Šikol pa do postajališča Cirkovce.
Na območju pred prečkanjem Drave pri Ptuju, ko železniška proga zavije proti severovzhodu,
prodni nanos nastopa v več nizkih terasah, ki se spuščajo in nato dvigajo od reke Drave. Na
samem območju mesta Ptuj lahko površinsko prodne nanose zamenjujejo peski s prodniki in
peščene gline. Ko se proga pri mostu čez potok Rogoznica zopet usmeri proti vzhodu
postane sestava tal zopet enoličnejša. Teren gradijo dravski peščeni prodi iz magmatskih in
metamorfnih prodnikov v osnovi peska in peščene gline. Peščen prod gradi teren ob progi
vse do Ormoža, le pri postajališču Zamušani so prodi lahko prekriti z glinastim nanosom.
Pri Ormožu, ko železnica zavije proti severu, se pogoji izvajanja temeljenja poslabšajo ker
ravninski teren gradijo gline, pobočja pa meljno peščena puhlična glina, ki gradi nestabilna
pobočja. Proga se nadalje prebija po dolini Pavlovskega potoka in Kostanjevice skozi
gričevnate Slovenske gorice. Deloma poteka po dnu dolin obeh potokov, ki sta zapolnjeni z
ravninskimi nanosi pobočnega materiala – rahleje odloženimi peski, melji in glinami, ki se
med seboj hitro menjujejo, mestoma pa bočno sega v položne brežine, ki pa jih gradijo mladi

sedimenti pliocenske in miocenske starosti. Najprej od Ormoža do Pavlovskega vrha v
položno nagnjenih pobočjih nastopa puhlica – rumenorjava rahlo odložena glina. Do
Mekotnjaka pobočja gradijo miocenski peski in peščeni laporji z vmesnimi plastmi gline.
Samo območje Mekotnjaka je iz pliocenskih peskov, glinastih drobnih prodov in vložkov sive
gline. Tudi tu se ob posegih v pobočje lahko pojavijo splazitve. Do Ljutomera železniška
proga teče ob potoku Kostanjevica, kjer tla sestavljajo pretežno rahlo odloženi pobočni
nanosi zaglinjenih meljev in peskov.
Od Ljutomera dalje proga prečka barjanske nanose Ščavnice, ki jih sestavljajo gline in melji,
ob visoki podtalnici. Pri Lukavcih proga preide zopet na obširno območje peščenih prodov
nanosov reke Mure, kjer pa za razliko od dravskih prodov pogosteje nastopajo ozka območja
barjanskih glin ob starih strugah meadrirajočih potokov. Od Beltincev, preko Murske Sobote
do Puconcev nastopajo prodni nanosi spet brez lokalnih mehkejših glinastih nanosov.
3.2 Hidrogeološki opis trase
Trasa železniške proge Pragersko - Hodoš poteka na odseku od Pragerskega do Ormoža po
vodnem telesu podzemne vode Dravska kotlina (VTPodV 3012). Dravsko polje je vodonosnik
visoke ranljivosti. Podzemna voda je plitvo pod površjem (2 do 7 m). Na odseku od
Pragerskega do Moštanjcev trasa poteka po širšem vodovarstvenem območju (VVO III)
vodnega telesa vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja, na območju Kidričevega pa trasa
poteka po ožjem vodovarstvenem območju (VVO II) zajetja Skorba (Uredba o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - Ptujskega polja; Ur. list RS
št. 59/2007). V nadaljevanju na odseku Zamušani – Velika Nedelja trasa poteka po tretji
vodovarstveni coni zajetja vodarne Ormož na območju Otoka pri Veliki Nedelji (Odlok o
določitvi vodovarstvenega območja za zavarovanje zajetij za pitno vodo vodarne Ormož;
Uradni vestnik občine Ormož, št. 5/00).
Med Ormožem in Ljutomerom je gričevnat svet Slovenskih Goric (kvartarna puhlična glina,
pliocenski peski in peščeno-glinasti laporji, miocenski laporji, peski in glinasti apnenci), kjer
so neznačilni vodonosniki z lokalnimi ali omejenimi viri podzemne vode ali plasti dejansko
brez virov podzemne vode.
Na odseku trase od Ljutomera do Puconcev trasa poteka po vodnem telesu podzemne vode
Murska kotlina (VTPodV 4016). Prekmursko in Mursko polje je plitev aluvialni vodonosnik
visoke splošne ranljivosti, kjer je debelina nezasičene cone v povprečju okrog 4 m. Na
odseku, kjer trasa prečka reko Muro, le-ta poteka po III. vodovarstvenem območju vodnega
zajetja Mota (Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode
na Moti; Uradne objave pomurskih občin, št. 30/83).
Hidrološko gledano rekonstrukcija železniške proge preči vodonosnike Dravskega, Ptujskega
in Murskega polja. Vodni režim podzemne vode v teh vodonosnikih je v glavni meri odvisen
od letne količine padavin in evapotranspiracije ter hidravličnega stika z rekama Dravo na
Dravskem in Ptujskem polju ter reko Muro na Murskem polju. Pričakovana nihanja gladin
podzemne vode so v rangu 1m.
3.3 Delitev železniške proge za opredelitev pogojev temeljenja
Za potrebe opredelitve količine in vrste raziskav, smo glede na sedanjo poznavanje geologije
vzdolž železniške proge, progo razdelili v 12 odsekov. Za vsak odsek smo povzeli geološke
razmere in opredelili pogoje posegov v tla, oziroma pogoje za izvedbo temeljenja. Pogoje
temeljenja smo opredelili v petih razredih - od zelo ugodnih do zelo neugodnih razmer za

temeljenje. Na geološkem odseku, ki je ocenjen kot zelo ugoden je potreba po raziskavah
bistveno manjša kot na odseku, ki je ocenjen kot zelo neugoden. Poleg tega bo potrebno na
manj ugodnem terenu temeljenje izvajati globlje in pri manjši dopustni nosilnosti tal.
Tabela - delitev železniške proge glede na pogoje temeljenja:
št ODSEK Geološka zgradba
1 Od začetka do Pr.
3
2 Od Pr. 4 do Drave
pri Ptuju
3 Od Drave pri
Ptuju do mosta
čez Rogoznico
4 Od mosta čez
Rogoznico do Pr.
35
5 Od rekonstr. pred
Ormožem do
mosta čez potok
Pušenci
6 Od Pr. 39a do Pr.
49
7 Od Pr. 49 do Pr.
54
8 Od Pr. 54 do Pr.
63
9 Od Pr. 64 do Pr.
71
10 Od Pr. 72 do Pr.
78
11 Od. Pr.79 do Pr.
80
12 Od Pr. 80 do Pr.
97
(do Puconcev)
Aluvialna peščena trda glina nad
prodi; podtalnica globoko
Peščeni prodi prekriti s tanjšo
plastjo peskov; podtalnica pod
nivojem temeljenja, razen ob Dravi
Aluvialni melji, gline in peščene
gline; podtalnica pod nivojem
temeljenja
Dravski peščeni prodi prekriti
lokalno s peski; podtalnica se
približa koti temeljenja
Zaradi bližine pobočja in brega
kanala heterogeni pogoji zaradi
nastopanja različnih sedimentov –
prodov, peskov, glin, laporjev.
Rahlo odloženi peski, melji in gline
nanosov Pavlovskega potoka v
dolini; laporji in peski v pobočjih;
podtalnica blizu površine terena
Rahlo odloženi peski, melji in gline
nanosov Pavlovskega potoka v
dolini; pesek in glinast prod, vložki
gline v pobočjih; podtalnica blizu
površine terena
Pesek in glinast prod, vložki gline –
možnost plazenja v pobočju,
zaglinjeni peski, melji v dolini;
občasna podtalnica v peskih
Trde gline, lokalno zamočvirjeno;
visoka podtalnica
Peščeni prodi Mure; lokalno meandri
z ozkimi območji barjanske gline;
podtalnica pod nivojem temeljenja
Peščeni prodi prekriti z okoli 1 m
debelim peskom; visoka podtalnica
– poplavno območje
Peščeni prodi Mure, lokalno
zaglinjeni; podtalnica pod nivojem
temeljenja
Ocena pogojev
temeljenja
ugodni
zelo ugodni
ugodni
zelo ugodni
srednji
zelo neugodni
zelo neugodni
neugodni
primerni (lokalno
neugodni)
zelo ugodni
(lokalno neugodni)
ugodni
zelo ugodni do
ugodni

4. POTEK IN OPIS DEL
4.1 Pridobivanje in pregled obstoječih podatkov
Osnovni podatki o razmerah za izvedbo temeljenja so zbrani v Idejnem projektu z naslovom
»Železniška proga Pragersko – Ormož – Hodoš, geološko-geomehanske raziskave,
ELABORAT GEOLOGIJE, izdelal GI ZRMK d.o.o., številka projekta 3518, SŽ – projektivno
podjetje Ljubljana, junij 2005«. Seznaniti se je treba tudi s projektantskimi osnovami in
tipskimi rešitvami za izvedbo temeljenja ter hidrogeološkimi podatki posameznih vrst
objektov faze PGD in Načrtov za rapis in na tej osnovi pripraviti ponudbo za izvedbo raziskav,
opredeljenih v Načrtih za razpis. Številne podatke o sestavi tal in pogojih temeljenja je
možno pridobiti iz raziskav izvedenih za ceste in druge objekte na tem območju. Podatke o
nivojih podzemne vode ter koeficientih prepustnosti se pridobi v literaturi (članki, diplomska
in druga dela) ter na ARSO. Analiza obstoječih podatkov je že izvedena v sklopu A:
»Elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko – Hodoš«. Izvajalec sklopa B
pridobi analizo in se z njo seznani. Podatke pridobljene v Sklopu A uporabi pri pristopu k
raziskavam Sklopa B. To velja predvsem za inženirsko in hidrogeološko karto ter profile, ki jih
izvajalec sklopa B nadgradi s svojimi ugotovitvami.
Povzetek in opredeljena količina del v 4.1:
Opis aktivnosti
Pregled analize podatkov sklopa A in njihova
interpretacija za raziskave pod sklopom B.
(kabinetno delo)
Uvodni terenski ogled trase (terensko delo)
Količina del
9 dni - inženirski geolog,
hidrogeolog in geomehanik
6 dni - inženirski geolog,
hidrogeolog in geomehanik
4.2 Rekonstrukcija obstoječih in izvedba novih cest pri križanju z železniško
progo
Rekonstrukcija obstoječih cest in izvedba novih cest bo potekala na celotni trasi večji del na
ravninskem svetu in le v manjšem delu po brežinah, ki pa so tudi večinoma položno
nagnjene. Izvajajo se zaradi sprememb prehodov preko železnice, ki bodo ali ukinjeni ali pa
spremenjeni v nivojske (z zapornicami) ali izvennivojske (podvozi, podhodi za pešce in
kolesarje, nadvozi).
Rekonstrukcije cest različnih kategorij, poti, kolesarskih stez, poti za pešce, tako v asfaltni
kot makadamski izvedbi bodo zajemale naslednja dela: rekonstrukcije vozišč, deviacije cest
in poti, gradnjo povezovalnih vozišč, asfaltne in makadamske povezave, prestavitve vozišč,
izvedbe in ureditve priključkov na vozišča, razširitev vozišč ter izdelavo obvoznic.
Z vizualnim ogledom in terenskim inženirskogeološkim kartiranjem je za posamezne odseke
ob progi, kjer se bodo izvajale rekonstrukcije cest, zaradi pomanjkanja razkritih geoloških
plasti, ki gradijo teren, mogoče določiti le splošne pogoje izvedbe, kar pa ne zadostuje za
nivo PGD. Zato predlagamo, da se pogoji izvedbe za navedene rekonstrukcije vozišč določijo
s pomočjo terenskih in-situ raziskav.
V fazi raziskav za Sklop A »Elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko –
Hodoš« so bili pridobljeni pri raziskavah za temeljenje električnih drogov in protihrupnih
ograj podatki o pogojih temeljenja cest ob sami železniški progi, t.j. za okoli 30 km
rekonstrukcij cest. Za ostalih okoli 12 km rekonstrukcij cest, ki so bolj oddaljene od železnice,
pa so izvedene raziskave, kot je navedeno spodaj.

Postopek terenskih preiskav na območjih PRIMERNIH tal za temeljenje, kjer je ocena
pogojev temeljenja zelo ugodna, ugodna ali srednja (glej tabelo v točki 3.3) poteka s
pomočjo izvajanja plitvih razkopov z rovokopačem (do 1,5 m globoko) in in-situ meritvami
lastnosti tal (za določitev gostote, ocene posedkov, deformacijskega modula, nosilnosti tal,
…), z uporabo dinamične plošče z lahko padajočo utežjo (DPL) in lahkega dinamičnega
penetrometra (LDP). Za nove ceste in asfaltne ceste se k tem meritvam priključijo še
sondažni izkopi z rovokopačem (do 3 m) in izvajanje preiskav z dinamičnim penetrometrom
(DP) tudi do 3 m globoko.
Na območjih, kjer teren gradijo rahlo odloženi sedimenti – MANJ PRIMERNA TLA za
temeljenje (neugodni in zelo neugodni pogoji temeljenja v tabeli v točki 3.3) se za določitev
izvedbe temeljenja novih in asfaltnih cest uporabi statični penetracijski preizkus CPT (lokalno,
kjer nastopajo prodi, se ga nadomesti z DP), ki se izvaja do nosilne podlage predvideno
povprečno 7 m globoko (minimalno 3 m pod površino), tako da je mogoče oceniti, kakšni
bodo posedki pod obremenitvijo cestnega telesa. Na območjih nasipov se izvajajo tudi
meritve pornih tlakov z disipacijskim testom (CPTU). Vzporedno se teren preiskuje s
sondažnimi jaški, 3 m globokimi in s testi z dinamično ploščo, Za makadamske ceste se
izvajajo preiskave z lahkim dinamičnim penetrometrom (LDP) povprečno do globine 5 m in
sondažnimi jaški do globine 3 m tudi s po tremi meritvami z lahko dinamično ploščo.
Pri tem smo upoštevali, da rovokopač ob upoštevanju premikov med lokacijami in zastoji
zaradi čakanja popisa jaška in preiskav, v enem dnevu (8 urah) lahko izvede šestnajst (16)
plitvih razkopov in osem (8) tri metre globokih sondažnih jaškov. Na vsakem plitvem razkopu
se izvedejo po tri meritve z dinamično ploščo za določitev dinamičnega deformacijskega
modula.
Iz razkopov se vzamejo vzorci za osnovne laboratorijske preiskave in sicer povprečno iz
vsakega četrtega razkopa. Količine posameznih laboratorijskih preiskav so podane v
specifikaciji del. Količine so ocenjene glede na pričakovane geološke razmere. Izvajalec mora
določiti dejanske količine na terenu oz. glede na sestavo odvzetega vzorca, pri tem mora biti
obseg raziskav v okviru skupne vsote geomehanskih raziskav. V primeru odtopanja za več
kot 10 % mora izvajalec pridobiti dovoljenje od investitorja.
Povzetek in opredeljena količina del v 4.2:
Opis aktivnosti
Izkopi z rovokopačem
Popis sondažnih jaškov in meritve z dinamično ploščo
Laboratorijske preiskave
Meritve z dinamičnim penetrometrom (DP)
Meritve z lahkim dinamičnim penetrometrom (LDP) na primernih
tleh
Meritve z lahkim dinam. penetrometrom (LDP) na manj primernih
tleh
Meritve s statičnim penetrometrom (CPT)
Disipacijski testi
Obdelava meritev in geološko geomehansko poročilo (16 dni
inženirja)
4.3 Objekti na cesti
Količina del
13 dni
13 dni inženirja
13 dni tehnika
33 vzorcev
43 meritev
33 meritev
30 meritev
13 meritev
2 testa po 4 ure
1 poročilo
Prehodi preko železnice so nivojski in izvennivojski. Geološko-geotehnične raziskave so
potrebne za vse nove izvennivojske prehode. V spodnji tabeli so navedeni vsi prehodi, kjer
bo potrebno zgraditi objekte in za njih izvesti preiskave tal. Preiskave tal se izvedejo z

vrtanjem geomehanskih vrtin. Na podvozih je treba izvesti po eno vrtino na vsaki strani
železnice, na nadvozih pa na vsaki podpori. Število vrtin, njihova dolžina in metraža je po
odsekih proge prikazana v spodnji tabeli:
Št. proge
odsek
Geološki
odsek Prehod Objekt Naziv
Št.
vrtin
Dolžina
vrtin
Metraža
Kidričevo 1 1a podvoz Stražgojnca 2 15 30
Kidričevo 2 5 podvoz Zg. Jablane 2 10 20
Kidričevo 2 7 podvoz Cirkovce 2 10 20
Kidričevo 2 13a podvoz Strnišče 2 10 20
Hajdina 2 15a nadvoz Zg. Hajdina 6 10 60
Dornava 3 18
podhod za pešce
in kolesarje Ptuj 1 12 12
Dornava 4 21 nadvoz Dornava 6 10 60
Dornava 4 22 podvoz Dornava 2 10 20
Dornava 4 27 nadvoz Moškanjci 6 10 60
Ormož 4 29a nadvoz Osluševci 4 10 40
Pušenci 5 38a podvoz Pušenci 2 12 24
Kamenščak 8 56a podvoz Kamenščak 2 15 30
Kamenščak 8 58a podvoz Tajčarjeva 2 15 30
Ljutomer 8 62 podvoz Ljutomer 2 15 30
Ljutomer 9 68
nadvoz
Postaja
Ljutomer 8 12 96
Grlava 10 75a podvoz Grlava 2 10 20
Lipovci 12 86 nadvoz Beltinci 6 12 72
Murska
Sobota 12 90
podhod za pešce Murska
Sobota 1 12 12
Murska
Sobota 12 91
podvoz
Panonska
cesta, MS 2 12 24
SKUPAJ
60
vrtin
680 m
Pred začetkom vrtanja se geodetsko locira ustja vrtin. Iz vsake vrtine se jemljejo v povprečju
trije vzorci (porušeni in intaktni) po navodilih, ki jih poda odgovorni inženir. V vsaki vrtini se
izvede na razdalji dveh metrov SPT test v posameznih pa tudi dilatometrski test. Vrtanje
mora biti vrtano s kontinuiranim 100 % jedrovanjem. Jedro vrtine se shrani v zabojnike in
popiše geološko in geomehansko. Pri vrtanju mora biti prisoten inženirski geolog, pri
izdelavni piezometrov pa hidrogeolog. V vrtinah se izvajajo predpisane in-situ meritve. Vrtine
se po izvedbi likvidirajo, če ni predpisano drugače. Pri vrtanju je potrebna inženirskogeološka
spremljava (popis vrtine, odvzem vzorcev). V vrtinah se spremlja tudi nivo
podzemne vode in izvede nalivalne/črpalne poskuse za določitev vodoprepustnosti. Na
območjih visoke podzemne vode se izvedejo črpalni poskusi, vrtine pa se izvede kot
opazovalni piezometer (en piezometer na podvoz). Črpalni poskus se izvede s primerno
količino črpanja, da ne pride do zapeskanja filtrov (hitrost na filtrih 0,03 m/s). Zaradi
začasnih cevitev in zagotavljanja zahtevanega končnega premera piezometra 4'' bo potrebno
povrtavanje zgornjih premerov.
Število nalivalnih/črpalnih poskusov je ocenjeno glede na pričakovane geološke razmere.
Dejansko število testov mora izvajalec (hidrogeolog) določiti na podlagi analize predhodnih

aziskav in obstoječih podatkov. V primeru odstopanja za več kot 10 % mora izvajalec
pridobiti dovoljenje od investitorja.
Iz vrtin se vzamejo vzorci za osnovne laboratorijske preiskave. Količine posameznih
laboratorijskih preiskav so podane v specifikaciji del. Količine so ocenjene glede na
pričakovane geološke razmere. Izvajalec mora določiti dejanske količine na terenu oz. glede
na sestavo odvzetega vzorca, pri tem mora biti obseg raziskav v okviru skupne vsote
geomehanskih raziskav. V primeru odstopanja za več kot 10 % mora izvajalec pridobiti
dovoljenje od investitorja.
Iz vrtine se vzame tudi vzorce za kemijske analize (analiza agresivnosti podzemne vode na
beton). Predviden je po en vzorec za posamezno hidrogeološko (litološko) enoto.
Za vsak objekt oziroma prehod se izdela ločeno geološko-geomehansko-hidrogeološko
poročilo, ki opredeljuje pogoje izvedbe temeljenja objekta na PGD nivoju, zaščitne ukrepe za
objekte na območjih visoke podzemne vode, pred vplivom podzemne vode na objekt ter na
vodovarstvenih območjih tudi zaščitne ukrepe ter vplive na vodni režim in stanje vodnega
telesa.
Povzetek in opredeljena količina del v 4.3:
Opis aktivnosti
Vrtanje geomehanskih vrtin s 100% jedrovanjem
Nalivalni testi
Izdelava piezometrov
Črpalni poskusi za podvoze na območjih visoke
podzemne vode
Laboratorijske preiskave na vzorcih vzetih iz vrtin
Število vzorcev za analizo agresivnosti na beton
Izdelava geološko-geomehanskih-hidrogeoloških poročil
Količina del
60 vrtin v skupni metraži
680 m
4 testov
7 piezometrov
7 testov
171 vzorcev
4 vzorcev
19 poročil
4.4 Zaključno poročilo

Vse zbrane podatke terenskih in laboratorijskih preiskav ter analize se združijo v zaključnem
geološkem-geomehanskem-hidrogeološkem poročilu. Pridobljene karte in profile iz sklopa A
se dopolni z rezultati Sklopa B in izdela končne inženirskogeološke in hidrogeološke karte z
vzdolžnim in prečnimi profili. V zaključnem poročilu se podajo pogoji izvedbe rekonstrukcij
cest in gradnje izvennivojskih objektov preko železniške proge.
Tabela – obdelava in prikaz podatkov v 4.4.
Opis aktivnosti
Izdelava končne inženirskogeološke in
hidrogeološke karte, vzdolžnega in 30 prečnih
profilov (1:1.000)
Grafična izdelava karte in profila v AutoCAD-u
Zaključno geološko-geomehansko-hidrogeološko
poročilo
Količina del
15 dni inženirski geolog in
hidrogeolog
7 dni tehnični risar
10 dni inženirja
5 dni tehničnega risarja
Posamezna in zaključno poročilo mora biti dostavljena naročniku tudi v standardnih digitalnih
zapisih (doc, dwg, jpg, dat, txt, xls, …) in naročniku omogočiti sproten vpogled v pridobljene
podatke. Ob predaji zaključnega poročila pa mora izvajalec naročniku predati tudi celotno
bazo pridobljenih in obdelanih podatkov (dwg, jpg, dat, txt, xls, …). Vsa poročila morajo biti
oddana tudi kot celota v pdf obliki.
Zaključno poročilo bo naročnik predal v recenzijo. Izvajalec je dolžan po prejetju
recenzijskega poročila popraviti zaključno poročilo oziroma izvesti korekcije v skladu z
recenzijo. Stroški za izdelavo popravkov so vključeni v ceno in jih izvajalec nima pravice
dodatno zaračunati naročniku.
4.5 Poročanje o izvajanju in poteku raziskav
Izvajalec del po potrebi ali na zahtevo naročnika ali inženirja ustno poroča o poteku del.
Potek vrtalnih del se dnevno vodi v vrtalnem dnevniku, ki je vselej na vpogled. Vrtalni
dnevnik se sproti potrjuje s strani naročnika ali inženirja na tedenskih koordinacijah, v
primeru odstopanja pa takoj pri nastopu težav (npr. zastoju vrtanja).
Izvajalec je dolžan voditi gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer. Mesečne situacije
mora spremljati kratko poročilo o navedbi izvedenih del.
Izvajalec o poteku del poroča na koordinacijskih sestankih, kjer se najprej pregleda zapisnik
prejšnjega sestanka, poroča o izvedenih delih in poda plan predvidenih raziskav.

PRILOGA 04
* priloga k osnovni Projektni nalogi zato za izvajalce veljajo vse zahteve,
usmeritve in navodila iz osnovne projektne naloge za izdelavo IdP, PGD, PZI
dokumentacije, načrtov za razpis ter izdelava ekonomskega vrednotenja za
Ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš v okviru
elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš
Področje: GRAFIČNI PRIKAZ UREDITEV, KI SO PREDMET PGD/Načrtov za
razpis in PZI DOKUMENTACIJE IN PVO

PRILOGA 05
* priloga k osnovni Projektni nalogi zato za izvajalce veljajo vse zahteve,
usmeritve in navodila iz osnovne projektne naloge za izdelavo IdP, PGD, PZI
dokumentacije, načrtov za razpis ter izdelava ekonomskega vrednotenja za
Ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš v okviru
elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš
Področje:
SPECIFIKACIJA PONUDBE