SKS_casopis_04_12_Layout 1 - Skupnost Koroških Slovencev in ...

SKUPN
Østerreichische Post AG / Sponsoring Post / GZ 05Z036464 / Poštni urad/Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Celovec
ST
November 2012 | Številka 4 (41)
„Sanjelovci“ so uprizorili klasiœno delo Maxa Frischa, ki tematizira vprašanje identitete in problematiko predsodkov.
„Sanjelovci“ brachten Max Frisch‘ Klassiker auf die Bühne, der sich mit Identitätsfindung und Vorurteilen auseinandersetzt.
Üolsko leto
Schuljahr 2012/13
Petje povezuje
Singen verbindet
„ANDORRA“
Odlikovanja
Auszeichnungen
Pogled na dvojeziœno
sekundarno stopnjo 1
Ein Blick auf die
zweisprachige
Sekundarstufe 1
Narodni skupnosti sta
soglasno zapeli za skupno
Koroško
Annäherung der
Volksgruppen durch
gemeinsames Singen
Mladinska gledališka
skupina „Sanjelovci“
spodbuja k razmišljanju
Die Jugendtheatergruppe
„Sanjelovci“ liefert
Denkanstöße
Pogovor z Bernardom
Sadovnikom in dr.
Reginaldom Vospernikom
Bernard Sadovnik und
Dr. Reginald Vospernik
im Interview
Stran / Seite 2-3
Stran / Seite 4
Stran / Seite 5
Stran / Seite 6-7

2 Skupnost 4/2012
Mesec poln dogajanj /
Ereignisreicher Monat
Mag. Zalka Kuchling
podpredsednica SKS / erste
stellvertretende Obfrau der SKS
Za nami so mesec oktober - koroška posebnost
koledarskega leta – , slavja in govori – deloma bolj »nedelj-
ski«, deloma nezaslišano žaljivi, deloma pa k sreœi tudi
odkriti in nadebudni.
Veselila sem se zaœetka meseca nadebudnega dogodka,
namreœ velikega koncerta posebne vrste: »Unser Land singt
neue Lieder / Naša dežela bo pela nove pesmi« smo slišali v
veliki hali na celovškem sejmišœu, kjer je leto dni stara iniciativa
našla »pravi ton« za sreœanje na kulturni ravni.
Na politiœnem odru ta ton na žalost še zdaleœ ni zaznaven.
Pomislimo le na žaljive izjave deželnega svetnika Doberniga –
œlana Koroške deželne vlade. Vedno znova moramo doživeti,
kako nam take nekvalificirane izjave za hip zaustavijo plodoviti
razvoj v duhu medkulturnega sporazumevanja. NE VDAJMO
SE JIM!
Lepo je, da so tako civilna javnost kot tudi visoki politiœni
predstavniki Republike Avstrije in Republike Slovenije izjavo
ostro zavrnili. Ta pozitivni odmev me spodbuja v zavesti, da
se kot »Skupnost« od vsega zaœetka naše ustanovitve pred
kmalu desetimi leti nahajamo na pravi poti. Naša skrb niso v
prvi vrsti politiki razliœnih strank, temveœ ljudje na podeželju.
Ljudje, ki živijo v sosešœini z živo dvojeziœnostjo, ljudje, ki se
zanimajo v vedno veœji meri za bogastvo slovenskega jezika
na Koroškem. Izredno visoko je še vedno število tistih Korošcev,
ki sploh niso obvešœeni o nas koroških Slovencih. V
skupnem prizadevanju bomo doživeli, da skupna praznovanja
deželnega praznika ne bodo ostale utopije posameznikov.
Stopimo skupaj in krepimo se med seboj!
~~~~•~~~~
Es ist zu hoffen, dass nach dem „speziellen“ Kärntner
Monat, dem Oktober die Diskussion zum Thema der Zwei -
sprachigkeit etwas sachlicher geführt wird. Außer den viel zu
häufigen „Sonntagsreden“ hörten wir von einem Mitglied der
Landesregierung unerhörte Beleidigungen. Dass diese nicht
nur von hohen Repräsentanten der Republik Österreich und
der Republik Slowenien, sondern auch von unzähligen KärntnerInnen
deutscher Muttersprache schnell und unmissverständlich
zurückgewiesen wurden, gibt Anlass zur Hoffnung
auf eine bessere Zukunft. Diese Reaktion zeigt eines deutlich
auf: Der politische Weg der „Gemeinschaft“ ist der
richtige. Ganz viele Menschen im Lande wissen über die
slowenische Volksgruppe zu wenig Bescheid und brauchen
Informationen. Nicht die slowenische Sprache und deren
SprecherInnen stellen eine Gefahr für ewig-gestriges-
Gedankengut dar, sondern die Unwissenheit der Masse.
Wir von der „Gemeinschaft“ unterstützen Projekte, die das
Miteinander fördern. Dazu gehört auch die Initiative „Unser
Land singt neue Lieder/Naša dežela bo pela nove pesmi«.
Gemeinsam werden wir es schaffen, dass gemeinsame Landesfeiertage
keine Utopie bleiben werden!
Jeziki odpirajo nove možno
Vrednost dvojeziœne izobrazbe moramo poudarjati
tudi izven šolskih klopi / Die Bedeutung einer
zweisprachigen Ausbildung muss auch außerhalb der
Klasse unterstrichen werden
Jezikovne kompetence morajo krepiti tudi tisti, katerim je materni jezik
slovenšœina
Sprachkompetenzen müssen gefördert werden – auch jene slowenischer
Muttersprachler
Uœiteljice in uœitelji sloven -
šœine so lahko zadovoljni: v
šolskem letu 2012/13 se
udeležuje 3913 dijakinj in dijakov
njihovega pouka. Deželni šolski
svet za Koroško je zabeležil 1283
prijav na splošnoizobraževalnih in
poklicnoizobraževalnih višjih šolah,
in 1977 prijav na splošnoizobraževalnih
nižjih šolah. 393 dijakinj
in dijakov obiskuje 18 glavnih
šol oz. novih srednjih šol na obmoœju
manjšinskega šolskega zakona,
pri œemer sta dve šoli izven
obmoœja veljavnosti. Kako poteka
pouk slovenšœine na teh šolah in
kako se izraža dvojeziœna izobrazba
na Koroškem v praksi?
16 od 18 glavnih šol/novih srednjih
šol pouœuje po uœnem naœrtu
manjšinskega šolskega zakona,
dve šoli nista zagrabili priložnosti.
Ena od teh dveh šol je Nova sred nja
šola 6 Šentpeter v Celovcu. Tu
dijakinje in dijaki obiskujejo tako
imenovne „jezikovne razrede“, kjer
je veliko prijav za bosanšœino/
hrvašœino/srbšœino (B/H/S) in le
malo za slovenšœino. V drugem
razredu imajo trije otroci pouk
slovenšœine kot obvezni predmet in
slovenšœino kot delovni jezik v
drugih predmetih, npr. v biologiji ali
likovni vzgoji. Skupno pa je 25
otrok v razredu. V œetrtem razredu
so bile letos 4 prijave k pouku
slovenšœine kot izbirni predmet, 3 v
prvem. Ker so pouku namenjene tri
uœne ure ob petkih popoldne, se je
uœiteljica Ingrid Kaltenbacher odloœila,
da bo dve uri pouœevala in
tretje ure zbirala za izvenšolske aktivnosti.
Takrat obiskuje z dijakinjami
in dijaki razliœne prireditve in institucije,
kjer govorijo slovensko,
npr. knjigarni Haœek in Mohorjevo
ali Slovensko študijsko knjižnico v
Celovcu, tiskarno v Vetrinju ali
lutkovne igre. Decembra naœrtuje
izlet v Ljubljano na Miklavžev sejem.
Materni jezik dijakinj in dijakov, ki
so prijavljeni k pouku slovenœšine,
ni slovenšœina, medtem ko je materinšœina
tistih, ki obiskujejo pouk
bosanšœine/hrvašœine/srbšœine,
le-ta. V tem je tudi bistvena razlika,
zakaj otroci med sabo govorijo ali
ne govorijo enega ali drugega jezika.
Znanje slovenskega jezika, ki
so ga pridobili v dvojeziœnih ljudskih
šolah, je šibko. Ti otroci doživ -

Skupnost 4/2012
3
sti / Mehrsprachigkeit als ein Mehr an Chancen
ljajo pouk slovenšœine v glavni šoli/NSŠ
kot pouk tujega jezika. Zato je tudi izredno
pomembno, da otroci kdaj pa kdaj
slišijo jezik v izvenšolskem prostoru in
dobijo obœutek zanj, kot gospa Kalten -
bacher poudarja.
Tudi v Novi srednji šoli 13 v Vetrinju želijo
podpirati uœenje slovenšœine z aktivnostmi
izven šolskih klopi. Dijakinjam
in dijakom nudijo poleg pouka še projektno
delo, npr. predstavitev knjige ob Andersenovem
dnevu, literarne delavnice
ali sreœanje z uœenci iz Slovenije. Otroci v
„alpsko-jadranskih razredih“ lahko izbirajo
med obveznim predmetom italijanšœine
ali slovenšœine. Podobno je v
novi srednji šoli v Borovljah – tudi tu je
ponudba jezikovnih razredov s slovenšœino
ali italijanšœino. Posebnost šole se
izraža v tem, da se ravnateljica, uœiteljice
in uœitelji veselijo visokega števila prijav
k pouku slovenšœine. 26 otrok obiskuje 4
ure na teden pouk slovenšœine kot obvezni
predmet, 16 pa tri ure na teden kot
izbirni predmet. Za prve razrede so izdelali
poseben uœni naœrt, s œim želijo krepiti
položaj obveznega predmeta sloven -
šœine.
Uœenje slovenšœine ne sme biti dodatno
delo, opozarja ravnateljica Marianne
Müller. Predmet slovenšœina mora biti
enakovreden kot drugi predmeti. Uœiteljici
in uœitelj slovenšœine na NSŠ v Borov -
ljah se trudijo, da bi bil pouk œim bolj za -
nimiv, in motivirajo dijakinje in dijake z
razliœnimi uœnimi sredstvi, delavnicami
in izleti. V œetrtih razredih ponujajo po -
klicno svetovanje, med katerim si dija -
kinje in dijaki ogledajo tudi slovenska
podjetja. Uœiteljica Mathilde Borotschnik
poudarja, da je važno, da se mladi ljudje
sooœajo z enako starimi, ki ustvarjajo v
slovenskem jeziku in so uspešni. Jezik
se mora živeti na vseh podroœjih življenja.
To zagotavlja, da vrednost jezika
raste.
Po obveznem šolanju se dijakinje in dijaki
navedenih šol pogosto odloœijo, da izobrazbo
nadaljujejo na Dvojeziœni trgovski
akademiji v Celovcu ali Višji šoli za
gospodarske poklice Šentpeter v Šentjakobu.
~~~~•~~~~
Die Slowenisch-LehrerInnen können
zufrieden sein: im laufenden
Schuljahr nehmen 3913 SchülerInnen
an ihrem Unterricht teil, davon
1283 an AHS und BHS, und 1977 an
Pflichtschulen. 393 besuchen den
Slowenisch-Unterricht an 18 Haupt -
schulen/Neuen Mittelschulen, wobei
anzumerken ist, dass sich 2 dieser
Schulen außerhalb des Geltungsberei -
ches des Minderheiten-Schulgesetzes
befinden.
Die Neue Mittelschule 6 St. Peter in Klagenfurt
ist eine davon. Hier gibt es sog.
„Sprachklassen“, wobei die Schere der
Anmeldungen zum Bosnisch/Kroatisch/Serbisch-
und Slowenisch-Unterricht
beträchtlich auseinanderklafft. Ein
wesentlicher Grund dafür ist die Tatsache,
dass es sich bei den Schülerinnen
und Schülern, die den B/K/S-Unterricht
besuchen, größtenteils um Muttersprachler
handelt, was bei den
Slowenisch-Lernern nicht der Fall ist.
Diese kommen meist mit geringen Slo -
wenisch-Kenntnissen an die Schule.
Des halb setzt sich die Lehrerin Ingrid
Kaltenbacher in besonderer Weise für
die Förderung dieser SchülerInnen ein,
es werden u. a. Exkursionen nach Ljub -
ljana veranstaltet oder Puppenspiele besucht.
Auch an der NMS 13 in Viktring wird das
Sprachen-Lernen durch außerschuli sche
Aktivitäten und Projektarbeit ge fördert.
Beim Entschluss, die Alpen-Adria-Klasse
zu besuchen, kann zwischen Italienisch
und Slowenisch gewählt werden. Vor ei -
ner ähnlichen Wahl stehen zudem auch
die SchülerInnen der Sprachklassen der
NMS in Ferlach, wo sich die Direktorin
und Lehrerschaft über eine beträchtliche
Zahl an Anmeldungen zum Slowenisch-
Unterricht (insgesamt 42) freuen können.
Um Slowenisch als Pflichtgegenstand
(von 26 SchülerInnen gewählt) zu
manifestieren, wurde eigens ein schul -
autonomes Curriculum für die ersten
Klassen entworfen. Die Direktorin
Marianne Müller weist darauf hin, dass
der Slowenisch-Unterricht nicht als
zusätzliche Arbeit empfunden werden
darf. SchülerInnen müssen den Erfolg
Gleichaltriger aufgrund ihrer Sprach -
kennt nisse erleben, betont Lehrerin
Mathilde Borotschnik.
Nach Absolvierung der genannten
Pflichtschulen wird häufig der Weg einer
Weiterbildung an der Zweisprachigen
Handelsakademie in Klagenfurt oder an
der Höheren Lehranstalt für wirtschaft -
liche Berufe eingeschlagen.
Ingrid Kaltenbacher
uœiteljica NSŠ 6 v
Celovcu / Lehrerin
an der NMS 6
in Klagenfurt
„Z dijakinjami in dijaki obiskujemo
ustanove, kjer govorijo slovensko. Želimo,
da otroci dobijo obœutek za slovenski
jezik in lahko reœejo: ‚Razumem in
govorim malo slovensko.‘ “
~~~~•~~~~
„Wir besuchen mit den Schülern Institutionen,
wo Slowenisch gesprochen wird.
Die Schüler sollen ein Gefühl für die
slowenische Sprache bekommen und
sagen können: ‚Ich verstehe etwas. Ich
kann ein wenig Slowenisch sprechen.‘
Marianne Müller
ravnateljica NSŠ v
Borovljah /
Direktorin der NMS
in Ferlach
„Bilo je pomembno, da je ministrstvo
razmislilo in poudarilo, da ni v redu, œe
dijakinje in dijaki doživljajo pouk
slovenskega jezika kot dodatno delo –
jezika, ki je na Koroškem drugi deželni
jezik.“
~~~~•~~~~
„Es war wichtig vom Ministerium, das
neu zu überdenken und zu sagen, es
darf nicht sein, dass die Schüler noch
zusätzlich etwas tun müssen, um in den
Genuss des Slowenisch-Unterrichtes zu
kommen – einer Sprache, die in diesem
Land als zweite Landessprache
Gültigkeit hat.“
Mathilde
Borotschnik
uœiteljica NSŠ v
Borovljah / Lehrerin
an der NMS in
Ferlach
„Starši morajo spremljati in motivirati
otroke – iz prepriœanja, da so jeziki nekaj
dobrega.“
~~~~•~~~~
„Eltern müssen ihre Kinder begleiten
und motivieren, und zwar aus Überzeugung,
dass Sprachen etwas Tolles sind.“

4 Skupnost 4/2012
Petje gradi mostove / Brückenschlag mit
Notenblättern
Na Koroškem je letos zazvenela dvojeziœna soglasnost / In Kärnten erklang heuer eine
zweisprachige Einstimmigkeit
Znak solidarnosti na glavni železniški
postaji v Celovcu / Zeichen der Solidarität
am Klagenfurter Hauptbahnhof
Koncerti v obeh deželnih jezikih so
prvi korak na poti do veœjega spo -
štovanja slovenskega jezika na Koroškem.
Pozitivni odmev, ki smo ga v
preteklih mesecih doživeli od narodnih
skupnosti, prikazuje, da petje povezuje in
da to ni le ljudska govorica.
Konec julija je v Hiši domovine v Dobrli
vasi bilo tradicionalno „Odprto petje“. Po
pozdravu kulturne referentke obœine Waltraud
Komar je vodstvo programa prevzel
glasbenik Dieter Fleiß. Zazvenele so pesmi
razliœnih koroških glasbenih ustvarjalcev,
pa tudi kanoni in vesele štirivrstiœni -
ce. Znana pesnica Anna-Maria Kaiser iz
Št. Vida je kot literarni gost obogatila
veœer z branjem pesmi iz svojih številnih
pesniških zbirk. V œast navzoœemu skladatelju
Hanziju Artaœu je zaigrala navdušena
harmonikarica Ursula Polesnig in
z navzoœimi zapela tudi „V dolini tihi“ od
Lojzeta Slaka, ki je pred kratkim umrl.
Ogromno navdušenje je povzroœila prire -
ditev „Naša dežela bo pela nove pesmi“
(„Unser Land singt neue Lieder“) 2. oktobra
2012 v Celovški sejemski dvorani.
Iniciativa „Naša dežela“ („Unser Land“)
je vabila na koncert petih koroških zbo -
rov, ki jim je prisluhnilo 1500 obiskovalcev.
Komorna zbora Chorus Anónymus in
Klagenfurt Wörthersee, mešana pevska
zbora Danica in Jakob Petelin Gallus ter
kvartet Schnittpunkt Vokal so zapeli pesmi,
ki so jih koroški skladatelji napisali
pod geslom „Rastimo skupaj“ in prviœ izvajali
na koncertu. Prviœ je zazvenela tudi
nova koroška himna „Domovina na jugu“
(„Heimat im Süden“) od skladatelja Güntherja
Antesbergerja.
Koncert je bila prva prireditev v vrsti projektov,
ki jih želi iniciativa uresniœiti do jubilejnega
leta 2020, ko bomo praznovali
100. obletnico plebiscita na Koroškem.
„Doživljamo efekt
snežene kepe. / Das ist
wie ein Schneeball -
effekt.“
Dr. Christian Liebhauser-Karl
Za predsednika iniciative inæ. Miha Kampuša
je koncert bil prvi korak do samoumevnega
sožitja in odprtosti do obeh
jezikov. Tudi podpredsednik dr. Christian
Liebhauser-Karl je izrazil svoje veselje:
„Doživljamo efekt snežene kepe. Kepe, ki
stalno raste, dokler ne bo zgrajen
sneženi mož, nad katerim bo zapisana
beseda ‚sneženi mož‘ v veœ jezikih.“
Veœ informacij: www.rastimoskupaj.at
~~~~•~~~~
Konzerte in beiden Landessprachen
sind der erste Schritt auf dem Weg
zur breiteren Akzeptanz des
Slowenischen in Kärnten. Der Volksmund
besagt, Singen verbinde, was die positi -
ven Reaktionen der vergangenen Monate
wohl nur bestätigen können.
Ende Juli fand im Haus der Heimat in
Eberndorf das traditionelle „Offene Singen“
statt, wo unter der Leitung des
Musikers Dieter Fleiß Melodien verschiedener
Kärntner Liedermacher er -
klangen. Literarisch wurde der Abend
durch Anna-Maria Kaiser bereichert, die
aus ihren zahlreichen Gedichtbänden vorlas.
Zu Ehren des anwesenden Hanzi Artaœ
stimmte die Harmonikaspielerin Ursula
Polesnig auch das Lied des kürzlich
verstorbenen Lojze Slak „V tihi dolini“ an.
Eine Welle der Begeisterung löste das
zweisprachige Konzert „Unser Land singt
neue Lieder“ am 2. Oktober 2012 in Klagenfurt
aus. 1500 Besucher lauschten
den 5 Chören, die eigens für diese Veranstaltung
komponierte Lieder sangen,
u. a. auch die neue Kärntner Hymne
„Heimat im Süden“ des Komponisten
Günther Antesberger. Dieses Projekt war
das erste einer Reihe von Projekten der
Initiative „Unser Land“, die bis 2020,
zum 100-Jahr-Jubiläum der Kärntner
Volksabstimmung, noch folgen sollen.
Präsident der Initiative Ing. Miha Kampuš
und Vizepräsident Dr. Christian Liebhauser-Karl
sind zuversichtlich: „Das ist
wie ein Schneeballeffekt. Der Schneeball
wird immer größer und zum Schluss werden
wir einen tollen Schneemann haben.
Dann wird in mehreren Sprachen das
Wort Schneemann oben stehen.“ (Liebhauser-Karl)
Weitere Informationen:
www.zusammenwachsen.at
„Odprto petje“ v Hiši domovine / „Offenes Singen“ im Haus der Heimat

Skupnost 4/2012
5
Mladina
Sodobna klasika / Gegenwartsklassik
Mlade igralke in igralci so se prviœ lotili klasiœnega dela / Junge SchauspielerInnen
wagten sich erstmals an einen Klassiker
Voditeljici „Sanjelovcev“ mag.
Sonja Kert-Wakounig in Tamara
Sommeregger sta lahko zadovoljni:
mladinska gledališka skupina
je s svojo prvo uprizoritvijo klasiœnega
dela pritegnila vso pozornost publike.
„Andorra“ je ena izmed najbolj znanih
dram švicarskega pisatelja Maxa
Frischa (1911-1991). Nastala je po
drugi svetovni vojni in bila že za œaša
pisateljevega življenja dvestokrat uprizorjena.
Znamenito dramsko delo te -
matizira vprašanje identitete in pro -
blematiko predsodkov. 9 igralk in igralcev
– vsi med 17 in 23 leti – spodbujajo
na odrskih deskah
gledalce, da razmiš -
ljajo o sebi, svojem
vedenju in vedenju
so -ljudi. Kako delujejo
predsodki? Kako
upraviœujemo svoje
zmotno mnenje ali vedenje?
V œem je krivda
nekritiœnih posnemalcev?
so vprašanja,
s katerimi gleda -
liška skupina vabi na
predstavo.
Uspešni premieri igre,
ki je bila v soboto, 6. oktobra 2012, v
Kulturnem domu Danica v Šentprimožu,
so sledile že številne ponovitve.
Za vse, ki si še niso ogledali nobene
od preteklih predstav, pa dobra novica:
„Sanjelovci“ bodo še do pomladi
2013 nastopali z „Andorro“, med
drugim tudi v Ljubljani.
~~~~•~~~~
Die Leiterinnen der Jugendtheatergruppe
„Sanjelovci“ (wörtlich:
Traumfänger) Mag. Sonja
Kert-Wakounig und Tamara Sommeregger
haben allen Grund zur
Freude: die NachwuchsschauspielerInnen
sorgen mit ihrer Darbietung von
„Andorra“ für ein begeistertes Publikum.
Das Drama ist eines der
bekann testen Werke des Schweizer
Schriftstellers Max Frisch und wurde
bereits zu seinen Lebzeiten 200 Mal
aufgeführt. In den Mittelpunkt der
Handlung rücken die Themen Identitätsfindung
und Vorurteile.
Für alle, die die Premiere und bisherigen
Aufführungen versäumt haben,
eine erfreuliche Nachricht: „Sanjelovci“
planen noch bis zum Frühjahr 2013
mit dem Klassiker auf der Bühne zu
stehen, u. a. auch in Ljubljana.
Na kratko
Nadaljnji termini predstave „Andorra“
na spletni strani Slovenskega
prosvetnega društva Danica:
~~~~•~~~~
Weitere Aufführungstermine von
„Andorra“ auf der Website des
Slowenischen Kulturvereines
Danica:
www.danica.at
Marcella
Slugovc-Sternad
dijakinja ZG/ZRG
za Slovence
Sch¨lerin des
BG/BRG f¨r
Slowenen
„S Sanjelovci nastopam že od leta
2010. Skupina je obstajala že prej,
vendar v drugi zasedbi in z drugim
imenom. Vprašali so me, œe bi
želela sodelovati, in z veseljem sem
se jim pridružila. Bilo je dobro, da
smo se že vsi poznali, kar je moœno
spodbujalo skupinsko delo. Po vsaki
igri se skupina namreœ malo spre -
minja, novi igralci prihajajo, drugi
odhajajo, npr. na študij v druga mesta.
Zelo rada igram pri Sanjelovcih, ker
se vedno zabavamo, ne glede na to
ali pri vajah ali pri nastopih. Mislim,
da je ta zabava, ki jo imamo, zelo
pomembna, ker nas pri delu motivira.
Eden izmed razlogov, zakaj se
udejstvujem v gledališkem ustvarjanju,
je, da pridobivam koristne
napotke za življenje. Posebno všeœ
pa mi je, da se naša skupina rada
sooœa s kritiœnimi temami, in da se
glasba ne zanemarja – saj imamo
svoj lastni bend.“
~~~~•~~~~
„Als ich 2010 gefragt wurde, ob ich
bei der Theatergruppe Sanjelovci
mitspielen will, habe ich mit Vergnügen
zugesagt. Die Proben und
Auftritte bereiten allen viel Spaß,
woraus wir immer wieder neue Motivation
schöpfen. Einerseits kann ich
hier wertvolle Erfahrungen sammeln,
andererseits gefällt es mir, dass
sich die Gruppe auch mit heiklen
Themen auseinandersetzt.“

6 Skupnost 4/2012
Öas taljenja /
Tauwetter
Mag. Stanko Polzer
œlan upravnega odbora
SKS / Vorstands -
mitglied der SKS
Œeprav nekateri izbruhi vidnih zastopnikov
dežele delajo vtis, kot da smo v državljanski
vojni, sem prepriœan o tem, da se marsikaj
spreminja v naši deželi.
Na kulturnem podroœju je letos jeseni predvsem
koncert »Unser Land singt neue
Lieder« pokazal, da se vzdušje v deželi
spreminja. Vedno veœ je tudi opinion leaderjev,
ljudi, ki so v relevantnih družbenih pozicijah,
ki s svojo popularnostjo prispevajo k
boljšemu vzdušju v deželi. Doživljamo »œas
taljenja« na vseh podroœjih manjšinskega
življenja na Koroškem. Na naše kulturne
prireditve spet prihajajo rojaki, ki niso
vkljuœeni v kulturna društva, ljudje, ki bi jih
oznaœil kot ob narodnem robu živeœe. Mislim,
da moramo vlagati energijo v to, da bi
ta, v preteklosti morda brezbrižni ali za -
strašeni del naših ljudi spet pridobili. To
pomeni, spet sprejeti brata, sestro, ki te je
nekoœ morda celo zatajil, ki se ni veœ brigal
ali ki se je bal posredovati naš jezik svojim
potomcem. Težek psihološki korak – za obe
strani. Je možno zgodovino »popravljati«?
Mislim, da! Vsem tem, ki me imajo za
utopista, prikliœem v spomin misel Ivana
Cankarja, ki je zapisal, da je œudno na utopijah
ravno to, da se pogosto uresniœijo.
Zavedajmo pa se, da so orala pot do sedanjih
uspehov slovenska kulturna društva, na
politiœnem podroœju pa je novo vzdušje sad
dela konsenzne skupine, katere del je tudi
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk.
~~~~•~~~~
Wir erleben einen Herbst, der durch
deutliches Tauwetter zwischen beiden
Volksgruppen gekennzeichnet ist. Es
kommt wieder zu Begegnungen zwischen
kulturell und politisch engagierten Kärntner
Slowenen und Kärntnern, die ihre
slowenischen Wurzeln wieder entdecken. In
diesem neuen Klima sehe ich eine Chance
zur Heilung geschichtlicher Wunden. Wegbereiter
dieser Entwicklung waren slowe -
nische Kulturvereine und auf politischer
Ebene die Konsensgruppe, die vor allem
auch durch die Gemeinschaft der Kärntner
Sloweninnen und Slowenen unterstützt
wurde.
„Kärnten/Koroška – to je skupna pri
Pogovor s predsednikom Bernardom Sadovnikom in
podpredsednikom dr. Reginaldom Vospernikom
Obmann Bernard Sadovnik und der stellvertretende
Obmann Dr. Reginald Vospernik im Interview
Konsenzna skupina, ki je izdelala
skupni kompromisni predlog za
rešitev spornega vprašanja krajevnih
napisov, je prejela œastni znak za
svoje zavzemanje za spravo in medseboj -
no razumevanje. Kaj vam kot œlanu
skupine to odlikovanje pomeni?
Bernard Sadovnik: Odlikovanje izraža na
nek naœin priznanje delovanja konsenzne
skupine kot tudi delovanja SKS. Vesel
sem, da smo s skupnimi napori izkoristili
lanskoletno »okno« in dosegli rezultat, ki je
omogoœil vidno dvojeziœnost in pozitivno
ozraœje v deželi.
Potrebno pa bo, da kot narodna skupnost
v sodelovanju z nemškogovoreœimi sode -
želani izkoristimo skupno priložnost za
krepitev jezikovne kompetence in sožitja v
deželi. SKS se temu še posebno posveœa
v okviru iniciative »Botrstvo veœjeziœnosti«
in Jezikovne iniciative, ki jo uspešno vodi
mag. Rozvita Vospernik. Tozadevno me
tudi veselijo uspehi iniciative »Unser-
Land/Naša dežela«.
Državni sekretar dr. Josef Ostermayer je
ob podelitvi povedal, da je bila rešitev lani
sicer skupna, toda ne soglasna, in da
zgodba še ni konœana. Ali je letos že manj
nesložnosti?
Sadovnik: Zgodovinsko dejstvo je, da smo
vsi trije predsedniki podpisali memorandum
in se strinjali s kompromisom. Mislim,
da ni nesložnosti ampak, da paœ lahko
opažamo tu in tam še kake negativne
opazke na sprejet kompromis, kar pa seveda
ne spremeni veœ lanskoletnih sklepov.
Osebno ocenjujem, da je bolj pomembno,
da se v tem trenutku, kljub priœakovanim
volitvam, œimprej dogovorimo za sistemsko
rešitev Glasbene šole.
Državni sekretar dr. Josef Ostermayer
je 12. septembra 2012 v prostorih
Urada zveznega kanclerja podelil
Veliki srebrni œastni znak za zasluge
za Republiko Avstrijo.
Staatssekretär Dr. Josef Ostermayer
überreichte am 12. September 2012
im BKA das Große Silberne Ehren -
zeichen für Verdienste um die
Republik Österreich.
Kako gledate na prihodnost sožitja narodnih
skupnosti na Koroškem in kaj si želite
zanj?
Sadovnik: Vlak vozi tudi na Koroškem v
pravilno smer in se kljub raznim negativ -
nim pojavom ne bo ustavil veœ. Kdor ni v
vlaku bo paœ samotno obsedel v preteklosti.
Kärnten/Koroška – to je skupna prihodnost.
~~~~•~~~~
Die Konsensgruppe wurde für ihr Bemühen
um Versöhnung und Verständigung
geehrt. Was bedeutet
Ihnen diese Auszeichnung?
Bernard Sadovnik: Das Ehrenzeichen zeichnet
die Versöhnungs- und Friedensarbeit
der Konsensgruppe sowie der SKS
aus. Die Volksgruppen müssen die
Chance ergreifen, gemeinsam die
Sprachkompetenzen und das Zusammenleben
zu fördern.
Staatssekretär Dr. Josef Ostermayer hat
bei der Verleihung angemerkt, die Orts -
tafellösung sei zwar gemeinsam erfolgt, jedoch
nicht einstimmig. Gibt es heuer
weniger Kontroversen?
Sadovnik: Tatsache ist, dass das Memorandum
von allen drei Obmännern der
Vertretungsorganisationen unterzeichnet
worden ist, woran die hier und da spürbaren
Unstimmigkeiten nicht rütteln können.
Persönlich betrachte ich es trotz
bevorstehender Wahlen als wichtig, das
Dilemma um die Musikschule bald zu
klären.
Zukunftshoffnungen für die Volksgruppen?
Sadovnik: Der Zug fährt in die richtige Richtung
und wer von ihm abspringt, wird einsam
in der Vergangenheit verharren. Kärnten/Koroška
– eine gemeinsame Zukunft.

Skupnost 4/2012
hodnost/eine gemeinsame Zukunft“
Podelitev Velikega zlatega œastnega znaka dežele Koroške dolgoletnemu ravnatelju ZG/ZRG
za Slovence in podpredsedniku Skupnosti dr. Reginaldu Vosperniku
Dem langjährigen Direktor des BG/BRG für Slowenen und stellvertretenden Obmann der
Gemeinschaft Dr. Reginald Vospernik wurde das Große Goldene Ehrenzeichen des Landes
verliehen
1. oktobra 2012 vam je deželni glavar
Gerhard Dörfler podelil Veliki zlati
œastni znak dežele Koroške za
posebne zasluge za slovensko narodno
skupnost na Koroškem. Kakšni so obœutki
ob tem odlikovanju?
Dr. Reginald Vospernik: Seveda je
œloveku, ki se ozira v jeseni življenja na dejavnosti
in poti, ki jih je ubiral, v zadošœenje,
da oficialna Koroška nagradi prispevke,
ki sem jih doprinašal na raznih podroœjih. S
tem se po odlikovanjih, ki sem jih prejel od
predsednikov slovenske in avstrijske republike
v preteklih letih, sklene krog javnih
ustanov, ki sem jim v zavesti svoje dvokulturnosti
posveœal svoje skromne sile.
Hvala vsem, družini in so pot nikom, ki so
mi ob tem stali ob strani.
Œastni znak ste sprejeli tudi še za zasluge
manjšinskega šolstva, znanosti, publicistike,
gospodarstva in manjšinske politike
ter za prizadevanje za sožitje na Koroškem.
Ste zadovoljni z razvojem manj -
šinskega šolstva?
Vospernik: Manjšinska šolska ponudba
se je od œasov, ko sem leta 1961 kot mlad
profesor slovenšœine in nemšœine
prestopil prag Slovenske gimnazije,
neprestano spreminjala in razvijala.
Slovenšœina je danes, drugaœe kakor nekdaj,
konjunkturen jezik. Veœjeziœni Kugyjevi
razredi na Slovenski gimnaziji so neverjetna
uspešnica, prijave na osnovnih šolah
dosegajo visok delež. Da slovenšœina v
družinah, vaseh in mestih ne bo zamrla je
v naših rokah.
Kje so potrebne še spremembe?
Vospernik: V deželi se mora še naprej
krepiti medsebojno razumevanje, medsebojna
povezanost narodnih skupnosti. V
šolah naj stopnjevana kakovost in še bolj
uspešna didaktika posredovanja sloven -
šœine otroke in mladostnike motivira, da
še bolj zavzeti in uspešno usvajajo drugi
deželni jezik, ki je doma na teh tleh že dobro
poldrugo tisoœletje.
~~~~•~~~~
Am 1. Oktober wurde Ihnen von LH
Gerhard Dörfler das Ehrenzeichen
des Landes Kärnten verliehen.
Wie geht es Ihnen dabei?
Dr. Reginald Vospernik: Selbstverständlich
ist die Auszeichnung rückbli -
ckend auf meine bisherigen Verdienste in
verschiedenen Bereichen zufriedenstellend.
Ein großer Dank gebührt meiner
Fami lie und allen, die mich dabei unterstützt
haben.
Das Ehrenzeichen wurde Ihnen u. a. auch
für Ihren Einsatz im Bereich des Minderheiten-Schulwesens
überreicht. Sind Sie
mit der Entwicklung des Schulwesens
zufrieden?
Vospernik: Die Erfolge, wie etwa die
mehrsprachigen Kugy-Klassen am
Slowenischen Gymnasium oder die hohe
Zahl der Anmeldungen an zweisprachigen
Volksschulen, sprechen für sich.
Wo sind Änderungen notwendig?
Vospernik: Das Zusammenleben der
Volksgruppen und eine ermutigende Vermittlung
des Slowenischen an den
Schulen müssen weiterhin gefördert werden.
Vesti
7
Koncert ob 100-letnici MePZ
Danica / Konzert anlässlich der
100-Jahr-Feier des Gemischten
Chores Danica
V soboto, 20. oktobra 2012, je bil v
kulturnem domu v Šentprimožu ob
100-letnici Mešanega pevskega zbora
Danica dvojeziœni koncert obœinskih
pevskih skupin. Sodelovali so
skoraj vsi zbori obœine Škocjan: Moški
pevski zbor Vinko Poljanec,
Vokalna skupina Nomos, Sängerrunde
Turnersee, Jauntals Stimmen,
MGV Klopeiner See, MGV Stein,
Singkreis Klopeiner See, Korenine
Danice, Mešani pevski zbor Danica in
Otroški in mladinski zbor Danica.
~~~~•~~~~
Am 20. Oktober 2012 kamen die
Gäste des Konzertes, das anlässlich
des 100-jährigen Jubiläums des
Gemischten Chores Danica stattfand,
mit dem Auftritt deutsch- und
slowenischsprachiger Chöre der
Gemeinde St. Kanzian in den Genuss
einer zweisprachigen musikalischen
Darbietung.
Dr. Borotschnik novi vodja državnega
tožilstva / Dr. Borotschnik neuer
Leiter der Staatsanwaltschaft
Prvi državni tožilec v Celovcu dr.
Mirko Borotschnik je zaœasno prevzel
funkcijo novega vodje državnega tožilstva
na Koroškem. Dr. Franz Simmerstatter,
ki se je kot drugi Prvi državni
tožilec v Celovcu tudi potegoval za to
funkcijo, zaradi svoje starosti za to
funkcijo ne pride veœ v poštev. Predlog
pravosodne ministrice dr. Beatrix
Karl mora potrditi še zvezni predsednik
dr. Heinz Fischer, preden bo
Borotschnik lahko uradno nasledil
doslejšnjega vodjo državnega tožil -
stva dr. Gottfrieda Kranza, ki gre v
pokoj.
~~~~•~~~~
Die Leitung der Staatsanwaltschaft in
Kärnten hat vorläufig Dr. Mirko
Borotschnik, der Erste Staatsanwalt
in Klagenfurt, übernommen. Dem
Vorschlag der Justizministerin Dr.
Beatrix Karl muss noch Bundespräsident
Dr. Heinz Fischer zustimmen,
ehe Borotschnik mit dem Amt von
Dr. Gott fried Kranz, der in den Ruhe -
stand tritt, offiziell betraut wird.

8 Skupnost 4/2012
Botrstvo
veöjeziönosti
Paco Wrolich
predsednik Koroške kolesarske zveze /
Präsident des Kärntner Radsport -
verbandes
„V svojem aktivnem œasu kot športnik mi
veœjeziœnost nikoli ni škodovala, vedno le
koristila.
Kjerkoli sem bil, sem se lahko sporazumeval.
Žal pa sem zamudil priložnost,
da bi se še dodatno nauœil ta ali oni jezik.
Jeziki nam odpirajo vrata v svet. Tega naj
bi se zavedali naši otroci. Jeziki
nadomešœajo deloma študije, lajšajo živ -
ljenje v tujini in ustvarjajo prijateljstva.
Moja zgledna država glede poznavanja
jezikov je Luksemburg. Pravijo, da obvlada
dober izobražen Luksemburžan najmanj 7
jezikov. Manj izobražen samo 4! Koliko
jezikov govorimo mi?“
~~~~•~~~~
„Die Mehrsprachigkeit geriet mir während
meiner aktiven Zeit als Sportler nie zum
Nachteil. Wo immer ich war, konnte ich
mich mehr oder weniger verständigen. Ich
habe es aber leider verabsäumt, noch die
eine oder andere Sprache zusätzlich zu
erlernen. Sprachen öffnen einem das Tor
zur Welt. Dessen sollten sich unsere
Kinder bewusst sein. Sprachen ersetzen
teilweise Studien, erleichtern das Leben
im Ausland und schaffen Freundschaften.
Mein großes Musterland für Sprachkenntnisse
ist Luxemburg. Es heißt, dass ein
gut ausgebildeter Luxemburger mindestens
7 Sprachen spricht. Ein schlecht
ausgebildeter nur 4! Wie viele Sprachen
sprechen wir?“
Osebe in osebnosti
Mag. Zalka
Kuchling
Podpredsednici
SKS in
kandidatki
za deželni
zbor Zelene
liste želimo veliko uspeha
v volilnem boju!
~~~~•~~~~
Wir wünschen unserer
ersten stellvertretenden
Obfrau und der Landtagskandidatin
der Grünen
einen erfolgreichen
Wahlkampf!
Mag. Peter
Waldhauser
Œestitamo
dobitniku
œastnega
znaka dežele
lpd/Bodner Koroške,
dolgoletnemu
obœinskemu odborniku Volilne
skupnosti v Borovljah!
~~~~•~~~~
Wir gratulieren dem lang -
jährigen Gemeinderat der
Wahlgemeinschaft Ferlach
zum Ehrenzeichen des
Landes Kärnten!
Mag.
Stanko
Polzer
6. oktobra
2012, je
œlan Uprav -
nega odbora
SKS, zborovodja in gla s -
benik praznoval 50. obletnico.
Prisrœne œestitke!
~~~~•~~~~
Unser Vorstandmitglied
und Musiker feierte am
6. Oktober 2012 seinen
50. Geburtstag. Herzlichen
Glückwunsch!
Novice +++ Neuigkeiten +++ Novice +++ Neuigkeiten
„Heyn“
Prvi roman / Erstlingsroman
Mag. Cornelia Vospernik je v ponedeljek,
15. oktobra 2012, v celovški knjigarni
Heyn predstavila svoj literarni prvenec z
naslovom „Genosse Wang fragt“. Avtorici,
ki je objavila že dve poljudnoznanstveni knjigi,
je tudi z romanom uspelo navdušiti
ogromno publiko. Saj so jo vsi pozorno
poslušali, ko je pripovedovala o kitajskem
novinarju in njegovem boju proti nepravilnostim
režima. Ob tem je dala vpogled v
œas, ko je sama bila novinarka na Kitaj -
skem in se sooœala s kulturnimi ovirami.
Poleg nekaterih neugodnosti so se pa
razvila celo prijateljstva s kolegi.
~~~~•~~~~
Mag. Cornelia Vospernik begeisterte am 15.
Oktober 2012 das zahlreich erschienene
Publikum in der Buchhandlung Heyn nicht
nur mit ihrem Erstlingsroman „Genosse
Wang fragt“ , sondern auch mit spannenden
Schilderungen aus der Zeit, als sie selbst
als Journalistin in China tätig war.
DIALOG &
KULTUR(A)
„Sreœanje,
dialog in
kultura:
instrumenti
sporazume -
vanja z in med narodnimi skupnostmi“ je bilo
geslo letošnjega 23. Evropskega kongresa
narodnih skupnosti dežele Koroške, ki je bil v
œetrtek, 18. oktobra 2012, v Domu glasbe v
Celovcu in ga je organiziral Biro za slovensko
narodno skupnost. Med drugimi sta referirala
založnik prof. Lojze Wieser („Zgubljene
besede/na novo zbujene/oznanjajo
zarjo/bodoœega dne“) in predsednik SKS in
Alpsko-jadranskega centra za œezmejno
sodelovanje AACC Bernard Sadovnik
(„Trajnostni razvoj narodnih skupnosti v
œezmejnem sodelovanju“).
~~~~•~~~~
Am 18. Oktober 2012 fand im Konzerthaus
Klagenfurt der vom Volksgruppenbüro veranstaltete
23. Europäische Volksgruppenkongress
statt. Unter den Rednern waren
u. a. Buchverleger Lojze Wieser und der
Obmann der Gemeinschaft der Kärntner
Slowenen und des Alpe-Adria-Zentrums für
grenzüberschreitende Kooperation Bernard
Sadovnik.
Izdajatelj in zaloænik: Skupnost koroøkih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/
Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec, www.skupnost.at Telefon: (0463) 59 16 59
Fax: (0463) 59 16 57 E-Mail: infolist@skupnost.at Urednica: Danijela Miøiç
Konto št. SKS: Zveza Bank, banœna št. 39 100, konto št. 748 152 Tisk in obdelava slik:
Druckreif Albert Bostjanœiœ, Celovec, www. druck-reif.at Oblikovanje in priprava za tisk:
Johann Golavœnik, (0660) 53 22 066, Podjuna 21
Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence
v zamejstvu in po svetu.