Poročilo o medijskih objavah - 3.4.2013 - ZAPS

SLOVENIJA
28.3.2013 Delo Stran/Termin: 5
vodovod, kanalizacija do prej
navedenih objektov, za katere
po novem tudi nista potrebna
nikakršna prijava ali gradbeno
dovoljenje? Vsem pa je jasno, da
bodo od takšnega »investicijskega
ciklusa« najmanj dobile prav občine,
ki že preračunavajo, koliko
bodo izgubile zaradi manjšega
plačila komunalnega prispevka,
ki ga za enostavne in nezahtevne
objekte ni treba plačati.
Investicijski zagon naj bi prinesel
oživitev turistične dejavnosti
tudi v številnih zidanicah.
Število nelegalno zgrajenih
zidanic v naši državi
je neverjetno, še bolj je neverjeten
podatek, da sploh
obstaja povpraševanje po
turističnih angažmajih
v urbanistično popolnoma
degradirani krajini.
Črno zgrajene zidanice
so objekti brez kakršnihkoli
zagotovil, da so grajeni in varni za
uporabo, še posebno za potencialne
turiste. Državljani, ki so svoje
objekte za opravljanje gostinske
in turistične dejavnosti zgradili
legalno in pred tem izpolnili še
več drugih zahtev, lahko tovrstno
turistično ponudbo razumejo
kot nelojalno konkurenco, ki jo
država dovoljuje in podpira.
Z nekaj smisla za ironijo v mladi
slovenski državi pa obstaja tudi
pozitivna plat te zgodbe. Uredba
je namreč končno pokazala na
sistemske zakonodajne zablode
celotnega področja prostorskega
načrtovanja in graditve objektov.
Strokovna javnost, združena v
okviru projekta Odgovorno do
gostujoče pero
Helena Kovač
u. d. i. a. Zbornica za arhitekturo
in prostor Siovenije
prostora (OdP),
že nekaj let opozarja
na nevzdržnost stalnih popravkov
gradbene in prostorske
zakonodaje, predvsem pa tudi na
nenaključno odsotnost strokovne
javnosti pri pripravi zakonodaje
na tem področju. Projekt OdP
poleg nevladnih organizacij
združuje
tudi obe poklicni zbornici v
državi (Zbornico za arhitekturo
in prostor Slovenije ZAPS in
Inženirsko zbornico Slovenije
IZS). Lani smo pripravili več
strokovnih posvetov, na katerih
Ne smejo biti pomembni
interesi posameznikov
in skupin prostorski
menedžment pa ne sme
postati politični plen.
smo predlagali popolnoma nov
poenostavljen postopek pridobitve
gradbenega dovoljenja za vse
vrste objektov in ga tudi posebej
predstavili pristojnim
za infrastrukturo in prostor
Po mnenju skupine OdP
(MziP).
na Ministrstvu
je predlog doživel široko odobravanje.
Prevladalo je splošno
zavedanje, da so na področju
gradbene zakonodaje nujne
celovite sistemske spremembe in
da popravki trenutne zakonodaje
niso več mogoči.
Dvom o strokovnosti
in dobrih namenih
Toda po slabem letu je MziP
pripravilo omenjeno uredbo, ki
kljub zadnjim hitrim popravkom
še vedno prinaša veliko dvoumnosti
in pomanjkljivosti, kot
jih nikoli ne bi smel vsebovati
skrbno in korektno pripravljen
zakonodajni dokument. Kdorkoli
so že strokovno in politično
odgovorne osebe za pripravo
takega predpisa, lahko o
njihovih
strokovnih namenih in političnih
vzgibih glede varovanja prostora
in okolja upravičeno podvomimo.
Najmanj, kar pričakujemo od
nosilcev takšnih predpisov je, da
pravočasno vključijo strokovno
javnost in poskrbijo za javno
razpravo, ki bo omogočila kakovostne
zakonodajne rešitve. To je
edini demokratični in strokovni
način, da bomo v naši državi
končno dobili dobro in sodobno
zakonodajo na področju graditve
in urejanja prostora.
Strokovnjaki in tudi državljani
si želimo, da bi Slovenija postala
urbanistično in arhitekturno
urejena država, primerljiva,
na primer, s sosednjo
Avstrijo. Želimo si, da
bodo sistemska zakonodaja,
predpisi in uredbe,
zastavljeni tako, da bodo
s preventivo preprečili
prostorske in gradbene
ekscese ter da kurativa
z občasnimi spornimi
legalizacijami ne bo več
potrebna. Dobre sistemske rešitve
morajo brez izjeme enako veljati
za vse državljane. Ne smejo biti
pomembni interesi posameznikov
in skupin na račun drugih,
prostorski menedžment pa
ne sme postati politični plen.
Sistemsko urejanje prostora in
kulturne krajine ter varovanje
okolja so zato naš skupni družbeni
interes in prioritetna zaveza
nove politike.
Prispevek je mnenje avtorja
in ne izraža nujno stališča uredništva.
POVEZANE VSEBINE
delo. si/mnenja
7