SLOVENIJA 28.3.2013 Delo Stran/Termin: 5 Naslov: Avtor: Ko politika uzakonja kaos Helena Kovač Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: KOMENTAR Površina/Trajanje: 1.228,04 Naklada: 59.328,00 Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, PROSTORSKO NAČRTOVANJE, HELENA O O ca O o o Ko politika uzakonja kaos Uredba o prostorski ureditvi Pokazala je sistemske zakonodajne zablode načrtovanja in graditve 5
SLOVENIJA 28.3.2013 Delo Stran/Termin: 5 o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje je v Uredba zadnjih tednih upravičeno dvignila veliko prahu. Politiki so spet dokazali, da ne razumejo sistemske rabe prostora. Državljani so pohiteli, da bi izkoristili priložnost nekakšne nove legalizacije spornih objektov. Na ohlapno in površno zapisane člene uredbe s(m)o se takoj odzvali strokovna javnost, občine, mediji. Okolje in prostor sta naše javno dobro, vedno bolj omejena dobrina, s katero se politika preprosto ne more več igrati, sploh pa ne mimo državljanov in strokovne javnosti. Občine so takoj po sprejetju uredbe zagrozile z njeno ustavno presojo. Uredba dosledno in skoraj v celoti ruši njihova dolgoletna prizadevanja pri ugotavljanju stanja v prostoru ter sprejemanju prostorskih aktov, s katerimi želijo omejiti in ustaviti prostorske anomalije. Stroka pa je kritična tako zaradi vsebine uredbe kot tudi političnega načina njenega sprejetja. Ministrstvo je uredbo spet pripravilo brez javne obravnave, brez uskladitve s stroko in javnostjo. Najboljši dokaz takega nedemokratičnega in tudi nezakonitega načina dela so prav burni odzivi po objavi uredbe, pa očitno spet na hitro sprejeti prvi zasilni popravki in problematične izjave, da uredba potrebuje čas in spremembe ne bodo velike. Brez jasnih navodil in državnih usmeritev Strokovna javnost, od urbanistov, arhitektov in gradbenikov, če se omejim samo na ožji del, ostro nasprotuje takemu načinu dela. Še vedno pričakujemo, da se bo nova vlada od uredbe distancirala, preprečila nadaljnjo prostorsko in fiskalno škodo ter jo v celoti odpravila. Medtem pa se upravne enote, zasute s poplavo zahtevkov za ugotavljanje zahtevnosti objektov, poskušajo znajti vsaka po svoje. Brez jasnih navodil in državnih koordinacijskih usmeritev. Tako se je na primer piranska upravna enota zanimivo odločila, da bo posnemala državo pri rekordno hitrem spreminjanju uredbe in je zato pohitela tudi z najspornejšimi odločbami. Nekatere druge upravne enote so se precej bolj pragmatično odločile, da bodo s tolmačenjem in odločanjem sporne uredbe vseeno počakale. Številni državljani, tudi tisti, ki naj bi jim uredba prinesla neskončno olajšanje na začetku gradnje, pa nas strokovnjake nejeverno sprašujejo, kaj pravzaprav uredba, ki je v medijih dvignila toliko prahu, prinaša, ali velja ali ne, kako naj se nanjo odzovejo Uredba, ki naj nekaj »ureja«, je v rekordnem času tako ustvarila nov kaotičen položaj pri urejanju prostora. Ministrstvo je uveljavitev uredbe pospremilo z obrazložitvami, da med drugim prinaša univerzalno rešitev »mini legalizacij«. Nad tako rešitvijo in zakonodajno nepravičnostjo se lahko najbolj zamislijo tisti državljani, ki doslej niso zaobšli zakonov in uredb ter so za legalno zgrajen objekt prej pridobili gradbeno dovoljenje. Ni nepomembno, daje vsak od njih pred tem moral poravnati veliko taks, komunalni prispevek, morda tudi odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in se zaradi tega zdaj počutijo naivne in prevarane. Ne nazadnje je v sedanji fiskalni krizi države takšen »legalizacij ski odpustek« še posebno sporen. Nujnost celovitih sprememb Toda ministrstvo ponuja drugačno zgodbo. Uredba naj bi po njihovem mnenju opazno pospešila investicijski ciklus v državi. Ali so imeli pri tem mislih na investicije v gradnjo lop, nadstreškov in podobnih majhnih stavb, ki bodo večinoma zgrajeni v samograditeljski slovenski maniri? Ali pa pomeni investicijski zagon gradnjo vseh vrst infrastruktur nih priključkov (cesta, elektrika, 6