Poročilo o medijskih objavah - 3.4.2013 - ZAPS

SLOVENIJA
3.4.2013 Dnevnik Stran/Termin: 4
na Agenciji RS za okolje oktobra 2008
za brežiško lokacijo izdali negativno
stališče z razlago, da gre za poplavno
območje, je po zaključenih postopkih
na lokalni ravni vlada decembra 2009
sprejela državni prostorski načrt za
lokacijo v občini Krško z zmogljivostjo
9400 kubičnih metrov radioaktivnih
odpadkov, ki nastajajo na območju
Slovenije. Med postopkom so med
več ponujenimi različicami izbrali tudi
tehnično izvedbo odlagališča.
Stroka je kot najprimernejšo zagovarjala
izvedbo v obliki globoko pod
površje zemlje vkopanih odlagalnih
25 metrov širokih in 33 metrov visokih
silosov, v katere bi odpadke s pomočjo
odlagalnih zabojnikov polnili z
vrha. Vrednost naložbe so ocenili na
160 milijonov evrov. Ta različica je bila
naposled tudi izbrana, čeprav so
imele nekatere civilne okoljske organizacije
zoper to vrsto izvedbe precejšnje
pomisleke in pri njih vztrajajo še
danes.
Opozorila ekologov očitno na mestu
Predsednik nevladne okoljske organizacije
Zveza ekoloških gibanj
(ZEG) Karel Lipič meni, da bi se novi
zamudi lahko izognili, če bi pred leti
prisluhnili njihovim argumentom
proti podzemni različici odlagališča.
»Naši takratna opozorila zaradi navzočnosti
podzemnih voda, poplavne
Save in dokazane tektonske prelomnice,
ki poteka pod lokacijo silosa ali
tik ob njem in torej predstavlja veliko
potresno nevarnost, se vse bolj
kažejo kot upravičena. Smo v stalnih
stikih z določenimi francoskimi nevladnimi
okoljskimi organizacijami,
s katerimi sodeluje tudi stroka, tako
da lahko rečem, da so naše zahteve
za gradnjo površinskega odlagališča
tudi strokovno utemeljene. V primeru,
da se kaj zalomi, predstavlja sanacija
odlagališča globoko pod
zemljo
namreč resno tehnično težavo,
zatrjuje Lipič, ki še vedno meni, da
je brežiška lokacija primernejša od
krške, ki da so jo na račun zajetnih,
skoraj trimilijonskih letnih nadomestil,
ki bi se stekala v občinski
proračun, zlobirali lokalni politični
veljaki.
Medtem ko se začetek gradnje vse
bolj oddaljuje in ga pred letom 2019
ni mogoče pričakovati, je prostora v
začasnem skladišču znotraj krške jedrske
elektrarne vse manj. Radioaktivni
odpadki trenutno namreč zasedajo
že 95 odstotkov razpoložljivega
prostora. V Krškem zato načrtujejo
gradnjo novega manipulativnega prostora
na lokaciji med pomožno zgradbo
in začasnim skladiščem, v katerega
bodo preselili merilno opremo, dvigalo
in superkompaktor, s čimer bi v
skladišču pridobili zadosti dodatnih
površin, potrebnih za obdobje do odprtja
trajnega odlagališča. V jedrski
elektrarni se sicer že nekaj časa trudijo
minimizirati količino nastajanja
odpadkov, kar dosegajo s posebnim
postopkom stiskanja, sežiganjem ter
zunanjem
taljenjem kovinskega odpada pri
izvajalcu. x
O Kratka kronologija priprav na
gradnjo trajnega odlagališča:
1985
- začetek postopkov za določitev
lokacije.
1993 - neuspešen zaključek postopkov.
Razlog - zanemarjanje pomembnega
dejavnika družbene sprejemljivosti.
1996 - nov začetek postopkov izbire
lokacije.
2004 - okoljsko ministrstvo poda
pobudo za izdelavo državnega prostorskega
načrta za odlagališče, na
podlagi katerega ARAO povabi vse
iokalne skupnosti k podaji predlogov.
2005 - ARAO v ožji izbor uvrsti tri
predlagane lokacije, vse v Posavju.
2009 - ministrstvo potrdi prostorski
načrt za lokacijo v Vrbini pri Krškem
in določi tehnično izvedbo.
2012 - na območju izbrane lokacije
nadaljujejo terenske raziskave.
2013
- pojavi se dvom o primernosti
lokacije in izvedbe ter naroči se nadzorni
postopek.
10