PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 3.4.2013 - ZAPS

Poročilo 

medijskih objav 

03.04.2013 

Objave v poročilu: 

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, 

fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije 

28.3.2013 Delo Stran/Termin: 5 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Ko politika uzakonja kaos 

Uredba o prostorski ureditvi Pokazala je sistemske zakonodajne zablode načrtovanja in 

graditve 

Avtor: Helena Kovač 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: KOMENTAR Naklada: 59.328,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, PROSTORSKO NAČRTOVANJE, HELENA KOVAČ, 

3.4.2013 Dnevnik Stran/Termin: 4 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Po francoskem opozorilu gradnja odlagališča radioaktivnih odpadkov na čakanju 

Zaradi zadnje dni znova pogretih vprašanj v zvezi z varnostjo naše edine jedrske elektrarne bi 

se utegnilo zgoditi, da na videz končana zgodba o lokaciji in izvedbi trajnega odlagališča 

nizkoin srednjeradioaktivnih odpadkov vendarle še ni končana in da utegne doživeti velike 

Avtor: Ernest Sečen 

Rubrika, Oddaja: V OSPREDJU Žanr: POROČILO Naklada: 46.260,00 

Gesla: DPN 

3.4.2013 Primorske novice Stran/Termin: 6 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Kako bi uredili Ajševico 

V avli novogoriške mestne hiše bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo o krajinsko -urbanistični 

delavnici o urejanju območja Športno rekracijskega parka Ajševica 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: PRIMORSKA Žanr: VEST Naklada: 21.000,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT 

3.4.2013 7 dni Stran/Termin: 7 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

prepih 

Spremeni ali pusti "Dovolj smo stari, da vemo, kako se svet vrti in dovolj mladi, da še vedno 

verjamemo, da ga lahko spremenimo. Spreminjati ga ima smisel le na bolje. Če ne gre, je 

bolje, da ga pustimo pri miru. Alenka Bratušek v Državnem zboru PEN in politizacija 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: IZJAVA Naklada: 7.100,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN 

3.4.2013 Delo in dom Stran/Termin: 10 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Dom štirih generacij 

Bralka že nekaj časa razmišlja o prenovi stare hiše na Primorskem, ki je z leti postala 

nefunkcionalna za sobivanje štirih generacij. 

Avtor: Ana Jerše 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 143.033,0 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT 


Naslov: 

Vsebina: 

Stanovanje za konec tedna 

V zgornjem nadstropju dvostanovanjske hiše iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v 

strnjenem vaškem naselju v okolici Železnikov, je nastalo sodobno urejeno stanovanje za 

preživljanje prostih koncev tedna. Zasnovo notranje opreme so pripravili v arhitekturnem 

Avtor: Aleksandra Zorko 



1


Naslov: 

Vsebina: 

Prenovimo in osvežimo stanovanje v bloku 

Nameravate prenavljati, osvežiti ali čisto na glavo postaviti svoje stanovanje? Zdaj je čas, da 

se prijavite za nov krog Arhitekturnega dialoga. Letos bodo na svoj račun prišli lastniki 

stanovanj v blokih. 

Avtor: Uredništvo 

Rubrika, Oddaja: NOVI KROG ARHITEKTURNEGA Žanr: POROČILO Naklada: 143.033,0 



Naslov: 

Vsebina: 

Novi ali izboljšani konstrukcijski elementi in detajli 

Slovenski proizvajalci lesenih montažnih hiš zaradi zahtev na domačem in tujih trgih, na katere 

sicer izvozijo večino svoje proizvodnje, namenjajo veliko pozornosti razvoju konstrukcijskih 

sistemov z naravnimi materiali... 

Avtor: Barbara Primc 



3.4.2013 Nedeljski dnevnik Stran/Termin: 18 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Od Franca Ferdinanda do Donalda Trumpa 

KEMPINSKI PALAČE HOTEL V PORTOROŽU 

Avtor: Miha Štamcar 

Rubrika, Oddaja: TURIZEM Žanr: POROČILO Naklada: 111.200,0 


28.3.2013 ZRNJE - GLASILO OBČINE Stran/Termin: 3 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

IZGRADNJA VRTCA V CERKVENJAKU BO STEKLA ŠE LETOS 

POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE CERKVENJAK MARJANOM ŽMAVCEM 

Avtor: Tomaž Kšela 

Rubrika, Oddaja: ZRNJE Žanr: INTERVJU Naklada: 

Gesla: URBANIZEM, OPN 

28.3.2013 TV Koper Stran/Termin: 23:50:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Sporna uredba nam je v mnogočem nastavila ogledalo 

Vlada je po številnih nepriljubljenih ukrepih presenetila z darilom. Mnogi so ga že prejeli, drugi 

še v vrsti čakajo nanj. Govorimo o uredbi za razvrščanje objektov glede na zahtevnost. Ne 

glede na pogubne posledice za prostor, ki je naše skupno javno dobro, pa so ljudje priložnost 

Avtor: Mojca Petrič Bužan, Erter Pust 

Rubrika, Oddaja: IZOSTRITEV Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR 

29.3.2013 TV Slovenija 3 Stran/Termin: 21:30:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Znanih še več podrobnosti okoli črne gradnje Vitoslava Türka 

Znanih je še več podrobnosti okoli črne gradnje Vitoslava Türka. Čeprav še naprej trdi, da ni 

lastnik črne gradnje nad Sečoveljskimi solinami, zanjo plačuje račune za vodo. Pri Rižanskem 

vodovodu so namreč potrdili, da so vodovodni priključek in računi za porabo vode vodeni na 

Avtor: Eugenija Carl 

Rubrika, Oddaja: ŽARIŠČE Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR 

2


Naslov: 

Vsebina: 

Kdaj dobite hišno številko? 

Lastniki nedovoljenih gradenj lahko pridobijo hišno številko precej preprosto. Geodeti morajo 

stavbo, ki je bila zgrajena brez dovoljenj, vrisati v kataster. Lastnik le še podpiše izjavo, da gre 

za stanovanjski objekt, in Geodetska uprava izda hišno številko 

Avtor: Jan Konečnik 

Rubrika, Oddaja: ODMEVI Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 



Naslov: 

Vsebina: 

Z nezakonitimi gradnjami se ukvarjajo tudi kriminalisti 

Z nezakonitimi gradnjami direktorja Elesa Vitoslava Türka nad Sečovljami so se začeli 

ukvarjati tudi kriminalisti. Iz Elesa pa so danes sporočili, da se bo z okoliščinami nedovoljene 

gradnje pred izbiro novega direktorja natančno seznanil tudi nadzorni svet. Türk naj bi sicer 

Avtor: Eugenija Carl 

Rubrika, Oddaja: DNEVNIK Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: ARHITEKT, PGD 

30.3.2013 www.rtvslo.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

"Črni" investitor, "črni" projektant in črna gradnja 

Vprašanje je preprosto: Kako je sploh mogoče postaviti hišo na podlagi načrta arhitekta, če 

objekt sploh nima gradbenega dovoljenja? 

Avtor: Katja Štok 

Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 

Gesla: HELENA KOVAČ, ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD, ZGO, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO 

2.4.2013 WWW.ARHIVO.COM Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Minimalistična enodružinska hiša 

Enodružinska italijanska hiša, ki jo je zasnoval arhitekt Andrea Oliva, je tisto, čemur lahko 

rečemo sodobna minimalistična arhitektura v najlepši luči. 


Avtor: 

Zvone Zupan 


Gesla: 


2.4.2013 www.maribor.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: Vabilo na otvoritev razstave študentov Fakultete za gradbeništvo UM 'Šola za arhitekturo – 

Vsebina: 

Avtor: 

Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru vabi na otvoritev razstave študentov Oddelka 

za arhitekturo z naslovom 'Šola za arhitekturo - študentske arhitekturne zasnove ob Sodnem 

stolpu'. Otvoritev razstave bo danes, v torek, 2. aprila 2013, ob 18. uri v prostorih razstavnega 


Gesla: 


2.4.2013 www.rtvslo.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

'Türk je hotel imeti vilo ob morju' 

Arhitekt Dušan Engelsberger razkriva, kakšne načrte je imel Vitoslav Türk v Parecagu 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKT, PGD 

3

3.4.2013 www.7dni.com Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Prepih 

Spremeni ali pusti"Dovolj smo stari, da vemo, kako se svet vrti in dovolj mladi, da še vedno 


bolje, da ga pustimo pri miru."Alenka Bratušek v Državnem zboruPEN in politizacija"Izključitev 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKT, ARHITEKTURA, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN 

4

SLOVENIJA 

28.3.2013 Delo 

Stran/Termin: 5 

Naslov: 

Avtor: 


Helena Kovač 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

KOMENTAR 

Površina/Trajanje: 1.228,04 Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, PROSTORSKO NAČRTOVANJE, HELENA 

O 

O 

ca 

O 

o 

o 


Uredba o prostorski ureditvi Pokazala je sistemske zakonodajne zablode načrtovanja in graditve 

5

SLOVENIJA 

28.3.2013 Delo Stran/Termin: 5 

o razvrščanju 

objektov glede na 

zahtevnost gradnje je v 

Uredba zadnjih tednih upravičeno 

dvignila veliko prahu. Politiki 

so spet dokazali, da ne razumejo 

sistemske rabe prostora. Državljani 

so pohiteli, da bi izkoristili 

priložnost nekakšne nove legalizacije 

spornih objektov. Na ohlapno 

in površno zapisane člene uredbe 

s(m)o se takoj odzvali strokovna 

javnost, občine, mediji. 

Okolje in prostor sta naše 

javno dobro, vedno bolj omejena 

dobrina, s katero se politika 

preprosto ne more več igrati, 

sploh pa ne mimo državljanov 

in strokovne javnosti. Občine so 

takoj po sprejetju uredbe zagrozile 

z njeno ustavno presojo. Uredba 

dosledno in skoraj v celoti ruši njihova 

dolgoletna prizadevanja pri 

ugotavljanju stanja v prostoru ter 

sprejemanju prostorskih aktov, s 

katerimi želijo omejiti in ustaviti 

prostorske anomalije. Stroka pa 

je kritična tako zaradi vsebine 

uredbe kot tudi političnega načina 

njenega sprejetja. Ministrstvo je 

uredbo spet pripravilo brez javne 

obravnave, brez uskladitve s stroko 

in javnostjo. Najboljši dokaz 

takega nedemokratičnega in tudi 

nezakonitega načina dela so prav 

burni odzivi po objavi uredbe, pa 

očitno spet na hitro sprejeti prvi 

zasilni popravki in problematične 

izjave, da uredba potrebuje čas in 

spremembe ne bodo velike. 

Brez jasnih navodil 

in državnih usmeritev 

Strokovna javnost, od urbanistov, 

arhitektov in gradbenikov, če se 

omejim samo na ožji del, ostro 

nasprotuje takemu načinu dela. 

Še vedno pričakujemo, da se bo 

nova vlada od uredbe distancirala, 

preprečila nadaljnjo prostorsko 

in fiskalno škodo ter jo v celoti 

odpravila. Medtem pa se upravne 

enote, zasute s poplavo zahtevkov 

za ugotavljanje zahtevnosti objektov, 

poskušajo znajti vsaka po svoje. 

Brez jasnih navodil in državnih 

koordinacijskih usmeritev. Tako 

se je na primer piranska upravna 

enota zanimivo odločila, da bo 

posnemala državo pri rekordno 

hitrem spreminjanju uredbe in 

je zato pohitela tudi z najspornejšimi 

odločbami. Nekatere druge 

upravne enote so se precej bolj 

pragmatično odločile, da bodo 

s tolmačenjem in odločanjem 

sporne uredbe vseeno počakale. 

Številni državljani, tudi tisti, ki naj 

bi jim uredba prinesla neskončno 

olajšanje na začetku gradnje, pa 

nas strokovnjake nejeverno sprašujejo, 

kaj pravzaprav uredba, ki 

je v medijih dvignila toliko prahu, 

prinaša, ali velja ali ne, kako naj 

se nanjo odzovejo Uredba, ki 

naj nekaj »ureja«, je v rekordnem 

času tako ustvarila nov kaotičen 

položaj pri urejanju prostora. 

Ministrstvo je uveljavitev uredbe 

pospremilo z obrazložitvami, 

da med drugim prinaša univerzalno 

rešitev »mini legalizacij«. 

Nad tako rešitvijo in zakonodajno 

nepravičnostjo se lahko najbolj 

zamislijo tisti državljani, ki doslej 

niso zaobšli zakonov in uredb ter 

so za legalno zgrajen objekt prej 

pridobili gradbeno dovoljenje. Ni 

nepomembno, daje vsak od njih 

pred tem moral poravnati veliko 

taks, komunalni prispevek, morda 

tudi odškodnino zaradi spremembe 

namembnosti kmetijskega 

zemljišča in se zaradi tega zdaj 

počutijo naivne in prevarane. Ne 

nazadnje je v sedanji fiskalni krizi 

države takšen »legalizacij ski odpustek« 

še posebno sporen. 

Nujnost celovitih sprememb 

Toda ministrstvo ponuja drugačno 

zgodbo. Uredba naj bi po njihovem 

mnenju opazno pospešila 

investicijski ciklus v državi. Ali so 

imeli pri tem mislih na investicije 

v gradnjo lop, nadstreškov in 

podobnih majhnih stavb, ki bodo 

večinoma zgrajeni v samograditeljski 

slovenski maniri? Ali 

pa pomeni investicijski zagon 

gradnjo vseh vrst infrastruktur 

nih priključkov (cesta, elektrika, 

6

SLOVENIJA 

28.3.2013 Delo Stran/Termin: 5 

vodovod, kanalizacija do prej 

navedenih objektov, za katere 

po novem tudi nista potrebna 

nikakršna prijava ali gradbeno 

dovoljenje? Vsem pa je jasno, da 

bodo od takšnega »investicijskega 

ciklusa« najmanj dobile prav občine, 

ki že preračunavajo, koliko 

bodo izgubile zaradi manjšega 

plačila komunalnega prispevka, 

ki ga za enostavne in nezahtevne 

objekte ni treba plačati. 

Investicijski zagon naj bi prinesel 

oživitev turistične dejavnosti 

tudi v številnih zidanicah. 

Število nelegalno zgrajenih 

zidanic v naši državi 

je neverjetno, še bolj je neverjeten 

podatek, da sploh 

obstaja povpraševanje po 

turističnih angažmajih 

v urbanistično popolnoma 

degradirani krajini. 

Črno zgrajene zidanice 

so objekti brez kakršnihkoli 

zagotovil, da so grajeni in varni za 

uporabo, še posebno za potencialne 

turiste. Državljani, ki so svoje 

objekte za opravljanje gostinske 

in turistične dejavnosti zgradili 

legalno in pred tem izpolnili še 

več drugih zahtev, lahko tovrstno 

turistično ponudbo razumejo 

kot nelojalno konkurenco, ki jo 

država dovoljuje in podpira. 

Z nekaj smisla za ironijo v mladi 

slovenski državi pa obstaja tudi 

pozitivna plat te zgodbe. Uredba 

je namreč končno pokazala na 

sistemske zakonodajne zablode 

celotnega področja prostorskega 

načrtovanja in graditve objektov. 

Strokovna javnost, združena v 

okviru projekta Odgovorno do 

gostujoče pero 

Helena Kovač 

u. d. i. a. Zbornica za arhitekturo 

in prostor Siovenije 

prostora (OdP), 

že nekaj let opozarja 

na nevzdržnost stalnih popravkov 

gradbene in prostorske 

zakonodaje, predvsem pa tudi na 

nenaključno odsotnost strokovne 

javnosti pri pripravi zakonodaje 

na tem področju. Projekt OdP 

poleg nevladnih organizacij 

združuje 

tudi obe poklicni zbornici v 

državi (Zbornico za arhitekturo 

in prostor Slovenije ZAPS in 

Inženirsko zbornico Slovenije 

IZS). Lani smo pripravili več 

strokovnih posvetov, na katerih 

Ne smejo biti pomembni 

interesi posameznikov 

in skupin prostorski 

menedžment pa ne sme 

postati politični plen. 

smo predlagali popolnoma nov 

poenostavljen postopek pridobitve 

gradbenega dovoljenja za vse 

vrste objektov in ga tudi posebej 

predstavili pristojnim 

za infrastrukturo in prostor 

Po mnenju skupine OdP 

(MziP). 

na Ministrstvu 

je predlog doživel široko odobravanje. 

Prevladalo je splošno 

zavedanje, da so na področju 

gradbene zakonodaje nujne 

celovite sistemske spremembe in 

da popravki trenutne zakonodaje 

niso več mogoči. 

Dvom o strokovnosti 

in dobrih namenih 

Toda po slabem letu je MziP 

pripravilo omenjeno uredbo, ki 

kljub zadnjim hitrim popravkom 

še vedno prinaša veliko dvoumnosti 

in pomanjkljivosti, kot 

jih nikoli ne bi smel vsebovati 

skrbno in korektno pripravljen 

zakonodajni dokument. Kdorkoli 

so že strokovno in politično 

odgovorne osebe za pripravo 

takega predpisa, lahko o 

njihovih 

strokovnih namenih in političnih 

vzgibih glede varovanja prostora 

in okolja upravičeno podvomimo. 

Najmanj, kar pričakujemo od 

nosilcev takšnih predpisov je, da 

pravočasno vključijo strokovno 

javnost in poskrbijo za javno 

razpravo, ki bo omogočila kakovostne 

zakonodajne rešitve. To je 

edini demokratični in strokovni 

način, da bomo v naši državi 

končno dobili dobro in sodobno 

zakonodajo na področju graditve 

in urejanja prostora. 

Strokovnjaki in tudi državljani 

si želimo, da bi Slovenija postala 

urbanistično in arhitekturno 

urejena država, primerljiva, 

na primer, s sosednjo 

Avstrijo. Želimo si, da 

bodo sistemska zakonodaja, 

predpisi in uredbe, 

zastavljeni tako, da bodo 

s preventivo preprečili 

prostorske in gradbene 

ekscese ter da kurativa 

z občasnimi spornimi 

legalizacijami ne bo več 

potrebna. Dobre sistemske rešitve 

morajo brez izjeme enako veljati 

za vse državljane. Ne smejo biti 

pomembni interesi posameznikov 

in skupin na račun drugih, 

prostorski menedžment pa 

ne sme postati politični plen. 

Sistemsko urejanje prostora in 

kulturne krajine ter varovanje 

okolja so zato naš skupni družbeni 

interes in prioritetna zaveza 

nove politike. 

Prispevek je mnenje avtorja 

in ne izraža nujno stališča uredništva. 

POVEZANE VSEBINE 

delo. si/mnenja 

7

SLOVENIJA 

3.4.2013 Dnevnik 


Naslov: 

Avtor: 

Po francoskem opozorilu gradnja odlagališča radioaktivnih odpadkov na čakanju 

Ernest Sečen 

Rubrika/Oddaja: V OSPREDJU Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 721,73 Naklada: 46.260,00 

Gesla: 

DPN 

Energetika 

NEK 

Po francoskem opozorilu gradnja odlagališča 

radioaktivnih odpadkov na čakanju 

Ernest Sečen 

8

SLOVENIJA 

3.4.2013 Dnevnik Stran/Termin: 4 

Zaradi zadnje dni znova pogretih vprašanj v zvezi z varnostjo 

naše edine jedrske elektrarne bi se utegnilo zgoditi, da na 

videz končana zgodba o lokaciji in izvedbi trajnega 

odlagališča nizkoin srednjeradioaktivnih odpadkov vendarle 

še ni končana in da utegne doživeti velike spremembe. 

Opozorila francoske institucije za jedrsko 

varnost IRSN, da je območje, 

predvideno za gradnjo drugega bloka 

krške jedrske elektrarne, z vidika potresne 

varnosti neustrezno, bi utegnila 

povzročiti nov zastoj tudi pri gradnji 

odlagališča nizkoin srednjeradioaktivnih 

odpadkov. Vršilec dolžnosti 

Agencije za radioaktivne odpadke 

(ARAO) Julijan Fortunat nam je potrdil, 

da so se na podlagi zadnjih opozoril 

dejansko pojavili dvomi o pravilnosti 

izbire načina odlaganja in da so na 

pobudo ministrstva za infrastrukturo 

in prostor naročili ekspertno mnenje, 

ki bo odgovorilo na vprašanje o varnosti 

predlaganih rešitev odlagališča. 

Še vsaj štiri leta do začetka gradnje 

Ker se bo že tako zahteven postopek 

priprav na gradnjo zdaj še dodatno 

podaljšal, Fortunat ocenjuje, da bodo 

za pridobitev gradbenega dovoljenja 

potrebovali še vsaj štiri leta. »Obstoječa 

zakonodaja res nalaga, da bi moralo 

odlagališče v letu 2013 začeti obratovanje, 

vendar je bil ta rok že ob 

uveljavitvi zakona skrajno optimističen. 

Dejstvo je, da dela pri projektu 

ne potekajo časovno optimalno in v 

skladu z zastavljenimi roki. Odstopanja 

so posledica okoliščin, na katere 

ARAO nima vpliva, nam je pojasnil 

Fortunat. 

Začetki umeščanja odlagališča nizkoin 

srednjeradioaktivnih odpadkov 

segajo celo v leto 1985. Sprva je bilo v 

igri več mogočih lokacij v Sloveniji, 

leta 2007 pa se je seznam skrčil na 

dve mogoči in med sabo le nekaj sto 

metrov oddaljeni rešitvi: Vrbina pri 

Krškem in Vrbina pri Brežicah. Ko so 

Potrjena izvedba trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem 

(na sliki) bi utegnila doživeti bistvene popravke. Fotografija: Arhiv ARAO 

9

SLOVENIJA 

3.4.2013 Dnevnik Stran/Termin: 4 

na Agenciji RS za okolje oktobra 2008 

za brežiško lokacijo izdali negativno 

stališče z razlago, da gre za poplavno 

območje, je po zaključenih postopkih 

na lokalni ravni vlada decembra 2009 

sprejela državni prostorski načrt za 

lokacijo v občini Krško z zmogljivostjo 

9400 kubičnih metrov radioaktivnih 

odpadkov, ki nastajajo na območju 

Slovenije. Med postopkom so med 

več ponujenimi različicami izbrali tudi 

tehnično izvedbo odlagališča. 

Stroka je kot najprimernejšo zagovarjala 

izvedbo v obliki globoko pod 

površje zemlje vkopanih odlagalnih 

25 metrov širokih in 33 metrov visokih 

silosov, v katere bi odpadke s pomočjo 

odlagalnih zabojnikov polnili z 

vrha. Vrednost naložbe so ocenili na 

160 milijonov evrov. Ta različica je bila 

naposled tudi izbrana, čeprav so 

imele nekatere civilne okoljske organizacije 

zoper to vrsto izvedbe precejšnje 

pomisleke in pri njih vztrajajo še 

danes. 

Opozorila ekologov očitno na mestu 

Predsednik nevladne okoljske organizacije 

Zveza ekoloških gibanj 

(ZEG) Karel Lipič meni, da bi se novi 

zamudi lahko izognili, če bi pred leti 

prisluhnili njihovim argumentom 

proti podzemni različici odlagališča. 

»Naši takratna opozorila zaradi navzočnosti 

podzemnih voda, poplavne 

Save in dokazane tektonske prelomnice, 

ki poteka pod lokacijo silosa ali 

tik ob njem in torej predstavlja veliko 

potresno nevarnost, se vse bolj 

kažejo kot upravičena. Smo v stalnih 

stikih z določenimi francoskimi nevladnimi 

okoljskimi organizacijami, 

s katerimi sodeluje tudi stroka, tako 

da lahko rečem, da so naše zahteve 

za gradnjo površinskega odlagališča 

tudi strokovno utemeljene. V primeru, 

da se kaj zalomi, predstavlja sanacija 

odlagališča globoko pod 

zemljo 

namreč resno tehnično težavo, 

zatrjuje Lipič, ki še vedno meni, da 

je brežiška lokacija primernejša od 

krške, ki da so jo na račun zajetnih, 

skoraj trimilijonskih letnih nadomestil, 

ki bi se stekala v občinski 

proračun, zlobirali lokalni politični 

veljaki. 

Medtem ko se začetek gradnje vse 

bolj oddaljuje in ga pred letom 2019 

ni mogoče pričakovati, je prostora v 

začasnem skladišču znotraj krške jedrske 

elektrarne vse manj. Radioaktivni 

odpadki trenutno namreč zasedajo 

že 95 odstotkov razpoložljivega 

prostora. V Krškem zato načrtujejo 

gradnjo novega manipulativnega prostora 

na lokaciji med pomožno zgradbo 

in začasnim skladiščem, v katerega 

bodo preselili merilno opremo, dvigalo 

in superkompaktor, s čimer bi v 

skladišču pridobili zadosti dodatnih 

površin, potrebnih za obdobje do odprtja 

trajnega odlagališča. V jedrski 

elektrarni se sicer že nekaj časa trudijo 

minimizirati količino nastajanja 

odpadkov, kar dosegajo s posebnim 

postopkom stiskanja, sežiganjem ter 

zunanjem 

taljenjem kovinskega odpada pri 

izvajalcu. x 

O Kratka kronologija priprav na 

gradnjo trajnega odlagališča: 

1985 

- začetek postopkov za določitev 

lokacije. 

1993 - neuspešen zaključek postopkov. 

Razlog - zanemarjanje pomembnega 

dejavnika družbene sprejemljivosti. 

1996 - nov začetek postopkov izbire 

lokacije. 

2004 - okoljsko ministrstvo poda 

pobudo za izdelavo državnega prostorskega 

načrta za odlagališče, na 

podlagi katerega ARAO povabi vse 

iokalne skupnosti k podaji predlogov. 

2005 - ARAO v ožji izbor uvrsti tri 

predlagane lokacije, vse v Posavju. 

2009 - ministrstvo potrdi prostorski 

načrt za lokacijo v Vrbini pri Krškem 

in določi tehnično izvedbo. 

2012 - na območju izbrane lokacije 

nadaljujejo terenske raziskave. 

2013 

- pojavi se dvom o primernosti 

lokacije in izvedbe ter naroči se nadzorni 

postopek. 

10

SLOVENIJA 

3.4.2013 Primorske novice 


Naslov: 


Avtor: 

Rubrika/Oddaja: PRIMORSKA Žanr: 

VEST 


Gesla: 



NOVA GORICA V avli 

novogoriške mestne hiše 

bodo drevi ob 18. uri odprli 

razstavo o krajinsko - 

urbanistični 

delavnici o urejanju 

rekracijskega 

območja Športno 

parka Ajševica. 

Ideje, kaj vse in kako bi 

umestili v omenjeno območje, 

so na nedavni delavnici 

nizali študentje Fakultete 

za arhitekturo Univerze 

v Ljubljani. Razstava 

bo na ogled do 26. 

aprila. 

11

SLOVENIJA 

3.4.2013 7 dni 


Naslov: 

prepih 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: / Žanr: 

IZJAVA 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA 

prepih 

Spremeni ali pusti 

"Dovolj smo stari, da vemo, kako se svet vrti in dovolj mladi, 

da še vedno verjamemo, da ga lahko spremenimo. Spreminjati 

ga ima smisel le na bolje. Če ne gre, je bolje, da ga pustimo pri 

miru. 

Alenka Bratušek v Državnem zboru 

PEN in politizacija 

"Izključitev gospoda Janeza Janše iz Slovenskega centra PEN 

je po moji oceni in globokem prepričanju politizacija, ki je v 

nasprotju z ustanovnimi načeli PEN. Ker bi moje nadaljnje 

članstvo v Slovenskem centru PEN lahko pomenilo, da se s tem 

strinjam, z današnjim dnem nepreklicno izstopam iz Slovenskega 

centra PEN in Vas prosim, da to upoštevate. 

Anton Stres v pismu Slovenskemu centru PEN 

Kdo je odločil? 

"Prosim vas, da mi posredujete zapisnik seje z dne 25. 3. 2013, 

na kateri ste izključili iz članstva Janeza Janšo. 

Kotnekdanji predsednik in član imam upam pravico izvedeti, 

zakaj seje to zgodilo in kdo je tako odločil. Vaša izjava 

namreč nima nobenega podpisa. Bil sem tisti, ki jeJaneza 

Janšo predlagal za sprejem v članstvo. Morda se je to zgodilo 

že v času mojega predsedovanja, tega se ne spomnim natančno. 

Zato sem ob tej odločitvi ne samo presenečen, ampak tudi 

prizadet 

Pismo Draga Jančarja Slovenskemu centru PEN 

Narod zidanic 

"Zidanice se niso po naključju znašle v tej uredbi, šokantenje 

podatek, da je pri nas nelegalno zgrajenih nekaj tisoč zidanic. 

Arhitektka Helena Kovač, arhitektka v Zbornici za arhitekturo 

in prostor Slovenije, v Mladini 

Dupleka v mesto nikar! 

"Mam pun kurac Dupleka, pa totih občinarov, pa vse skup. Pa 

totih pritiskov za neke službe, pa vse skup. Naj Ribič sam rešuje 

riti, pa službe daje. Pun kurac mam vsega. Pa da me bojo nah 

po zobah vlačli, da sem celi Duplek v mesto prpelo!" 

Franc Kangler, bivši mariborski župan, v policijskih 

prisluhih 

12

SLOVENIJA 

3.4.2013 Delo in dom 


Naslov: 

Avtor: 


Ana Jerše 


POROČILO 


Gesla: 



Bralka že nekaj časa razmišlja o prenovi stare hiše na Primorskem, ki je z 

leti postala nefunkcionalna za sobivanje štirih generacij. Razdeliti jo želi na 

tri ločene enote, ki naj jih povezuje skupni prostor za druženje. V enem od 

stanovanj bo bivala ona z družino, drugi dve enoti pa sta namenjeni njeni 

mami in babici. 

Bralkino stanovanje je v dveh etažah in ima 

podolgovat tloris z obstoječim stopniščem, 

vhodom in okenskimi odprtinami. Zaradi 

večjega izkoristka prostora predlagam 

enoramno 

stopnišče vzdolž notranje stene. V 

pritličju želijo vhodni del zapreti in ločiti od 

kuhinje ter dnevne sobe. Ker je postavljen 

Univerza v Ljubljani 

Fakulteta za arhitekturo 

Zoisova ulica 12, 1000 Ljubljana 

AMBIENT LJUBLJAH IA 

SEJEM POHIŠTVA 

[_\ 

IN 

Novembra lani smo začeli objavljati 

rešitve novega kroga Arhitekturnega 

dialoga. Študenti arhitekture so 

pripravili svoje predloge na podlagi 

vprašanj bralcev. Na natečaj se je 

prijavilo več kot sto bralcev, študenti 

pa so po presoji strokovnjakov s sejma 

Ambient in fakultete za arhitekturo 

pripravili 92 rešitev, od teh jih bomo 

v prilogi Deloindom po uredniškem 

izboru objavili 49. To je že peti takšen 

natečaj zapored. 

13

=u 

SLOVENIJA 

3.4.2013 Delo in dom Stran/Termin: 10 

v sredino in je dobro v prostoru ohraniti čiste 

linije, sem predvidela zasteklitev vhoda 

tako, da se lahko oboja drsna vrata odprejo 

in prostor poveže v celoto. Pod stopniščem 

je ozek pas servisnih prostorov, ki se razpotegne 

v kuhinjo z jedilnico. Gre za garderobno 

omaro, skrito pod stopnice, proti desni se 

nadaljuje dnevni WC in na koncu je utility, 

združen s shrambo. Kuhinja je predvidena 

7 6 5 4 

1-1 III/ 

3 1 

l 

l 

C 

2 

nb 

L J c -M 

ob skrajni levi steni stanovanja in ima prostor 

za udobno jedilno mizo s šestimi stoli. 

Povezana je s skupnim prostorom za druženje. 

Skrajno levo je dnevni prostor, iz katerega 

vodijo stopnice v etažo više. Poševnino 

pod stopnicami lahko izkoristimo za knjižno 

omaro ali oblikovni element s podobno 

funkcijo ter s tem prostor popestrimo. 

Nadstropje je namenjeno zgolj stanovalcem 

in je bolj intimno. Razdeljeno je na hodnik, 

skupno kopalnico, dve enakovredni otroški 

sobi, garderobo in spalnico za starše, ki ima 

izhod na teraso. Zaradi skupne garderobe 

lahko otroški sobi poljubno povečamo ali 

pa ju združimo v en prostor s posebnimi 

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 

Stanovanje za konec tedna 

Aleksandra Zorko 


POROČILO 


Gesla: 


ODPRTA VRATA 

Stanovanje za 

konec tedna 

V zgornjem nadstropju dvostanovanjske 

hiše iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, 

v strnjenem vaškem naselju v okolici 

Železnikov, je nastalo sodobno urejeno 

stanovanje za preživljanje prostih koncev 

tedna. Zasnovo notranje opreme so 

pripravili v arhitekturnem studiu Gaser 

arhitekti. 

15

SLOVENIJA 


16

SLOVENIJA 


17

SLOVENIJA 


Pritličje hiše je bilo urejeno za bivanje ene 

družine, medtem ko je zgornje nadstropje, 

mansarda, ostalo prazno. Preureditve so 

se lastniki lotili pred dvema letoma, želeli 

pa so izdelati stanovanje, v katerem bosta 

lahko odrasla sinova s svojima družinama 

preživljala proste vikende. Pred prenovo je 

bil prostor zgolj zaprt z okni, postavljene so 

bile predelne stene, tlaki pa niso bili položeni. 

Tudi podstreha ni bila izdelana, zato 

so strop zaprli in izolirali, vgradili strešna 

okna, pozidali kamin in dimnikter zamenjali 

streho. Tudi inštalacije so izdelali v tej fazi 

prenove, kar je pomenilo, da so imeli proste 

roke pri postavitvi sanitarnih elementov in 

pohištva. 

Hiša ima en vhod, 

iz katerega je vstop v obe 

stanovanji, v zgornje pa vodi notranje stopnišče. 

Na 90 kvadratnih metrih, kolikor 

meri prenovljeno stanovanje, so razporejeni 

osrednji bivalni del, v katerem so združene 

kuhinja, jedilnica in dnevna soba, dve spalnici, 

delovni kotiček, kopalnica in hodnik. 

Iz delovnega kotička vodijo stopnice v še 

neizdelano podstreho, v kateri bodo morda 

nekoč uredili savno. »Razporeditev prostorov 

je bilo treba prilagoditi obstoječi nosilni 

konstrukciji. V hiši sta bili že prej zasnovani 

dve identični stanovanji, le da smo v zgornjem, 

mansardnem, razvili odprt tloris, z 

združeno kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, 

niti hodnika nismo ločili z vrati, ampak ostaja 

prehod odprt, pojasnjuje arhitektka Zana 

Starovič Volk. 

Notranja oprema je po njenih besedah zasnovana 

tako, da rešuje tri omejitve, to so 

delno poševna streha in zaključka z zobom 

na steni, ki zdaj nista več vidna, saj ju na eni 

strani zakriva kuhinja in na drugi knjižna 

omara. »Tako smo ustvarili prostor z dvema 

skrajnima hrastovima stenama, vmes je na 

eni strani kamin, na drugi pa svetloba. Za dodatno 

osvetlitev poskrbita dve strešni okni, 

ki popolnoma spremenita osrednji prostor, 

to se zlasti občuti v zimskem času, ko nam 

najbolj primanjkuje sonca, v mansardo pa se 

ga tako ujame kar precej. 

Želja lastnika je bila uporaba naravnih materialov, 

kot sta les in kamen, in sicer hrast in 

skrilavec, ki je lokalnega izvora. Ker gre za vikend 

na Gorenjskem, na snegu in med hribi, 

so za osrednji prostor izbrali bolj rustikalen 

videz parketa, to je krtačen hrastov parket. 

Tla na hodniku in v spalnicah so obložena s 

sisalom, ki je prav tako naravni material in s 

svojim videzom vnaša toplino. S sivimi deli 

Fotografija na str. 4 in 5: Na eni strani 

osrednjega prostora je kuhinja. Zanjo so 

izkoristili prostor po vsej globini, ki bi sicer 

zaradi naklona strehe ostal neuporaben. 

1. Na drugi strani prostora, nasproti kuhinje, 

je stena prav tako odeta v hrastov les. 

Vmes je dovolj prostora za jedilno mizo in 

kavč. 

2. Kuhinja je zasnovana tako, da ličnice 

omaric sestavljajo hrastov okvir. Pečica je 

umeščena drugače, kot smo vajeni, tu je v 

notranjosti niše. 

3. Kamin je postal središče dogajanja in 

dodaten vir ogrevanja. 

4. Za kopalnico so prav tako izbrali kombinacijo 

lesa in sivih keramičnih ploščic. 

18

SLOVENIJA 


5. Tla v spalnici so obložili s sisalom, ki 

deluje toplo in naravno. 

6. Delovni kotiček je zasnovan tako kot drugi 

prostori: vgradne luči, bele stene, leseno 

pohištvo in talna obloga iz sisala. 

v kuhinji in na knjižni omari so se po besedah 

arhitektke poskušali približati skrilavcu, 

in sicer barvno, saj so tako ustvarili kontrast 

lesu, ki daje pohištvu mehkobo. Pohištvo je 

bilo zasnovano po meri, zato dobro izkorišča 

prostor in ga hkrati izboljšuje, za kriva nelepe 

vogale. 

Naklon strehe je zelo funkcionalno izkoriščen 

v kuhinji, kjer so zapolnili prostor po 

vsej globini, to je kar 120 cm, drugače bi bil 

neuporaben, saj je premalo višine. Pečica je 

v kuhinjski blok postavljena drugače, kot 

smo vajeni v notranjost niše, zato po besedah 

sogovornice ne kazi podobe popolnega 

hrastovega okvirja, hkrati pa je zelo priročno 

odlaganje pekača iz pečice na pult. Prostor 

okoli pečice je zapolnjen s shranjevalnimi 

omaricami, ki so zelo praktične in dostopne 

med 

»V 

kuhanjem. manjših prostorih z 

ravnim stropom se ne bi odločili za kuhinjo 

globine 120 cm, a tukaj ga tako najbolje uporabimo, 

recimo v omaricah v niši so skrite 

vtičnice, vanje je mogoče odložiti tudi male 

gospodinjske aparate, da ne zasedajo kuhinjskega 

pulta, pojasnjuje Zana Starovič Volk. 

V kopalnici spodnja kubusna omarica zakriva 

pralni stroj, medtem ko zgornja skrije vogal 

med naklonom strehe in stropom. 

Za glavno osvetlitev so uporabili vgradne 

luči, in to povsod enake. V osrednjem prostoru 

se da nastavljati jakost, kar zvečer 

omogoča ustvarjanje intimnejšega ambienta, 

k prijetnemu ozračju pa seveda največ doda 

kamin. V kopalnici in spalnicah so glavnim 

stropnim lučem dodana ambientalna svetila, 

recimo samostoječa okrasna svetilka s 

senčnikom v spalnici ali okrogla osvetljena 

izreza v omarici v kopalnici. Na hodniku je 

svetloba močnejša, prav tako v delovnem 

kotičku. 

V dnevni sobi je osrednji element kamin, saj 

se po besedah arhitektke druženje dogaja 

okrog njega, predvsem pa neverjetno hitro 

in gospodarno ogreje prostor. 

Aleksandra Zorko 

Fotografije arhiv Gaser arhitekti 

www. deloindom. si 

O več fotografij iz stanovanja si 

oglejte na naši spletni strani. 

19

SLOVENIJA 



Naslov: 

Prenovimo in osvežimo stanovanje v bloku 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: 

Uredništvo 

NOVI KROG 

Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


Prenovimo in osvežimo 

stanovanje v bloku 

Nameravate prenavljati, osvežiti ali čisto na glavo postaviti svoje stanovanje? 

Zdaj je čas, da se prijavite za nov krog Arhitekturnega dialoga. Letos bodo na 

svoj račun prišli lastniki stanovanj v blokih. 

Naj na kratko osvežimo: Arhitekturni dialog 

je projekt pohištvenega sejma Ambient, 

ljubljanske 

fakultete za arhitekturo in priloge 

Deloindom. Vsako leto objavimo razpis, na 

katerega se prijavite bralci Delaindom in 

na podlagi katerega potem izpeljemo Arhitekturni 

dialog. Študenti višjih letnikov fakultete 

za arhitekturo pripravijo rešitve za 

arhitekturne oziroma prostorske težave, ki 

jih imate bralci, ter zasnove notranje opreme 

prostorov ali celih stanovanj. Vsem izbranim 

bralcem svoje predloge osebno predstavijo v 

času sejma Ambient na Gospodarskem razstavišču 

v Ljubljani. 

Letošnji pohištveni sejem bo nekoliko prej 

kot običajno, in sicer od i. do 6. oktobra 2013, 

zato smo pohiteli tudi z zbiranjem prijav za 

arhitekturne rešitve. Kot že rečeno, je osrednja 

tema letošnjega Arhitekturnega dialoga 

prenova in osvežitev stanovanj v blokih oziroma 

večstanovanjskih hišah. Če načrtujete 

izpeljati kakršne koli spremembe v svojem 

stanovanju in ste hkrati na rešitev študentov 

pripravljeni čakati do jeseni, pošljite prijavo. 

Ta mora vsebovati čim bolj natančno opredeljen 

problem, ki ga želite rešiti, in vaše 

želje, opisati morate obstoječe stanje in 

navesti okvirno višino naložbe, ld je za vas 

realna. Prijavi priložite še podroben izris 

tlorisa in prereza prostorov z merami in 

podatki o inštalacijah. Na koncu napišite 

še svoje podatke; naslov stalnega bivališča, 

telefonsko številko in naslov elektronske 

pošte. 

Komisija bo prijavo upoštevala le, če bo 

opremljena z vsem naštetim in se bo vprašanje 

nanašalo na stanovanje v bloku. A naj 

opozorimo še na nekaj. Študenti arhitekture 

bodo pripravili predloge za prvih 50 popolnih 

prijav. Torej kdor bo pohitel, bo imel 

jeseni več možnosti dobiti brezplačno arhitekturno 

rešitev. 

Rok za oddajo prijave je 31. maj 2013, če pa 

se bo prej nabralo 50 popolnih prijav, bomo 

bralce o tem pravočasno obvestili in predčasno 

končali razpis. Po navadni pošti lahko 

prijave pošljete na naslov Gospodarsko razstavišče, 

Dunajska 18, 1000 s 

Ljubljana, pripisom 

Arhitekturni dialog, in po elektronski 

pošti na naslov arhitekturni. dialog@grsejem. 

si. 

Uredništvo 

20

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 

Novi ali izboljšani konstrukcijski elementi in detajli 

Barbara Primc 


POROČILO 


Gesla: 


LESENE HISE 

Slovenski proizvajalci lesenih montažnih hiš zaradi zahtev na domačem 

in tujih trgih, na katere sicer izvozijo večino svoje proizvodnje, namenjajo 

veliko pozornosti razvoju konstrukcijskih sistemov z naravnimi materiali, 

ki omogočajo različne stopnje toplotne izolativnosti, 

od zelo dobre 

nizkoenergijske do pasivne in celo plusenergijske stavbe. Pozanimali smo 

se, katere novosti in izboljšave na tem področju so razvili v zadnjem času in 

kaj te pomenijo za uporabnika. 

Vprašanja smo naslovili na podjetja, ki so predstavili konstrukcijski sistem notranje 

člani Sekcije slovenskih proizvajalcev lesenih stene Lumar Silent, ki zagotavlja za pet decibelov 

montažnih stavb, do konca redakcije pa boljšo zvočno izolativnost med prostori 

so nam odgovorili iz štirih od sedmih. Med kot referenčne stene, pravijo. Dušenju zvoka 

novostmi, na katere so opozorili, izstopajo so sicer veliko pozornosti namenjali tudi 

konstrukcijski sistem z izboljšano zvočno pred tem, saj so kupcem svojih hiš ponujali 

izolativnostjo, sistem stenskih elementov notranjo steno z dvojno oblogo iz mavčnovlaknenih 

za energijsko obnovo stavb, pasivna nosilna 

plošč, novi konstrukcijski sistem 

konstrukcija zunanjih sten, zasnovana tako, pa še bolje prestreza hrup. Njegovo vgradnjo 

da so toplotni mostovi minimalni oziroma priporočajo zlasti v spalnih prostorih, kjer je 

jih sploh ni, in modularne lesene bivalne hrup najbolj moteč. Sistem so dobrega 

razvijali 

enote. 

pol leta, z njim pa so že zgradili prve 

hiše, zato bodo kmalu vedeli, kako se nova 

Izboljšana zvočna zaščita notranjih sten rešitev obnese v praksi. 

V podjetju Lumar IG so razvili in na sejmu V konstrukcijski sistem vpihujejo celulozo, 

Dom, ki je prejšnji mesec potekal na Gospodarskem 

ki izboljšuje zvočno izolativnost notranje 

razstavišču v Ljubljani, premierno stene za več kot tri decibele. Z novim 

načinom vgradnje izolacijskega materiala 

zapolnijo celotno notranjo steno in s tem 

preprečijo prenos zvoka skozi prazen prostor 

(reže), pojasnjujejo in dodajajo, da 

premišljeno izvedejo tudi vse druge detajle 

gradnje, ki preprečujejo neposreden prenos 

zvoka. Z razvojem in leti uporabe rešitev v 

praksi so namreč ugotovili, da je mogoče s 

pravilno in predvsem premišljeno izvedbo 

strojnih ter elektroinštalacij občutno izboljšati 

izolativnost in preprečiti neposredni 

prenos zvoka skozi stene. Natančnih tehničnih 

detajlov sicer ne želijo razkriti, saj je 

izvedba njihova konkurenčna prednost in 

želijo, da to ostane čim dlje časa. Ker imajo 

v podjetju največ izkušenj z vpihovanjem 

celuloze, med drugim so bili prvi v Sloveniji, 

ki so ponudili pasivno steno z vpihano 

celulozo, jim novi način izvedbe ne povzroča 

kakšnih dodatnih težav. Prilagoditi so 

morali le postopek sestave notranjih sten, 

kar za seboj potegne bolj podrobno izvedbo 

določenih detajlov. 

Konstrukcijski sistem Lumar Silent so že 

nadgradili s sistemom Lumar Silent Top, pri 

katerem je strešna konstrukcija izolirana z 

vpihano celulozo, izboljšani detajli vgradnje 

21

SLOVENIJA 


-|0 LESENE HIŠE DELOINOOM 3. aprila 2013 

pri priključitvi stropa na notranje stene pa 

preprečujejo poslabšanje zvočne izolativnosti 

zaradi stranskega prenosa zvoka. 

V Lumarju so opozorili tudi na novo genera 

cijo montažnih hiš, ki so jo razvili s hišnim 

arhitektom in z izbranimi mladimi ter že 

priznanimi slovenskimi arhitekti. Nova linija 

dokazuje, da je tudi tipska hiša lahko energijsko 

učinkovita, sodobna in kakovostno 

oblikovana, pravijo. Energijska učinkovitost 

in sodobna arhitektura sta bili glavno vodilo 

pri nadgradnji idejnih zasnov hiš Primus in 

Solaris. Prvajezdaj na voljotudi vmansardni 

izvedbi in posebni izvedbi z ložo, medtem ko 

so drugi dodali večjo tlorisno zasnovo s 119 

kvadratnimi metri. Energijski učinkovitosti 

in sodobni arhitekturi so sledili tudi pri razvoju 

novih hiš Domus in Kubus. 

Konstrukcija zunanjih sten 

brez toplotnih mostov 

V Marlesu so razvili pasivni sistem, ki je 

v celoti izveden iz ekoloških materialov. 

Najpomembnejša novost je, da je nosilna 

konstrukcija zunanjih sten zasnovana tako, 

da so toplotni mostovi minimalni oziroma 

jih sploh ni. Osnovni element v novem pa 

sivnem sistemu je pokončnik, ki je rezultat 

lastnega znanja. Medtem ko je na trgu 

množica konstrukcijskih elementov, ki jih 

proizvajalci kupujejo v tujini, je naš izdelan 

iz slovenskih materialov, poudarjajo v Marlesu. 

Prednost tega pasivnega sistema oziroma 

pokončnika je, da je vertikalna dopustna 

nosilnost do trikrat večja kot pri pokončnikih 

FJI in TJI (prefabricirani Inosilci), na 

primer, ki jih uporabljajo drugi proizvajalci 

montažnih hiš. Pomemben rezultat novega 

konstrukcijskega elementa je tudi končna 

cena, ki je v povprečju 20 odstotkov nižja kot 

pri primerljivih izdelkih, dodajajo. 

Konstrukcijski nosilni element pasivne stene 

nadomešča konstrukcijski element iz 

polnega lesa dimenzije 60 x 360 mm. Ker 

les v dobro izoliranih stenah predstavlja toplotni 

most, je novi konstrukcijski element 

sestavljen iz treh elementov, kar pomeni, da 

je v srednjem (tankem) delu namesto lesa 

izolacija. Element je zasnovan tako, da je kot 

izolacijo mogoče uporabiti katero koli naravno 

izolacijo v razsutem stanju, na primer 

celulozna vlakna, lesna vlakna, kokos, lan, 

konopljo V Marlesu so se opremili tudi z 

najmodernejšim strojem, ki omogoča vpihovanje 

izolacije v stene z oblogami iz mavčnovlaknenih 

plošče brez potrebnega ojačevanja 

plošč med samim vpihovanjem. Z naštetim 

bodo lahko, kakor pravijo, zmanjšali stroške 

in skrajšali čas za izdelavo zunanjih stenskih 

elementov. 

Na letošnjem sejmu Dom so predstavili tudi 

novost na področju zvočne izolativnosti 

notranjih sten in stropov. Nova tehnologija 

zagotavlja odlično dušenje udarnega zvoka 

v stropu in preprečuje stranski prenos zvoka 

oziroma poslabšanje zvočne izolativnosti pri 

priključitvi stropa na notranje stene. 

Investitorjem po novem v sodelovanju s podjetjem 

Gira ponujajo tudi možnost vgradnje 

pametnih sistemov za hišno avtomatizacijo, 

ki zagotavljajo velike prihranke energije. 

Stenski elementi za energijsko obnovo 

V Jelovici poleg kakovostne izvedbe energijsko 

varčnih hiš poudarjajo tudi umeščenost 

v okolje in s tem izkoriščanje naravnih 

virov za ogrevanje in hlajenje, uporabo 

inovativnih 

in optimalnih elektroin strojnih 

sistemov, pri katerih se naložba povrne že 

v nekaj letih. Tehnične izboljšave, ki so jih 

razvili, so bile izvedene na detajlih, saj nove 

tehnologije, ki jih uporabljajo, omogočajo 

inovativno konstruiranje objektov za natančno 

izdelavo že v proizvodnji in pozneje 

pri montaži objektov. Dober dokaz za to je 

odlična zrakotesnost pasivnega lesenega vrtca 

v Preddvoru, pri katerem so dosegli skoraj 

trikrat boljšo zrakotesnost od zahtevane. 

Preizkušene konstrukcijske detajle, ki smo 

jih razvili, da bi optimizirali proizvodnjo, 

MARMOR HOTAVUE GROUP 

HOTAVUE 40, 

4224 GORENJA VAS 

www. marmorhotavlje. si 

04 507 00 17 31 40 

trgovina@mh. si 

Vi* 

V APRILU 

IN MAJU 

NIŽJE CENE 

22

SLOVENIJA 


LESENE HIŠE 

DELOINOOM 3. 

aprila 2013 

pozneje vpeljemo kot standardno rešitev za 

boljšo energijsko učinkovitost in povečanje 

zrakotesnosti tako naših individualnih hiš 

kot večjih objektov, pravijo v podjetju. 

V zadnjem času so med drugim razširili nabor 

različno energijsko učinkovitih hiš: od 

1, 

pasivne, do dvo-, 

5litrske 2, 5in trilitrske 

hiše. Lani so razvili nov konstrukcijski sistem 

Prima plus install z debelino zunanje stene 

454 mm, pri čemer je kar 400 mm izolativnega 

materiala. Kakor pravijo, je namenjen 

investitorjem, ki ne želijo hiše v pasivnem 

standardu, ampak odlično nizkoenergijsko 

hišo. Sistem ustreza zahtevam Eko sklada za 

pridobitev nepovratnih sredstev. 

Modularne lesene enote je mogoče poljubno sestavljati. (Riko 

Hiše) 

AKRON 

VGRADNE OMARE 

www. akron. si 

salon vgradnega pohištva AKRON 

Runkova 2, Ljubljana - Šiška 

t: 031 338 503, 01 51 55 130 

Novi konstrukcijski sistem je v osnovni izvedbi 

okvirni sistem debeline 18 centimetrov, 

obložen z vlagoodpornimi lesenimi 

ivernimi ploščami in napolnjen z mineralno 

volno debeline 18 centimetrov. Nadgradili so 

ga z inštalacijsko ravnino, kar zagotavlja večjo 

toplotno in zvočno izolativnost ter požarno 

odpornost v primerjavi z izvedbami. 

dosedanjimi 

Dodatno ga je mogoče nadgraditi z 

izolacijo iz lesne volne oziroma lesnih vlaken 

in s fasadnimi lesnovlaknenimi ploščami. 

Še zlasti pomembno je, poudarjajo v Jelovici, 

da novi sistem že v fazi projektiranja 

arhitekturne zasnove upošteva zakonitosti 

lesene montažne gradnje in vključuje 

izvedbene 

detajle, ki omogočajo gradnjo brez toplotnih 

mostov, optimalno izvedbo strojnih 

in elektroinštalacij ter ne nazadnje ustrezno 

zrakotesnost. 

Konec preteklega leta so v ljubljanskem BTC 

odprli Center energetskih rešitev, ki postaja 

aktivno središče za neučinkovitosti 

odpravo energijske 

stavb in individualnih hiš. Na 

področju energijske sanacije stavb so tako 

razvili tudi sistem stenskih elementov za 

energijsko obnovo, ki omogoča preprosto 

montažo novega toplotnega ovoja na obstoječih 

objektih. 

Razvili so tudi novo linijo nizkoenergijskih 

hiš Evo 14 za štiriali petčlansko družino, ld 

so cenovno primerljive z nakupom stanovanja 

in izpolnjujejo zahteve Eko sklada za 

pridobitev nepovratnih sredstev. Med prednostmi 

nove linije navajajo optimiziranje 

tlorisa, arhitekturno zasnovo, ki ustreza ve¬ 

čini lokacijskih informacij, investitorjem pa 

ponujajo tudi širok nabor dodatkov, s katerimi 

lahko izbrano hišo oblikujejo po svojih 

željah in potrebah. 

Modularne lesene 

bivalne enote 

V podjetju Riko Hiše so proizvodni program 

v zadnjem letu dopolnili z modularnimi lesenimi 

bivalnimi enotami. Z okvirno leseno 

konstrukcijo so naredili tipski modul v 

velikosti 4 x 7, 5 metra (ali 10 metrov), ki ga 

je mogoče poljubno sestavljati po dolžini, višini 

in širini in tako po željah naročnika 

individualizirati 

bivanjski prostor. Uporabnik 

lahko svoj objekt načrtuje in uresničuje postopoma, 

saj lahko obstoječo enoto pozneje 

nadgrajuje in tako povečuje prostorske 

zmogljivosti. 

Modularni sistem poleg individualnega 

razporeda prostorov omogoča različno 

namembnost objekta, pravijo v podjetju in 

dodajajo, da je sistem primeren za hiše, počitniške 

objekte, pisarniške prostore in podobno. 

Ohranja namreč vse odlike, po katerih je 

lesena gradnja prepoznana kot trajnostna in 

kakovostna. 

Lesene modularne enote izkoriščajo vse 

prednosti obstoječega sistema za produkt, ki 

pomeni novost v zasnovi in prilagodljivosti 

postavitve objekta. Izdelane so (na ključ) v 

zelo kratkem času, preproste za prevoz in 

tudi za nadaljnje sestavljanje, še pravijo v 

podjetju. 

Barbara Prime 

Fotografije arhiv podjetij 

23

~r, r:e" 

SLOVENIJA 

3.4.2013 Nedeljski dnevnik 


Naslov: 

Avtor: 

Od Franca Ferdinanda do Donalda Trumpa 

Miha Štamcar 

Rubrika/Oddaja: TURIZEM Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


KEMPINSKI PALAČE HOTEL V PORTOROŽU 

Od Franca Ferdinanda 

do Donalda Trumpa 

Več kot stoletje 

mineva, odkar so 

odprli edini 

slovenski 

luksuzni hotel - 

Pravijo, daje bil 

na Jadranu v 

tistih časih lepši 

le še hotel 

Exscelsior v 

Benetkah 

Miha Štamcar 

Legende rodijo nove legende in v času, 

ko se po zimskem spanju spet odpira 

najuglednejši slovenski hotel Palače, 

natančneje Kempinski Palače 

Hotel, v Portorožu, je beseda dala besedo. 

Pogovarjali smo se o njihovem 

slaščičarju, enem najboljših v naših 

krajih, o Francozu Davidu Potierju, 

ki se je po sijajni karieri v Franciji in 

Belgiji preselil na našo Obalo. Pa ne 

zaradi tega, da bi v Kempinskem pekel 

torte, zaljubil se je v slovensko 

Gordano, ki jo je srečal nikjer drugje 

kotv Braziliji. Drugaljubezenjebilseveda 

stari hotel Palače, ki so ga začeli 

prenavljati med njegovim prihodom 

v Slovenijo. Nepredvidljivi slaščičar, 

ki med sladkosnedimi strokovnjaki 

velja za daleč najboljšega v naših krajih, 

v hotelski slaščičarni praktično 

vsak dan preseneča z novimi stvaritvami. 

On je bil povod, da se je najstarejši v 

naši družbi pohvalil, da se je zadnja 

prenova hotela, ki je v začetku prejšnjega 

stoletja veljal za najlepšega in 

1 

a 

k 

m 

ii 

i 

ia iw 11 

fiBBj 

šeebsL' 

111iSpl 

1TWW. 

t 

W. irm 

immmw 

1 "i te* 

M 

»Ul 

S9HE1 

Takole je na prelomu tisočletja propadal nekoč elitni portoroški hotel. 

vzrok za hotela turizma 

najrazkošnejšegana Jadranu, začela s 

nam je povedal, da je bil glavni 

podobnimi ljubezenskimi motivi. Le 

gradnjo razvoj 

konec devetnajstega stoletja. 

Naravne 

nekaj dražjimi, seveda. Donald danosti, milo podnebje, vegetacija, 

Trump, razvpiti ameriški bogataš, lepota kraja, pa tudi zdraviliška 

znan po razmetavanju denarja, po zgodovina (benediktinci so na tem 

kritiziranju demokratov, po trapasti 

pričeski in seveda po ženi Melaniji, lepotici 

območju uporabljali zdravljenje s slanico 

in solnim fangom že stoletja) so 

iz Sevnice, naj bi se nekoč porodili pri skupini podjetnih Pirančanov 

sprehajal po Portorožu in se zaljubil v 

staro palačo. Odločil se je, dabo hotel 

idejo o postavitvi hotela za najzahtevnejše 

goste. Ustanovili so delniško 

prenovil in ga podaril svoji tretji ženi. družbo »Portorose« tržaških 

Urbana legenda se dobro bere, o tem 

ni dvoma, a naj po pravici povemo, da 

se niti eden od naših sogovornikov, ki 

so sodelovali pri obnovi, ni spomnil 

podjetnikov. Med prvimi in najvplivnejšimi 

lastniki v družbi so bili v različnih 

letih in v različnih deležih 

Hans von Reininghous, lastnik pivovarne 

niti Trumpa niti Melanije, le nekateri v Puntigamu, grof Anton 

so imelivspominu, dasejepred začetkom 

del, še pred uradnim razpisom, 

Byland Rheydt iz Voslaua, baron Leon 

von Chlumecky in mnogi drugi 

javilo neko tuje podjetje, ki je hitro pomembneži tedanjega evropskega 

obupalo. 

gospodarstva. Navsezadnje je šlo za 

najprestižnejši 

Milo podnebje in zdraviliška 

avstrijske 

riviere. Pravijo, da je bil na Jadranu 

preteklost 

v tistih časih lepši le še hotel Exscelsior 

Hotel Palače je načrtoval avstrijski arhitekt 

Johann Eustacchio, gradnja se 

je začela leta 1908, odprli so ga leta 

1910. Sime Simič, ki podrobno pozna 

v Benetkah. Kakorkoli, elitni 

Palače je služil tudi v novi Jugoslaviji 

in prinašal prepotrebne devize. Veljal 

hotelske zgodbe in o njih piše knjigo, 

je za enega najpomembnejših turističnih 

objektov v Jugoslaviji. Seznam 

gostov se bere kot enciklopedija slav¬ 

nih: Orson VVelles, Adriano Celentano, 

Patty Pravo, Rita Pavone, Yul 

Brynner, Bobby Fischer, Marcello 

Mastroianni, LexBarker, Mikis Teodorakis 

Naj omenimo še najbolj 

zanimivega. Franc Ferdinand je bil 

človek, ki je dal ime sodobnemu rokovskemu 

ansamblu in avstrijski 

prestolonaslednik, ki so ga 28. junija 

1914 ustrelili v Sarajevu. Ne bomo se 

ustavljali pri neprijetnih delih zgodovine, 

navsezadnje je bil Palače tudi 

kraj, kjer je rad prespal maršal Tito, 

pomembno je bilo ugotoviti, da med 

gosti hotela ne moremo najti človeka, 

zaradi katerega pišemo te vrstice. Donald 

Trump, vsaj podsvojim imenom, 

ni nikoli spalvtem delu Portoroža. Sicer 

pa hotel od zaprtja leta 1990 do 

konca prenove leta 2008 ni bil odprt, 

v osemdesetih letih pa v tako zakotne 

kraje Trump niti ni prihajal. Palače so 

menda uničili nesposobni direktorji 

in manj prestižni, novi hotel Palače, 

čez cesto. 

Prenova hotela 

Tudi Vojka Štular, ki je bila v letih, ko 

so se odločili za prenovo hotela, županja 

občine Piran, nas je razočarala z 

odgovorom: »Žal mi je, a zgodbe o zanimanju 

Donalda Trumpa za prenovo 

hotela Palače res ne poznam. Med 

mojima županovanjem v Piranu v letih 

od 1998 do2006 se na občinini nikoli 

pojavil ali izrazil želje po razgovoru, 

jebilanedvoumnažupanja občine, 

ki je bila lastnica propadajoče 

zgradbe. Štularjeva se spominja, da so 

se na občini oglasili mnogi, ki so želeli 

prenavljati. To so bili Belgijci in Slovenci 

ali slovenskiAvstralciincelo Indijci. 

Toda na razpis v letu 20032004 

sta se prijavila le dva možna naložbenika, 

izbrali paso Istrabenz, ki gaje 

takrat 

vodil Igor Bavčar. Bili so časi konjunkture 

in Istrabenz je naložbo v 

celoti pokril. Občina je želela le obdržati 

sredozemski park pred hotelom, 

vendar še tega zdaj vzdržujejo upravitelji 

hotela. V vsakem primeru je lastnik 

hotela postala družba Istrabenz 

24

SLOVENIJA 

3.4.2013 Nedeljski dnevnik Stran/Termin: 18 

hoteli Portorož, d. o. o. ki je last družbe 

Istrabenz Turizem, d. d. Če gre verjeti 

podatkom, so pri Istrabenzu plačali 

kar 70 milijonov evrov, dabi hotel 

privabljal enako publiko kot nekoč. A 

takratna Bavčarjeva ekipa ni imela v 

mislih samo hotela, navsezadnje je 

podjetje Istrabenz lastnik mnogih 

hotelov 

na naši Obali, pod vodstvom 

enega naših najslavnejših arhitektov 

Borisa Podrecce so zastavili spremembo 

filozofije našega turističnega 

središča. Eden od temeljev je seveda 

bila prenova hotela, a zraven je šla tudi 

izgradnja golf igrišča, ureditev plaže, 

posodobitev letališča, sodelovanje 

s solinami, razvoj turističnega zaledja 

in še bi lahko naštevali. Večino idej je 

odplaknil morski val, ostal pa je hotel, 

ki naj bi sedanjo obliko, ko so stari palači 

dodali tudi nov sodoben hotelski 

kompleks zaradi Gorana Čala, enega 

najbolj kontroverznih arhitektov pri 

nas. Čala je sodeloval pri projektu od 

vsega začetka, pri natečaju leta 2004, 

kot svetovalec pri izdelavi programov 

leta 2005 in pozneje kot odgovorni 

projektant arhitekt in projektant idejnega 

projekta opreme. »Začeli smo 

leta 2006 in končaliz odprtj em objekta 

v oktobru 2008. Izdelali smo programe 

in idejni projekt, pravi Goran 

Čala, ki je izdelal dokumentacijo za 

gradbeno dovoljenje in nadzoroval 

gradnjo do samega odprtja. Najteže je 

bilo uskladiti kompleksne zahteve 

hotelske tehnologije, osmisliti pristop 

oblikovanja arhitekture in doseči sožitje 

med starim obnovljenim objektom 

ter novim prizidkom. Oba hotela 

so povezali v estetsko in funkcionalno 

celoto, upoštevajoč zahteve spomeniškega 

varstva. Ustvaril je kompleks 

dveh objektov, v katerem je ostal 

dominanten obnovljen stari objekt 

hotel Palače. 

Hotel so takoj ko so ga obnovili, dali v 

upravljanje eni najbolj elitnih hotelskih 

verig na svetu - Kempinski. Zdaj 

ima 183 sob, bazene, savne, dve restavraciji, 

kopico barov, lastno trgovino, 

najboljšo vinsko klet dalečnaokoli 

Thies C. Bruhn, direktor hotela, pravi, 

da želijo v prihodnost hotelu vrniti 

primat, ki ga je imel na začetku prejšnjega 

stoletja na Jadranu. Želijo postati 

najboljši in vodilni prestižni hotel 

med Benetkami in Dubrovnikom. A 

tudi Bruhn omenja kot dodatno rešitev 

portoroških zmogljivosti golf igrišče 

v Sečovljah, torej koncept prenove 

turističnega središča, ki bi ga občina 

že davno morala začeti reševati. Če 

bodo hotel povezali z golf igriščem, 

plažo in letališčem, morda res lahko 

upamo, dasebo tam prikazal tudi Donald 

Trump. 

Donald Trump, vsaj 

pod svojim 

imenom, ni nikoli 

spal v tem delu 

Portoroža. Sicer pa 

hotel od zaprtja 

leta 1990 do konca 

prenove leta 2008 

ni bil odprt, v 

osemdesetih letih 

pa v tako zakotne 

kraje Trump niti ni 

prihajal. 

25

SLOVENIJA 

3.4.2013 Nedeljski dnevnik Stran/Termin: 18 

isti Wm 

f' 

Danes je Palače temeljito prenovljen 

26

SLOVENIJA 

28.3.2013 ZRNJE - GLASILO OBČINE CERKVENJAK 


Naslov: 

Avtor: 


Tomaž Kšela 

Rubrika/Oddaja: ZRNJE Žanr: 

INTERVJU 

Površina/Trajanje: 1.613,40 Naklada: 

Gesla: 

URBANIZEM, OPN 

POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE CERKVENJAK MARJANOM ŽMAVCEM 


Občina Cerkvenjak je lani izvedla oziroma dokončala 

več investicij, ki so jih načrtovali že več let (Sportnorekreacijski 

center Cerkvenjak, turistični objekt v arheološkem 

parku, komunalna in cestna infrastruktura itd. Tudi letos 

je občinski proračun precej investicijsko naravnan. 

Kakšne naloge so si na področju razvoja v občini zadali v 

letošnjem letu, smo se pogovarjali z županom občine Cerkvenjak 

Marjanom Zmavcem. 

Občina si prizadeva za začetek izgradnje novega vrtca, kije 

nujno potreben. Kako dalečje ta investicija? 

Ravno pred dnevi smo prejeli na občino sklep z Ministrstva 

za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 

da so nam dokončno 

odobrili sredstva za izgradnjo vrtca, ki smo jih pridobili na 

razpisu. Z ministrstva bomo za to investicijo dobili 807. 000 

evrov za (gre nepovratna sredstva), ki bodo izplačana do leta 

201 7. Več kot polovico teh sredstev bomo dobili v letih 2013 in 

2014. K temu moramo prišteti še sredstva s strani Ministrstva 

za gospodarski razvoj in tehnologijo, preko katerega bomo dobili 

231. 000 evrov iz bruseljske blagajne za regionalni razvoj 

iz naslova tretjega stebra za socialno infrastrukturo. Razliko 

do 1 .760. 000 evrov, kolikor bo stala izgradnja pet oddelčnega 

nizko energetskega vrtca za od 80 do 100 otrok, bomo pokrili 

iz občinskega proračuna. 

Marjan Žmavc: Če bo vsepo sreči, se bo gradnja vrtca končala do 

jeseni 2014. Potem bo problem otroškega varstva v Cerkvenjaku 

rešen za daljši čas. 

Kdaj se bo izgradnja vrtca pričela? 

Sedaj smo tik pred razpisom oziroma pozivom za zbiranje 

ponudb izvajalcev. Če bo postopek za izbiro izvajalca tekel 

brez težav, bi lahko pričeli z izgradnjo vrtca še letos poleti, 

dokončali pa bi jo do septembra 2014. Z izgradnjo vrtca bomo 

problem predšolske vzgoje otrok v občini Cerkvenjak rešili za 

daljše obdobje. 

Pri razpisih za izbiro izvajalcev dandanes pogosto prihaja do 

problemov, ker se v sedanjih kriznih časih mnoga gradbena 

podjetja brezobzirno borijo za pridobitev posla. Nekatera gradbena 

podjetja se zatekajo tudi k nečednim poslom (lobirajo, 

širijo neresnične govorice o konkurenci, na razpis se prijavijo 

z nerealno nizkimi cenami, kijih poskušajo med gradnjo z izsiljevanji 

povečati in podobno). Ali mora investitor po predpisih 

še vedno izbrati najcenejšega ponudnika, četudi vanj 

nima zaupanja in sumi, daje njegova ponudba nerealna? 

Delno to še vedno drži, saj ima ponudbena cena velik vpliv 

na izbiro izvajalca, vendar to ni edini kriterij. Pri razpisu mora 

investitor upoštevati tudi druge reference, ki jih mora izvajalec, 

ki se je prijavil na razpis, predložiti. Ponudbena cena 

vpliva na izbor izvajalca od 70 do 80 odstotkov, preostanek pa 

odpade na druge reference. 

Sicer pa na občini razmišljamo celo, da bi šli tokrat v investicijo 

na ključ, ker so v projektni dokumentaciji popisi del 

pripravljeni zelo dobro in natančno. Z investicijo na ključ bi 

se radi izognili težavam, ki smo jih imeli pri gradnji Športnorekreacijskega 

centra, kjer so bili popisi del pomanjkljivi, zato 

smo morali določena dela optimizirati in racionalizirati med 

gradnjo. 

Kdo bo po objavi javnega razpisa sprejel odločitev o izbiri 

izvajalca za izgradnjo vrtca? 

Tu računam 

Posebna komisija, ki jo moram imenovati kot župan. 

na strokovnost kadrov iz naše občinske uprave. Izbran 

bo najbolj ugoden ponudnik, ki bo ponudil ustrezno kakovost, 

ceno ter rok izgradnje in ki bo imel za svoje obljube ustrezne 

reference. 

V dolini Andrenškega potoka pa že potekajo priprave na 

izvedbo komasacije in agromelioracije. 

Res je. Ta investicija bo stala okrog 480. 000 evrov, sredstva 

zanjo pa bo v celoti zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo in 

okolje. Iz občinskega proračuna bomo zanjo v letih 2013/2014 

prispevali samo sredstva za plačilo davka na dodano vrednost 

v višini 80. 000 evrov, kar pa tudi ni malo. Najprej bodo geodeti 

zakoličili obod območja za komasacijo, ki obsega 97 

hektarov kmetijskih površin. Potem bodo izvedli komasacijo. 

Množico malih parcel bodo najprej zložili skupaj, nato pa bo 

vsak lastnik dobil enako površino svoje zemlje nazaj, v večjih 

parcelah čim bliže svojemu domu. Prav tako bodo na komasacijskem 

območju na novo uredili poti do parcel, da bodo čim 

krajše. Zaradi tega bodo lastniki na svojih kmetijskih zemljiščih 

lažje in ceneje pridelovali poljščine. Ob tem bodo izvedli 

še regulacijo Andrenškega potoka in agromelioracijo zamočvirjenih 

zemljišč. 

Če prav razumem, bodo v Andrenški dolini po komasaciji 

in agromelioraciji najlepše njive daleč naokoli 

Seveda. Kakovost zemljišč se bo izboljšala, prav tako pa se 

bo povečala velikost parcel. Lažji bo tudi dostop do njih. Vse 

to pa bo vplivalo na zmanjšanje stroškov, zlasti za energijo, ter 

na povečanje hektarskih donosov. 

Koliko lastnikov bo sodelovalo v postopku komasacije? 

Izjave, s katerimi so pristopili h komasaciji in agromelioraciji, 

je podpisalo nekaj več kot 95 odstotkov lastnikov zemljišč, 

saj nimajo kaj izgubiti, temveč bodo samo pridobili, 

sami lastniki zemljišč pa bi težko zagotovili lastna sredstva v 

takšnem obsegu, ki jih bo zdaj zagotovila država in nekaj tudi 

naša občina. 

27

SLOVENIJA 

28.3.2013 ZRNJE - GLASILO OBČINE Stran/Termin: 3 

Kot vsako leto bo občina tudi letos investirala v modernizacijo 

cestne infrastrukture. 

Zima, ki letos ni skoparila s snežnimi padavinami, je močno 

natopila zemljo in temu primerno povzročila škodo na cestah. 

Na občini se bojimo še plazov, do katerih ob takšni obilici 

snega in dežja v naših krajih rado prihaja. Plazovi povzročajo 

občini in lastnikom zemljišč dodatne stroške. Naš referent 

skupaj s 

pregledno službo, ki jo izvaja Cestno podjetje Murska 

Sobota, že popisuje nastalo škodo na cestiščih in bankinah, ki 

jo bomo morali sanirati iz sredstev, ki smo jih v občinskem 

proračunu namenili za vzdrževanje cest. Gre za okoli 60. 000 

evrov, kijih imamo na voljo za te namene. 

Zaradi obilice snežnih padavin je zimska služba občino letos 

stala več kot običajno. Skupno je občina za pluženje in 

posipavanje okoli 80 kilometrov občinskih asfaltiranih in makadamskih 

cest od decembra do marca ter za posipni material 

skupaj namenila okoli 50. 000 evrov. Posipni material je občini 

dobavljalo Cestno podjetje Murska Sobota, pluženje pa 

je izvajal domačin Danijel Kuri s svojo mehanizacijo. V naši 

občini so stroški za zimsko službo manjši kot v nekaterih 

primerljivih 

za zdaj ni videti. Lahko pa se zgodi, da bodo pristojni kakšno 

individualno pobudo za spremembo namembnosti zavrnili, če 

gre za zelo kakovostno kmetijsko zemljišče ali njegovo neustrezno 

lego zunaj poselitve. 

Pred časom ste na občini razmišljali tudi o tem, da Cerkvenjak 

potrebuje nov trgovski center. 

Pogovori z enim od večjih slovenskih trgovskih podjetij o 

tem že potekajo. Pogovarjamo se, ali bi bilo podjetje pripravljeno 

vzeti v zakup ali odkup poslovne prostore v novem 

poslovnostanovanjskem objektu za novim blokom v Cerkvenjaku. 

Investitor tega objekta ne bi bila občina, temveč eno 

od gradbenih podjetij. Za zdaj se z zainteresiranimi partnerji 

o tem samo pogovarjamo, dejansko pa v občini večji in bolje 

založen trgovski center potrebujemo. Nad njim pa bi pridobili 

še nekaj stanovanj. 

Foto: 

F. Bratkovič 

občinah v bližini. Za dobro seje pokazalo, da imamo 

na traktorjih nameščene sledilne naprave (navigacijo), ki meri 

dolžino opravljenih del. K nižjim stroškom so prispevale seveda 

tudi izpogajane cene za zimsko službo še pred zimo. 

Kaj pa se dogaja v poslovnoobrtni coni v Brengovi? 

Poleg tega, da je podjetje Renark iz Oseka v coni predalo 

namenu novo samopostrežno avtopralnico, se dva investitorja, 

ki sta parceli kupila lani, intenzivno pripravljata na gradnjo. 

Miran Toš iz Vitomarcev se pripravlja na gradnjo hladilnice 

za sadje, podjetnik Poharič pa bo postavil objekt za predelavo 

stiropora. Oba investitorja sta v fazi pridobivanja gradbene 

dokumentacije. 

Iz občine pa smo ravno v teh dneh poslali ponudbe okoli 30 

potencialnim investitorjem, da bi kupili parcele v naši coni. 

Gre za trgovska podjetja s tehničnim blagom, naftnimi derivati 

in druga uspešna industrijska podjetja, ki bi lahko v naši coni, 

ki je v neposredni bližini avtoceste, odprla svoje trgovske ali 

proizvodne obrate. Računamo in upamo, da bo na naše dopise 

kakšen odziv, saj so cene zemljišč v coni tudi za današnje čase 

ugodne. Brez davka na dodano vrednost stane kvadratni meter 

komunalno opremljenih zemljišč 19 evrov. 

V sklepni fazi je tudi priprava občinskega prostorskega 

načrta. Priprave tega načrta zaradi dolgotrajnih procedur 

potekajo že več let. 

Občinski prostorski načrt smo ravno pred kratkim Analizirali. 

Skupaj z Zavodom za urbanizem iz Maribora, ki pripravlja 

strokovne podlage za ta načrt, smo proučili vseh 130 pobud 

lastnikov zemljišč za spremembo njihove namembnosti iz 

kmetijskih v stavbna zemljišča. Zavedamo se, 

daje ustrezno 

število stavbnih zemljišč podlaga za razvoj kraja in za to, da 

mladi ne bodo odhajali iz občine. Sedaj bomo videli, kako se 

bosta na naše predloge odzvali dve ministrstvi za kmetijstvo 

in okolje in za infrastrukturo ter prostor. Dejansko imajo sedaj 

zadnjo besedo na obeh omenjenih ministrstvih. Ko bosta rekli 

svoje, bomo občinski prostorski načrt javno razgrnili. Verjetno 

bo to jeseni. Nato bodo občani ponovno lahko na načrt dali 

pripombe. Po njihovi proučitvi bo občinski prostorski načrt 

dokončno sprejet na občinskem svetu. Upam, da bo to čim 

prej, čeprav so postopki, kijih določa zakonodaja, dolgotrajni 

in zelo zapleteni, saj je treba uskladiti interese številnih uporabnikov 

prostora. 

Večjih težav pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta 

Bo Cerkvenjak po zdravniku dobil še zobozdravnika? 

Za najem zobozdravstvene ambulante se je po odprtju ambulante 

interes povečal. Obstaja tudi možnost, da bi v Cerkvenjaku 

dobili lekarno. Vse kaže tudi, da bo Telekom do jeseni 

položil optični kabel od središča Cerkvenjaka do Peščenega 

Vrha, kar bo mnogim občanom olajšalo dostop do interneta. 

Vendar pa vse te zadeve še niso čisto dorečene, temveč trenutno 

delamo na njih. Skratka, Cerkvenjak se glede na dane 

možnosti razvija z velikimi koraki. 

Občina ima pomembno vlogo tudi na področju družbenih 

dejavnosti in družabnosti med ljudmi. Kakšne aktivnosti 

potekajo na tem področju? 

Prav te dni se zaključujejo zadnji občni zbori društev, klubov, 

združenj in zvez v naši občini. Opravili smo tudi rez Johanezove 

trte, prav tako pa že počasi potekajo določene priprave 

na 15. občinski praznik v mesecu juniju. Poleg tega v občini 

po koledarju potekajo društvene prireditve, ki jih letos ne bo 

malo. Društva, klubi in druge organizacije si zares zaslužijo 

vse priznanje, saj skrbijo za kulturno, športno in drugo življenje 

v občini marsikdaj enako kakovostno, kot to počnejo v večjih 

mestih javni zavodi z več zaposlenimi. 

Kakšno pa je vaše sporočilo občankam in občanom pred 

velikonočnimi prazniki? 

Vsem občankam in občanom naše občine želim prijetne 

velikonočne 

praznike ter veselo pisanko, po stari tradiciji pravijo, 

da bi jih morali poskusiti kar nekaj, sodeč naših po gostoljubnosti 

ljudi pa menim, da s tem ne bo težav. 

Tomaž Kšela 

28

SLOVENIJA 

28.3.2013 TV Koper 

Stran/Termin: 23:50:00 

Naslov: 

Avtor: 

Sporna uredba nam je v mnogočem nastavila ogledalo 

Mojca Petrič Bužan, Erter Pust 

Rubrika/Oddaja: IZOSTRITEV Žanr: 

DIALOGIZIRANO POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:31:24 Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR 

Vlada je po številnih nepriljubljenih ukrepih presenetila z darilom. Mnogi so ga že prejeli, 

drugi še v vrsti čakajo nanj. Govorimo o uredbi za razvrščanje objektov glede na 

zahtevnost. Ne glede na pogubne posledice za prostor, ki je naše skupno javno dobro, pa 

so ljudje priložnost zgrabili z vsemi štirimi. Že obstoječe, po stari zakonodaji sporne objekte 

so legalizirali in pohiteli z gradnjo novih. Sporna uredba nam je v mnogočem nastavila 

ogledalo. Pokazala je naš odnos do prostora in v ljudeh vzbudila obsojanja vredne apetite. 

Prav danes je vlada sprejela kozmetične spremembe uredbe in si vzela več mesecev za 

premislek. Z menoj v studiu sta arhitektki, obe dobri poznavalki področja urejanja prostora, 

gospa Jana Gojanovič Purger, predstavnica skupine Odgovorno do prostore, ki združuje 

angažirane strokovnjake, na sporno uredbo so se prvi odzvali, in članica Zbornice za arhitek 

turo in prostor, in dr. Manca Plazar, vodja Urada za okolje in prostor piranske občine in prav 

tako članica skupine Odgovorno do prostora. 

Gostji: 

Dr. Manca Plazar (Občina Piran) 

Jana Gojanovič Purger (Odgovorno do prostora!) 

Izjave: 

Ivan Seljak (načelnik UE Piran) 

Igor Maher (minister za infrastrukturo in prostor) 

Matjaž Uršič 

Marija Ivičič 

Zdravko Zafred 

V kolikor želite magnetogram v celoti, nam sporočite. 

http://www.rtvslo.si/slovenija/crni-investitor-crni-projektant-in-crna-gradnja/305585 

29

SLOVENIJA 

29.3.2013 TV Slovenija 3 


Naslov: 

Avtor: 

Znanih še več podrobnosti okoli črne gradnje Vitoslava Türka 

Eugenija Carl 

Rubrika/Oddaja: ŽARIŠČE Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR 

KATARINA GOLOB: Znanih je še več podrobnosti okoli črne gradnje Vitoslava Türka. 

Čeprav še naprej trdi, da ni lastnik črne gradnje nad Sečoveljskimi solinami, zanjo plačuje 

račune za vodo. Pri Rižanskem vodovodu so namreč potrdili, da so vodovodni priključek in 

računi za porabo vode vodeni na ime Vitoslava Türka. Na inšpekciji so sicer že leta 2007 

prejeli prvo prijavo o črni gradnji, vendar se do danes ni premaknilo še nič. 

EUGENIJA CARL: Takole leta 2003 nastaja objekt, ki bi moral zrasti v gospodarsko 

poslopje, pa se je potem po nesreči v prestižno vilo družine Türk. In tole je gradbena tabla. 

Bolj kot za usmerjanje gradbenega peska, za metanje peska v oči. Sporoča namreč, da se 

bo gradil gospodarski objekt, obnavljala, rastlinjak in zid. Zidati začne portoroški gradbinec 

Bitermo a po treh letih kratek stik. Türkovi poravnajo račun, po naših informacijah okoli 300 

tisoč evrov in Bitermo odslovijo. Leta 2006 lopate prevzame ajdovski Marc d.o.o. hišni 

gradbinec ELES-a, ki ga v tistem obdobju vodi prav Türk. V podjetju Marc se ne spomnijo 

kdo je bil investitor, so pa dobili vse plačano. Je možno, da je katero delo bilo narejeno 

zaradi kompenzacije, da niste dobili plačano, pa ste zato Vitoslavu Türku gradili, ali kaj 

podobnega. 

STANE RANDL (Marc): Ne, tega vam pa ne morem, vse stvari, ki jih mi delamo so plačane 

od investitorja. 

EUGENIJA CARL: Da se je priimek Türk moral skrivati pred javnostjo dokazuje ime 

investitorja. Ime prejšnje lastnice zemljišč Romane Rejc, ki ne želi pred kamero. Ni ji jasno, 

kako se je znašla na tabli. Tam, kjer zdaj stoji Türkova črna gradnja je najprej zgradil 

nekakšno klet, nato pa se je objekt čez noč napihnil. Novembra 2007 prav med vikendom, 

ko je bil Türkov brat izvoljen za predsednika, pravi Rejčeva, je več deset delavcev dogradilo 

še zgornjo etažo. Da Türk Parecag pa le ne pozna samo iz razglednic je vedno več 

dokazov. Rižanski vodovod na našo poizvedovanje takole. Jeseni 2003 smo prejeli 

obvestilo o spremembi lastništva in s tem zahtevo o prenosu vodovodnega priključka na 

novega lastnika-Vitoslava Türka. Prikazal je samo vodo za kmetijske namene in se 10 let 

izmikal plačilu kanalščine. Na položnico so mu pripisali šele prejšnji teden. Tudi televizijo 

gleda zastonj. RTV mu je na podlagi električnega priključka pošiljala položnice, a je leta 

2003 sporočil, da tam ni objekta in prosil naj mu prispevek nehajo zaračunavati. Še danes 

se menda električno napaja le iz gradbiščnega priključka. Bo Türk kdaj odgovarjal za svoje 

početje? Kaj pa tisti, ki so mu držali svečo, gradbinci, projektanti. 

ALEŠ PRIJON (Disciplinska komisija Zbornice za arhitekturo in prostor): Projektiranje, ki ni 

skladno s predpisi, zakoni, kar nedvomno predstavlja projektiranje črnih gradenj, predstavlja 

težjo disciplinsko kršitev in se sankcionira z odvzemom licence do obdobja petih let. 

EUGENIJA CARL: Zbornica za arhitekturo bo o zadevi Türk sprožila ustrezne disciplinske 

postopke. 

30

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 

Kdaj dobite hišno številko? 

Jan Konečnik 

Rubrika/Oddaja: ODMEVI Žanr: 



Gesla: 


IGOR E. BERGANT: No, vračamo se k nezakonito zgrajenim poslopjem. Če se ponovno 

vrnemo k sporni gradnji, povezani z družino Vitoslava Türka, videli smo, da si je lastnik kar 

sam določil hišno številko, česar pa ne bi smel. Jan Konečnik se je pozanimal, zakaj in kako 

se v Sloveniji to vendarle lahko zgodi. 

JAN KONEČNIK: Lastniki nedovoljenih gradenj lahko pridobijo hišno številko precej 

preprosto. Geodeti morajo stavbo, ki je bila zgrajena brez dovoljenj, vrisati v kataster. 

Lastnik le še podpiše izjavo, da gre za stanovanjski objekt, in Geodetska uprava izda hišno 

številko. 

BOJAN PIRC (Geodetska uprava): Funkcija hišne številke pa je orientacija v prostoru. 

Torej, to pomeni, da te najde pošta, da te najdejo reševalci, mogoče malo bolj neprijetno, da 

te najde tudi policija. 

ANTON KUPIC (namestnik direktorja Geodetske uprave): To, da pridobi hišno številko, se 

mi ne zdi problematično. Inšpektor lahko neodvisno od tega in tudi bo slej ko prej do te 

stavbe prišel in to, da ima stavba hišno številko, ne bo imelo nobenega vpliva na ukrepe 

pristojne inšpekcijske službe. 

JAN KONEČNIK: Na podlagi hišne številke lahko stanovalec v nezakonito zgrajeni hiši 

zakonito prijavi tudi stalno prebivališče. 

PETER GABRIJELČIČ (dekan Fakultete za arhitekturo): V principu to ni prav, kajti hiša kot 

hiša je lahko priznana takrat, kot bivalni objekt, v katerega se lahko vseliš, ko bi imela 

uporabno dovoljenje. 

JAN KONEČNIK: Če pustimo hišne številke ob strani in vzamemo v roke tole uredbo o 

razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ta dopušča tudi gradnjo pomožnih 

kmetijskih objektov do 150 kvadratnih metrov brez gradbenega dovoljenja. Kaj pa varnost? 

BRANKO ZADNIK (Inženirska zbornica Slovenije): Sto kvadratov recimo, kaj? Je stavba 

deset krat deset metrov, kjer moraš narediti čez deset metrov nosilec, ki mora nositi sneg, 

kot je recimo letos, dva metra recimo na okroglo. To ni enostavni objekt. 

JAN KONEČNIK: In še poziv politikom: 

PETER GABRIJELČIČ (dekan Fakultete za arhitekturo): Šele potem, ko bo zopet stroka 

imela razumevanje pri politiki, bomo lahko govorili, da gre stvar naprej, na bolje. 

(Nepremičnine) 

31

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 

Z nezakonitimi gradnjami se ukvarjajo tudi kriminalisti 

Eugenija Carl 

Rubrika/Oddaja: DNEVNIK Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKT, PGD 

MANICA J. ŠUŠTERŠIČ: Z nezakonitimi gradnjami direktorja Elesa Vitoslava Türka nad 

Sečovljami so se začeli ukvarjati tudi kriminalisti. Iz Elesa pa so danes sporočili, da se bo z 

okoliščinami nedovoljene gradnje pred izbiro novega direktorja natančno seznanil tudi 

nadzorni svet. Türk naj bi sicer veljal za favorita, saj naj bi kljub ugotovitvam računskega 

sodišča o številnih nepravilnostih pri poslovanju še vedno užival zaupanje nekaterih 

nadzornikov. Nam pa je uspelo izbrskati nekaj novih podrobnosti, ki kažejo, da družina Türk 

nad Sečovljami nikoli ni nameravala graditi gospodarskega poslopja. 

EUGENIJA CARL: Arhitekt Dušan Engelsberg je prvi od projektantov, ki se je o gradnji tega 

objekta menil izključno z Vitoslavom Türkom in nikoli s podjetjem Virtus. 

DUŠAN ENGELSBERGER (arhitekt): Gospod Türk je od vsega začetka na morju želel 

zgraditi stanovanjsko hišo. V biroju nam je naročil idejne zasnove za stanovanjski objekt, še 

pred tem pa projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za sušilnico sadja. Pogovor je o 

stanovanjski hiši potekal še preden je bivša lastnica pridobila gradbeno dovoljenje za 

sušilnico sadja. 

EUGENIJA CARL: Engelsberg meni, da je bila bivša lastnica le krinka. Imela je status 

kmeta, edina je lahko pridobila dovoljenje za gradnjo. Namesto sušilnice so zgradili hišo, 

uradno so nameravali spremeniti namembnost in vila bi stala po vseh črkah zakona. A 

sprememba namembnosti potem na piranski občini ni šla skozi. 

DUŠAN ENGELSBERGER (arhitekt): Investitor je zlorabil tudi mene, dal je napisati na 

tablo kot odgovornega nadzornika, kar nikoli nisem bil. 

EUGENIJA CARL: Da bi name prevalili odgovornost, pravi Engelsberg, ker se ni zidalo v 

skladu s projektno dokumentacijo. Ker ga niso hoteli zbrisati, je odšel. 

DUŠAN ENGELSBERGER (arhitekt): Türk je grozil po idejnih zasnovah in kot vsi vemo, je 

to grajenje absolutno nezakonito. 

EUGENIJA CARL: Engelsberga, ki je idejno zasnoval tudi tisto, kar bi moral biti rastlinjak, a 

se je sprevrglo v Türkovo drugo prestižno črno gradnjo, je nasledil arhitekt Borut Slabe. 

Njegova žena nam je danes povedala, da so naredili načrte za dva apartmaja. Niso vedeli, 

da gre za črno gradnjo, saj da je tam nekakšen zametek objekta že stal. Kdo ga je gradil, se 

ne spomni. Prav tako se graditeljev ne spomni arhitektka Špela Puc iz ljubljanskega Puc 

studia, ki je poskrbela za prestižno notranjo opremo obeh vil. Vse je načrtovala in izbirala 

skupaj z zakoncema Türk. Da sta bila prav onadva investitorja, je razbrati tudi iz skic. 

Türkovih argumentov, da ni črnograditelj, in da nima nič z objekti v Parecagu, je tako iz 

dneva v dan manj. 

32

SLOVENIJA 

30.3.2013 www.rtvslo.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 


Katja Štok 


Površina/Trajanje: 

Žanr: 

Naklada: 

SPLETNI ČLANEK 

Gesla: 

HELENA KOVAČ, ARHITEKTURA, ARHITEKT, PGD, ZGO, ZBORNICA ZA 

http://www.rtvslo.si/slovenija/crni-investitor-crni-projektant-in-crna-gradnja/305585 


Vprašanje je preprosto: Kako je sploh mogoče postaviti hišo na podlagi načrta arhitekta, če 

objekt sploh nima gradbenega dovoljenja? 

Arhitekti in projektanti s svojim podpisom in žigom v projektni dokumentaciji jamčijo, da je 

zgrajeni objekt varen in zgrajen po veljavnih predpisih. "V primeru črne gradnje projektnih 

dokumentov verjetno sploh ni bilo, in vprašanje je, ali so bili sploh ustrezno verificirani pri 

projektantih. Če so bili, bi pa morali vprašati projektante, ki so izdelovali takšne projekte, ali 

so bili sploh zagotovljeni pogoji, da je ta projekt dobil gradbeno dovoljenje," je bil pomislek 

geodeta Tomaža Černeta ob zastavljenem vprašanju, kako je bilo sploh mogoče zgraditi 

vilo Vitoslava Türka, če ta ni imela gradbenega dovoljenja. 

Preberite tudi: 

Vilo družine Türk dokončal hišni gradbinec Elesa 

To med drugim pomeni, da je poleg črne gradnje, saj zakoličba in priprava terena nista 

mogoči brez gradbenega dovoljenja, in morebitne vprašljivosti same varnosti zgrajenega 

objekta, v igri lahko tudi t. i. delo na črno. 

Projekt Odgovorno do prostora! je neformalno združenje strokovnjakov, prostorskih 

načrtovalcev, arhitektov, krajinskih arhitektov, geografov, geodetov, gradbenikov, 

sociologov in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo pri urejanju prostora. Namen Odp! je 

slikovito in široki javnosti razumljivo predstaviti razmere v urejanju prostora in tako 

prispevati k razumevanju, zaznavanju in obravnavanju problemov v urejanju prostora na 

politični, strokovni in splošni ravni. 

Tako Helena Kovač, kot Tomaž Černe in Marko Peterlin so del projekta Odgovorno do 

prostora! 

Izvedbenega projekta ni brez gradbenega projekta 

Helena Kovač iz Zbornice za arhitekturo in prostor, ki ima 25 let prakse kot odgovorna 

projektantka za arhitekturo nam je pojasnila, da arhitekti za vsak projekt v začetni fazi vedno 

najprej naredijo idejni projekt: "Na podlagi tega pridobimo gradbeno dovoljenje, nikoli pa se 

ne lotimo projektiranja izvedbenega projekta, če gradbenega dovoljenja za to nimamo 

pridobljenega." 

Morda ne ob pogledu na hišo nekdanjega ministra za infrastrukturo in prostor Igorja 

Maherja, zagotovo pa ob pogledu na hišo Vitoslava Türka si lahko drznemo trditi, da gre za 

delo arhitekta. Kako je to mogoče? 

"Dejansko se lahko vprašamo, kdo je projektiral tak objekt, do res vsakega detajla 

natančno, do zaključne faze, ne da bi vsaj opozoril investitorja. Jaz ne bi prevzela takšne 

projektive, saj je bilo evidentno jasno, da tukaj ne gre za legalno ali skladno gradnjo, za 

tisto, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje," še pojasni Helena Kovač. 

In kakšne so sankcije zoper arhitekta, če je ugotovljeno, da je črna gradnja nastala po 

njegovih načrtih? Kot je pojasnila Helena Kovač, na zakonski ravni državnih sankcij ni, v 

Zbornici za arhitekturo in prostor pa izvajajo disciplinske postopke, ki pa se lahko začnejo le 

na podlagi prijave: "Za zdaj nimam podatkov, ali je takšna prijava obstajala, če je bila, jo bo 

33

SLOVENIJA 

30.3.2013 www.rtvslo.si Stran/Termin: 

treba strokovno obravnavati." 

V najslabšem primeru lahko Zbornica za arhitekturo in prostor arhitektu odvzame licenco, vendar 

za največ pet let. 

Predolgo + predrago = črna gradnja 

Dejstvo je, da so gospodarsko krizo najbolj občutili v gradbenem sektorju, samo pomislimo, 

koliko gradbenih podjetij in projektantskih birojev sploh še imamo? A vzroke za priljubljenost črnih 

gradenj lahko iščemo še nekje. 

Predstavnik Zveze geodetov Slovenije Tomaž Černe je poleg tega, da je dokumentacija za 

gradbeno dovoljenje preobsežna, da mora investitor še pred gradbenim dovoljenjem zagotoviti 

finančno konstrukcijo za plačilo komunalnega prispevka občini in drugih dajatev, izpostavil še, da 

je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja dolg in drag, investitor v tem postopku pa veliko 

tvega. 

"Kljub temu da je postopek tak, kakršen je, pa še vedno ni zagotovljeno, da so objekti v prostor 

umeščeni v skladu s prostorskimi akti, s tem ni zagotovljen javni interes, ni zagotovljena varnost 

objektov in ni zagotovljeno, da so objekti okoljsko sprejemljivi. Hkrati pa imamo tudi težavo pri 

evidentiranju teh objektov." 

Nezahtevni in enostavni objekti nikoli niso bili težava 

Kot je še povedala Helena Kovač, za enostavne in nezahtevne objekte, kot so kurnik, drvarnica 

in garaža, je v Sloveniji še predtem za stroko sporne Uredbe o razvrščanju objektov glede na 

zahtevnost zidave obstajala uredba, po kateri smo lahko takšne objekte "mirno sprejeli v prostor, 

saj zanje ni bilo treba zbirati nobene dokumentacije," je dejala Helena Kovač. 

Na to, da je Zakon o gradbenem dovoljenju (ZGO) treba spremeniti, že dalj časa opozarjajo arhit 

ekti, geodeti, gradbeniki, prostorski načrtovalci in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo pri urejanju 

prostora, svoje znanje in ideje pa so združili v projektu Odgovorno do prostora! 

Kako zmanjšati ali celo ukiniti črne gradnje? 

Da bi se izognili črnim gradnjam, predlagajo spremembo zakona tako, da ne bi bilo več dodatnih 

administrativnih ovir, da bi pridobitev za gradbeno dovoljenje dobili v čimprejšnji fazi projektiranja 

in da bi se povečala odgovornost vseh udeležencev pri gradnji. Torej, ne le investitorjev, temveč 

tudi arhitektov in projektantov. 

Kako bi se torej s spremembo ZGO-ja lahko izognili taki gradnji? Helena Kovač pravi, da gre za 

postopek, kjer bi s preventivo reševali stanje v prostoru, ne pa s kurativo. 

"Prepričani smo, če bi se vsak postopek po našem predlogu prijavil predhodno na državni ravni 

ali na upravni enoti, vključno z vsemi odgovornimi udeleženci, bi se izpeljal tudi do konca 

odgovorno, z vednostjo, kdo za vsak del odgovarja, in na koncu po pridobitvi uporabnega 

dovoljenja ne bi bilo nič več nejasno, ali je objekt neskladen, ker bi moral biti skladen, do črnih 

gradenj pa praktično ne more več priti, ker bi se v začetni fazi pogledalo za vsak poseg, kaj se bo 

dogajalo, ne pa med gradnjo, če sploh." 

Slaba prostorska politika 

V Sloveniji je bila politika urejanja prostora sprejeta leta 2001 in takrat je bila tudi zadnjič 

opravljena ocena stanja v prostoru. Težava je tudi v tem, poudarjajo v skupini Odgovorno do 

prostora!, ki je vladi v preteklosti neuspešno predlagala omenjeno spremembo ZGO-ja, da se 

zakonodaja spreminja včasih tudi vsak mesec, to pa povzroča še dodatno zmedo. 

34

SLOVENIJA 


Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora meni, da bi bilo treba še pred samo spremembo 

predpisa ugotoviti, "kaj je sploh narobe s prejšnjimi predpisi in kakšno je stanje. Drugo pa je, da 

se v samem procesu sprejemanja predpisov upoštevajo vsi zakonsko predpisani postopki, ki so v 

veljavi in ki so tudi primer dobre prakse. A to je pri nas povsem iluzorno pričakovati." 

Seveda pa pri vsem ne smemo pozabiti, kdo nosi odgovornost za črno gradnjo - investitor. 

Katja Štok 

35

SLOVENIJA 

2.4.2013 WWW.ARHIVO.COM 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 


Zvone Zupan 


Žanr: 


Površina/Trajanje: 1,00 Naklada: 

Gesla: 


http://www.arhivo.com/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=2581 

Enodružinska italijanska hiša, ki jo je zasnoval arhitekt Andrea Oliva, je tisto, čemur lahko 

rečemo sodobna minimalistična arhitektura v najlepši luči.Minimalistična enodružinska 

hišaMinimalistično oblikovana hiša je enostaven kubus z ravno strešno linijo v belo-sivi 

barvni paleti je integrirana v bujno zeleno okolje. Minimalistična enodružinska hišaHišo 

definirata dva značilna elementa. Zunanji betonski kubus in notranja siva strukturna 

membrana z rastersko integriranimi okni. Notranje stopniceNotranjost je seveda tudi 

minimalistična, zanimive so lesene stopnice izvedene v pisani orehovini. Hiša pa je tudi 

ekološka, ravna streha je pokrita s solarnimi paneli, ki hiši zagotavljajo 

energijo.Minimalistična enodružinska hiša 

36

SLOVENIJA 

2.4.2013 www.maribor.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Vabilo na otvoritev razstave študentov Fakultete za gradbeništvo UM 'Šola za 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 


http://www.maribor.si/povezava.aspx?id=291&pid=7826 

Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru vabi na otvoritev razstave študentov 

Oddelka za arhitekturo z naslovom 'Šola za arhitekturo - študentske arhitekturne zasnove 

ob Sodnem stolpu'. Otvoritev razstave bo danes, v torek, 2. aprila 2013, ob 18. uri v 

prostorih razstavnega salona Mestne občine Maribor URBAN na Grajski ulici 7 v Mariboru. 

Razstavljeni bodo projekti študentov 3. letnika programa Arhitekture FG UM pri predmetu 

Studio III. Razstava bo na ogled do 8. aprila 2013, in sicer ob delavnikih med 15. in 19. 

uro.V prilogi so tudi projekti študentov: MbArch View študenta Tomaža Pažeka 

(pazek-1.jpg), projekt Red Mesh študenta Sergeja Podgorška (podgorsek-3.jpg) in projekt 

Rdeči trapez študenta Danijela Zorca (zorec-1.jpg). 

37

SLOVENIJA 

2.4.2013 www.rtvslo.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

'Türk je hotel imeti vilo ob morju' 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKT, PGD 

http://www.rtvslo.si/slovenija/tuerk-je-hotel-imeti-vilo-ob-morju/305818 

Arhitekt Dušan Engelsberger razkriva, kakšne načrte je imel Vitoslav Türk v Parecagu 

Trditve direktorja Elesa Vitoslava Türka, da ni črnograditelj in da nima nič opraviti z objekti 

na zemljiščih nad Sečovljami, kopnijo kot spomladanski sneg.Med odkrivanjem novih 

podrobnosti o Türkovih črnih gradnjah smo uspeli najti zdaj že upokojenega ljubljanskega ar 

hitekta Dušana Engelsbergerja. Njegove navedbe so nov dokaz, da se je Türk zlagal 

slovenski javnosti.Vila, ki se dela, da je sušilnica fig"Gospod Türk je na morju želel zgraditi 

izključno stanovanjsko hišo,' pravi Engelsberger. 'V našem biroju je naročil idejni osnutek za 

stanovanjsko hišo in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gospodarski objekt. 

Pogovori o hiši so tekli še preden je prejšnja lastnica Romana Rejc pridobila gradbeno 

dovoljenje za sušilnico sadja."Po Engelsbergovem mnenju je bilabivša lastnica le priročna 

krinka; imela je status kmeta, edina je lahko pridobila dovoljenje za gradnjo na kmetijskih 

zemljiščih. Namesto sušilnice sozgradili hišo, nato pa so nameravali spremeniti 

namembnost objekta za stanovanjsko rabo. Vila bi tako stala po vseh črkah zakona. A vlogo 

spremembonamembnosti so na piranski občini zavrnili. 'O teh projektih sem se pogovarjal 

izključno z Vitoslavom Turkom, nikoli s podjetjem Virtus,' poudarja Engelsberger.'Skrivali so 

se za mojim hrbtom'Gradnja se je začela leta 2002, ko je bil objekt postavljen do gabaritov, 

navedenih v gradbenem dovoljenju, pa se je zalomilo, saj so začeli dodajati stebrišča, pa 

zasteklen prostor in druge ' dodatke',pravi Engelsberger. 'Investitor- Vitoslav Türk me je 

zlorabil, dal me je napisati na gradbeno tablo kot odgovornega nadzornika, kar nikoli nisem 

bil.Zato, da bi name prevalili odgovornost, ker se ni zidalo v skladu s projektno 

dokumentacijo.' Ker ganiso hotelizbrisati je Engelsberger odšel. 'Turk je nato gradil naprej 

po mojih idejnih zasnovah, kar je nezakonito. Gradnja je mogoča le po projektni 

dokumentaciji, potrjeni v gradbenem dovoljenju,' poudarja Engelsberger.Skice ne lažejo. 

Investitorja: Zakonca Türk Engelsberga, ki je idejno zasnoval tudi tisto, kar bi moral biti 

rastlinjak, a se je sprevrglo v Turkovo drugoprestižno črno gradnjo z bazenom in mogočnimi 

kamnitimi arkadamije nasledil arhitekt Borut Slabe. Njegova žena nam je danes povedala, 

da so naredili načrte za dva apartmaja, v objektu, ki ga imenuje rastlinjak. 'Nismo vedeli, da 

gre za črno gradnjo, saj je tam nekakšen zametek objekta že stal'. Kdo je gradil, se ne 

spomni.Engelsberger pravi, da je nedopustno, da je arhitekt, ki ga je nasledil izrabil 

njegove'risbe' za nadaljevanje gradnje. 'Kdorkoli dela naprej na nekem projektu, tudi če gre 

le zaidejne zasnove, mora po kodeksu arhitektov o tem obvestiti projektanta in pridobiti 

njegovo soglasje,' pravi Engelsberger. Kdo je gradil Türkovo črno gradnjo se ne spomni niti 

arhitektka Špela Puc iz ljubljanskega Puc studia. 'Jaz sem poskrbela le za notranjo opremo 

obeh vil, za določene izboljšave. Za obe hiši sem načrtovala in izbirala skupaj z zakoncema 

Turk, skupaj smo hodili tudi po trgovinah,' pravi Puceva. Da sta bila zakonca Türk tudi 

investitorja je razbrati tudi iz skic.Tudi kriminalisti zastrigli z ušesiZ nezakonito zgrajenimi 

vilamidirektorja Elesa Vitoslava Türka v Parecagu pri Sečovljah so se začeli ukvarjati tudi 

kriminalisti. 'Policisti PU Koper bodo preučili navedbe, ki se nanašajo na domnevne 

nepravilnosti pri gradnji objekta, ki ga navajate v vašem vprašanju. V primeru podanih 

razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj bodo ukrepali v skladu z zakonskimi 

pooblastili,' na naša vprašanja odgovarjajo na policijski upravi Koper.Z Elesa pa so danes 

sporočili, da se bo z okoliščinami nedovoljene gradnje pred izbiranjem novega direktorja 

natančno seznanil tudi nadzorni svet. 'Okoliščine glede gradnje vile V Parecagu so članom 

NS zaenkrat poznane samo iz medijev, zato se bo NS pred odločanjem o vsem natančneje 

seznanil na naslednji seji NS, ki bo sklicana v najkrajšem času'. Zanimalo nas je namreč, ali 

Vitoslav Türk po odkritju njegovih nezakonitih gradenj in sprenevedanju pred javnostjo, še 

uživa zaupanje nadzornikov.Kot je znano se Türk, ki zdaj opravlja funkcijo vršilca dolžnosti 

direktorja Elesa poteguje za poln mandat in naj bi, kljub temu da jeRačunsko sodišče v 

poslovanju ugotovilo vrsto nepravilnosti, veljal za favorita. 'Odločanje o novem direktorju 

38

SLOVENIJA 


javnega podjetja ELES ta teden še ni predvideno. O novem direktorju bodo člani NS odločali šele 

po opravljenih razgovorih z vsemi kandidati, ki bodo potekali v tem tednu,' so še sporočili iz 

Elesa.Eugenija Carl, TV Slovenija 

39

SLOVENIJA 

3.4.2013 www.7dni.com 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Prepih 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKT, ARHITEKTURA, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA 

http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5900709 

Spremeni ali pusti"Dovolj smo stari, da vemo, kako se svet vrti in dovolj mladi, da še vedno 


bolje, da ga pustimo pri miru."Alenka Bratušek v Državnem zboruPEN in 

politizacija"Izključitev gospoda Janeza Janše iz Slovenskega centra PEN je po moji oceni in 

globokem prepričanju politizacija, ki je v nasprotju z ustanovnimi načeli PEN. Ker bi moje 

nadaljnje članstvo v Slovenskem centru PEN lahko pomenilo, da se s tem strinjam, z 

današnjim dnem nepreklicno izstopam iz Slovenskega centra PEN in Vas prosim, da to 

upoštevate."Anton Stres v pismu Slovenskemu centru PENKdo je odločil?"Prosim vas, da 

mi posredujete zapisnik seje z dne 25. 3. 2013, na kateri ste izključili iz članstva Janeza 

Janšo.Kot nekdanji predsednik in član imam - upam -, pravico izvedeti, zakaj se je to 

zgodilo in kdo je tako odločil. Vaša izjava namreč nima nobenega podpisa. Bil sem tisti, ki je 

Janeza Janšo predlagal za sprejem v članstvo. Morda se je to zgodilo že v času mojega 

predsedovanja, tega se ne spomnim natančno. Zato sem ob tej odločitvi ne samo 

presenečen, ampak tudi prizadet."Pismo Draga Jančarja Slovenskemu centru PENNarod 

zidanic"Zidanice se niso po naključju znašle v tej uredbi, šokanten je podatek, da je pri nas 

nelegalno zgrajenih nekaj tisoč zidanic."ArhitektkaHelena Kovač, arhitektka v Zbornici za ar 

hitekturo in prostor Slovenije, v MladiniDupleka v mesto nikar!"Mam pun kurac Dupleka, pa 

totih občinarov, pa vse skup. Pa totih pritiskov za neke službe, pa vse skup. Naj Ribič sam 

rešuje riti, pa službe daje. Pun kurac mam vsega. Pa da me bojo nah po zobah vlačli, da 

sem celi Duplek v mesto prpelo!"Franc Kangler, bivši mariborski župan, v policijskih 

prisluhih 

40

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 3.4.2013 - ZAPS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 3.4.2013 - ZAPS