40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

VArNOST
MEDNARODNO SODELOVANJE
Ob peti obletnici vstopa Slovenije v schengenski prostor
Policija uspešna z več kot 7000 zadetki pri preverjanju podatkov
v schengenskem informacijskem sistemu
Konec leta 2007 je Slovenija odpravila meje s sosednjimi državami – Italijo, Avstrijo, Madžarsko – in s tem postala del skupnega
schengenskega prostora, prostega pretoka ljudi, blaga in storitev. V prvi polovici leta 2008 je bila odpravljena še
zunanja meja na letališču, tako da obeležujemo peto obletnico članstva v schengenski skupnosti. Polnopravno članstvo v
»schengnu« je povezano z vrsto kompleksnih in zahtevnih evalvacij, ki jih mora država uspešno prestati, da dobi »zeleno
luč« za vstop v »schengen«.
Evalvacija poteka na naslednjih področjih:
— meja (kopenske, morske in zračne),
— policijsko sodelovanje,
— vize,
— varstvo podatkov,
— SIS-SIRENE.
Pri evalvacijskem mehanizmu gre za postopek, ki se odvija
ves čas, tako da je bila Slovenija lani ponovno evalvirana na prvih
štirih področjih, letos pa jo čaka še evalvacija na področju
kopenskih meja in SIS-SIRENE, ki bo posebej zahtevna zaradi
implementacije schengenskega informacijskega sistema druge
generacije – SIS II.
Z odpravo zunanjih meja med omenjenimi državami je nastal
določen varnostni deficit, ki ga je Slovenija zapolnila s t. i.
»izravnalnimi ukrepi«:
— skupni centri za policijsko sodelovanje,
— mešane patrulje,
— čezmejno opazovanje in sledenje,
— čezmejno zasledovanje,
— uporaba skupnega kontrolnega sistema – schengenskega
informacijskega sistema (v nadaljevanju SIS) – itd.
Predvsem SIS predstavlja najkompleksnejši in najobsežnejši
izravnalni in kontrolni mehanizem, ki državam članicam, uporabnicam
tega sistema, omogoča uporabo podatkov, ki jih sistem
vsebuje. V tem trenutku SIS vsebuje naslednje kategorije
podatkov oziroma razpisov, s katerimi se države obveščajo o:
— osebah, ki so iskane zaradi razpisanega evropskega naloga
za prijetje in predajo ali mednarodne tiralice;
— osebah, ki jim je prepovedan vstop na enotno schengensko
območje;
— pogrešanih osebah;
— osebah, ki jih iščejo pristojni pravosodni organi zaradi različnih
postopkov;
— osebah ali vozilih, ki so predmet prikritega nadzora ali specifične
kontrole;
— ukradenih, pogrešanih ali izgubljenih predmetih (vozila,
dokumenti, registrske tablice, orožje in denar).
Ta trenutek je v SIS okoli 50 milijonov razpisov, pri čemer
se več kot 80 % razpisov nanaša na ukradene dokumente.
Pomen in dodana vrednost SIS je predvsem v dejstvu, da je
Slovenija sproti obveščena o vseh iskanih osebah in ukradenih
predmetih na območju EU in obratno, vse države EU so
seznanjene z iskanimi osebami in ukradenimi predmeti, ki se
iščejo v Sloveniji.
Samo lani je Slovenija prijela 221 oseb in našla 319 ukradenih
vozil, ki jih iščejo druge države EU, prav tako pa je prepovedala
vstop v enotno schengensko območje 3883 osebam.
Skozi razvoj SIS so se pojavile potrebe po širitvi posameznih
kategorij podatkov in možnosti uporabe novih funkcionalnosti.
V tem trenutku potekajo zaključni postopki za vklju-
letnik LXI/št. 1/2013
čitev držav v nov SIS II. generacije, ki se od prvotnega razlikuje
v naslednjem:
— omogočena je vključitev več novih držav v sistem;
— implementirane so nove kategorije podatkov, ki se nanašajo
na plovila, letala, kontejnerje in industrijsko opremo.
Poleg omenjenih novih kategorij podatkov bo SIS II omogočal
tudi posamezne nove funkcionalnosti sistema, ki jih trenutno
ne poznamo:
— povezovanje razpisov (npr. v primeru razpisa iskanja za
osebo, ki je osumljena kaznivega dejanja ugrabitve, bo
sistem avtomatično povezal ta razpis z razpisom za pogrešanega
– ugrabljenega otroka in morebitnega uporabljenega
ukradenega vozila);
— vnos biometričnih podatkov;
— pripenjanje fotografij, prstnih odtisov in evropskih nalogov
za prijetje in predajo pri posameznih kategorijah razpisov.
Ob vnosu omenjenih razpisov v SIS II bo ta vseboval okoli
100 milijonov podatkov – razpisov.
Vsaka država mora vzpostaviti centralni organ, preko katerega
države komunicirajo s SIS in preko katerega poteka
celotna komunikacija po »zadetku (HIT)« v SIS. O »zadetku
(HIT)« govorimo, kadar ima policist ali drug predstavnik varnostnega
organa, ki ima pravico dostopa do SIS, v državi v
postopku osebo ali predmet, ki je v SIS. Ti centralni organi se
imenujejo S.I.R.E.N.E.
Na »Dnevu odprtih vrat SIRENE« 5. februarja so bili strokovni
javnosti in medijem predstavljeni petletni dosežki dela
oddelka SIRENE. Udeležili so se ga delavci policije iz različnih
policijskih enot, carine, ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva
za pravosodje in urada informacijskega pooblaščenca.
Zaposleni so obiskovalcem predstavili vsebino svojega dela in
izmenjali izkušnje glede medsebojnega sodelovanja.
Marsikomu se ob tej besedi utrne misel na morske deklice,
ki so s svojim petjem zavajale mornarje. Vendar pa gre v našem
primeru za nekaj povsem drugega. Urad SIRENE je edini centralni
organ v vsaki schengenski državi, katerega poglavitna
naloga je izmenjava dopolnilnih informacij v primeru razpisov
v schengenskem informacijskem sistemu. Za izmenjavo informacij
v zvezi z ukrepi v SIS je pristojen urad SIRENE, ki deluje
kot oddelek SIRENE v okviru SMPS GPU UKP. Na oddelku SIRE-
NE je zaposlenih 10 operaterjev in vodja oddelka.
SIRENE so v Sloveniji odgovorne za vsa iskanja oseb in
predmetov na:
— nacionalni ravni,
— v okviru SIS,
— v okviru Interpola in
— za »ciljno iskanje oseb«.
45