02.11.2014 Views

40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje<br />

VArNOST<br />

Kriminalist, na katerega so se obrnile<br />

predstavnice DURS, je moral najprej<br />

prepričati konkretnega tožilca, da je<br />

SPS potrebna in dobra. Nato pa je moral<br />

tožilec o potrebnosti SPS prepričati<br />

vodjo tožilstva. Vodja se je nato morala<br />

s prošnjo <strong>za</strong> soglasje obrniti na predstojnike<br />

sodelujočih organov in <strong>za</strong>upati<br />

v njihovo presojo, koga bodo imenovali<br />

v SPS. Zaupanje se je v konkretni <strong>za</strong>devi<br />

izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> upravičeno, vendar tudi <strong>za</strong>to,<br />

ker je bilo že predhodno neformalno<br />

dogovorjeno, kdo so osebe, ki bodo v<br />

SPS sodelovale.<br />

Žal v kasneje ustanovljenih SPS ni<br />

bilo vedno tako, saj so organi imenovali<br />

osebe, ki jih bodo najlažje pogrešali pri<br />

delu, in ne vedno najbolj kompetentnih<br />

oseb. Da bi se temu izognili, se je praksa<br />

že spremenila in vodja tožilstva poleg<br />

prošnje <strong>za</strong> soglasje običajno predlaga<br />

tudi že konkretne osebe, ki naj jih predstojnik<br />

imenuje v SPS.<br />

Vztrajnost in <strong>za</strong>gnanost kriminalista<br />

sta se izka<strong>za</strong>li v še toliko večji meri, če<br />

upoštevamo, da je večkrat na<strong>let</strong>el na<br />

neodobravanje ter nasprotovanje znotraj<br />

policije in tudi tožilstva, vendar je<br />

kljub temu nadaljeval s svojim delom.<br />

Časovni okvir ustanovitve v konkretnem<br />

primeru precej odstopa od časovnega<br />

okvira, predvidenega z <strong>za</strong>konom<br />

ter uredbo o sodelovanju državnega<br />

tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih<br />

organov ter institucij pri odkrivanju<br />

in pregonu storilcev kaznivih dejanj<br />

ter delovanju specializiranih in skupnih<br />

preiskovalnih skupin.<br />

Od pobude kriminalista do izdaje<br />

odredbe <strong>za</strong> ustanovitev SPS je preteklo<br />

malo manj kot dva meseca. To je tudi realen<br />

čas <strong>za</strong> ustanovitev SPS.<br />

Motivacija organov <strong>za</strong><br />

sodelovanje<br />

Zakonska ureditev specializiranih<br />

preiskovalnih skupin je umeščena v<br />

160. a člen Zakon o kazenskem postopku.<br />

S tem je jasno opredeljen namen, ki<br />

naj mu SPS služi, torej predkazenskemu<br />

in kazenskemu postopku. Vendar<br />

motivacija organov, ki niso policija ali<br />

tožilstvo, <strong>za</strong> sodelovanje v SPS ni vedno<br />

zgolj altruistična pomoč pri pregonu<br />

storilcev kaznivih dejanj. Organi z imenovanjem<br />

svojih članov v SPS izgubljajo<br />

dragocene resurse, ki jih v času pomanjkanja<br />

še toliko bolj potrebujejo pri<br />

lastnem delu organa. Zaradi tega predstojniki<br />

organov postavijo na tehtnico<br />

tudi potencialne koristi, ki bi jih lahko<br />

organ prejel od SPS.<br />

V konkretni <strong>za</strong>devi se je izka<strong>za</strong>lo, da<br />

je npr. DURS od SPS želel imeti korist v<br />

<strong>40</strong><br />

obliki analize bančnih transakcij med<br />

obravnavanimi gospodarskimi družbami.<br />

Tožilstvo je to željo pravočasno <strong>za</strong>znalo<br />

in ji po ustrezni artikulaciji tudi<br />

ugodilo, saj potrebe, ki niso moteče in<br />

so utemeljene, ne predstavljajo težav<br />

<strong>za</strong> delovanje SPS. Lahko bi rekli, da s<br />

tem, ko tožilec prisluhne tudi potrebam<br />

članov oz. organov, ki sestavljajo<br />

SPS, ustvari dobro delovno vzdušje, v<br />

katerem dejansko pride do sinergijskih<br />

učinkov skupnega dela strokovnjakov z<br />

različnih področij.<br />

Primernost <strong>za</strong>deve<br />

Pred ustanovitvijo specializirane<br />

preiskovalne skupine je nujno treba<br />

oceniti, ali je <strong>za</strong>deva sploh primerna <strong>za</strong><br />

obravnavo v SPS. Presegati mora določen<br />

kritičen obseg, ki bo <strong>za</strong>hteval dalj<br />

časa trajajočo usmerjeno preiskavo, ter<br />

izpolnjevati kriterij <strong>za</strong>htevnosti, še posebej<br />

glede potrebnih posebnih strokovnih<br />

znanj in kompetenc.<br />

Vodstvene sposobnosti<br />

tožilca<br />

Za dobro delovanje specializirane<br />

preiskovalne skupine je poleg dobre<br />

izbire članov in operativnega vodje potrebna<br />

tudi vodstvena sposobnost tožilca,<br />

saj mora premišljeno, avtoritativno<br />

in hkrati tenkočutno voditi tim strokovnjakov<br />

z različnih področij.<br />

Posebej pomembna se pokaže sposobnost<br />

tožilca pri premagovanju medsebojnih<br />

razlik med člani SPS. Zlasti je<br />

treba premagati željo po medsebojnem<br />

ne<strong>za</strong>upanju, očitanju nepoznavanja določenega<br />

strokovnega področja in medsebojnem<br />

obtoževanju.<br />

Slednje se je še posebej izka<strong>za</strong>lo tudi<br />

v konkretnem primeru, kjer je bilo treba<br />

premagati željo po očitanju nekritičnih<br />

vračil presežka DDV enemu podjetju, ki<br />

je kar 28 <strong>za</strong>porednih mesecev uveljavljalo<br />

presežek DDV, v mesečni vrednosti<br />

nad sto tisoč EUR.<br />

Tožilec mora tudi skrbno krmariti<br />

med avtoritativno držo vodje in potrebo<br />

po demokratičnem posluhu <strong>za</strong><br />

mnenja strokovnjakov na posameznih<br />

področjih, kar se še posebej odraža na<br />

sestankih SPS.<br />

Prednosti specializirane<br />

preiskovalne skupine<br />

Specializirana preiskovalna skupina<br />

bistveno prispeva k hitrosti preiskave<br />

določenega kaznivega dejanja, saj vse<br />

člane SPS sili k hitremu delovanju oz.<br />

izpolnitvi svoje naloge v okviru rokov,<br />

postavljenih v načrtu dela, ki ga sprejme<br />

tožilec na podlagi predloga operativnega<br />

vodje, in sprejetih na sestankih SPS.<br />

Čut posameznega člana <strong>za</strong> odgovornost<br />

je bistveno večji v skupini, saj je od njegovega<br />

pravočasnega in dobro opravljenega<br />

dela odvisen še nekdo drug, ki<br />

je naslednji člen v verigi preiskovanja.<br />

Motiviranost članov je tako bistveno<br />

večja. Seveda pa pride na tem mestu še<br />

posebej do izra<strong>za</strong> <strong>za</strong>upanje med člani<br />

SPS in realen pogled na svoje sposobnosti<br />

že pri načrtovanju ter dogovarjanju.<br />

Stiki med člani SPS so neposrednejši<br />

in po ustanovitvi SPS ni več težav z osebo,<br />

na katero se lahko obrneš pri pridobivanju<br />

informacij in podatkov. Prav<br />

tako se je kot dober izka<strong>za</strong>l način, da si<br />

člani SPS med seboj izmenjajo informacije<br />

in dokumentacijo neformalno ter<br />

sočasno iste informacije in dokumente<br />

posredujejo tudi po formalni poti. Tako<br />

<strong>za</strong>dostijo formalnim pogojem in hkrati<br />

omogočijo takojšnje delo člana oz. organa,<br />

na katerega se le-ti nanašajo.<br />

Dodatna korist dela v SPS je, da stiki<br />

ostanejo tudi po <strong>za</strong>ključku dela v SPS in<br />

jih je mogoče uporabiti tudi pri delu v<br />

drugih <strong>za</strong>devah.<br />

<strong>let</strong>nik LXI/št. 1/2013

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!