40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve
40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve 40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve
Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje VArNOST Specializirane preiskovalne skupine – učinkovitejši način preiskovanja določenih zahtevnih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in korupcije MNZ – Direktorat za državno tožilstvo – in Generalna policijska uprava sta, tudi glede na strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete, 28. januarja 2013 organizirala in izvedla posvet oziroma usposabljanje za seznanitev udeležencev s teoretičnim delovanjem specializiranih preiskovalnih skupin (v nadaljevanju SPS) – z multidisciplinarnim pristopom pri preiskovanju zahtevnih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije. Cilj usposabljanja je bil zlasti izmenjava praktičnih izkušenj ob tem načinu in obliki sodelovanja policije, državnega tožilstva, davčne uprave, urada za preprečevanje pranja denarja – torej konkreten »case study«. Menim, da je takšna oblika usposabljanja prava, saj odgovarja na odPrta vprašanja, dileme in išče nove poti za boljše delo. Svoje znanje in izkušnje so z nami delili: — g. Leo Pongračič, vodja sektorja za sumljive transakcije iz UPPD — ga. Darja Košiček iz Davčnega urada Ljubljana — ga. Andreja Polak, Davčni urad Ljubljana — ga. Bibijana Mandelj, Posebni davčni urad Ljubljana — g. Miran Deželak, magister, SKP PU Ljubljana — g. Jošt Jeseničnik, SDT Usposabljanje sva vodili s kolegico iz Specializiranega državnega tožilstva, go. Blanko Žgajner. Uvodno je vse prisotne in sodelujoče z nagovorom pozdravila tudi državna sekretarka MNZ, ga. Barbara Brezigar. Kratek ekskurz v zgodovino glede ureditve delovanja specializiranih preiskovalnih skupin v ZKP se začne v letu 2009 ob pripravi sprememb zakona o kazenskem postopku – ZKP-J, ko smo na MNZ oziroma v policiji ocenili, da so nujno potrebni določeni ukrepi za zagotovitev ustrezne zakonske podlage za učinkovitejše odkrivanje in pregon kaznivih dejanj ter storilcev s področij organiziranega kriminala, gospodarske kriminalitete in korupcije. Skupaj s kolegi iz UKP smo pripravili strukturo spremembe člena 160 a ZKP, ki je bil v nadaljevanju sprejet in ki uzakonja multidisciplinarni pristop pri preiskovanju zahtevnih kaznivih dejanj – zanj smo v bistvu vsi ves čas poudarjali, da je edini in pravi pristop. Sprememba omogoča, da lahko državni tožilec usmerja skupno delovanje državnih organov in institucij s področja davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, korupcije, prepovedanih drog brez pisne odredbe o ustanovitvi specializiranih preiskovalnih skupin – gre torej za manj zapletene zadeve, kjer začetni dogovor o dalj časa trajajočem usmerjenem delovanju navedenih organov ni potreben. Če pa vodja tožilstva oziroma tožilec oceni, da gre za zapletenejšo zadevo, ki terja dalj časa trajajoče, usmerjeno delovanje več navedenih organov, lahko ustanovi SPS 1 . Postavi se seveda vprašanje, ali je bilo to sploh potrebno, ko pa so preiskovalci skupaj z državnimi tožilci že uspešno delovali in preiskovali (in še preiskujejo) v delovnih skupinah, še pred uvedbo SPS. Vendar je »operativa« želela nekaj več, želela je zlasti neko zavezo vseh vpletenih institucij pri preiskavi 1 38 Glej 160. a člen Zakona o kazenskem postopku (Ur. list RS, št. 32/2012-UPB, 8. in 24. do 29. člen Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (Ur. list RS, št. 84/2010). Udeleženci usposabljanja so v anketi pohvalili organizacijo in vsebino izobraževanja, zlasti predstavitve tistih, ki so sodelovali pri obravnavi konkretnega primera. Med temami, o katerih bi želeli več izvedeti v prihodnje, so navedli zlasti zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in zakon o gospodarskih družbah, področje oškodovanja upnikov in stečajev z vidika pregona tožilca ter informacije o drugih novostih. kompleksnejših zadev, še zlasti tudi njihovih predstojnikov, za skupno in sočasno prioriteto v konkretni zadevi. Na začetku je bil in morda še vedno je »odpor« pred pripravo odredbe, izdelavo načrta dela in pomislek, da noben zakon ali na podlagi njega sprejeta uredba ne more izboljšati sodelovanja in da za dobro delo tega v zakonu ne potrebujemo. Pa je res tako? Praksa je namreč ves čas poudarjala, da (še vedno) potrebuje določeno zakonsko zavezo, da sodelovanje mora biti bolj urejeno – tudi zakonsko in s podzakonskim aktom, bolj koordinirano, hitrejše (ravno zaradi nekoordinacije naj bi predkazenski postopki predolgo trajali). Ob obravnavi primera na usposabljanju v Policijski akademiji so predavatelji predstavili in izpostavili, da smo to nekaj več, tudi s spremembo zakonodaje, dosegli oziroma da lahko dosežemo. S čim? — z bolj usklajenim delovanjem vseh pristojnih državnih organov in institucij, sodelujočih pri preiskavi KD (pisna odredba o ustanovitvi SPS določa način delovanja SPS, sestavo, opis nalog, operativnega vodjo, ki je policist, …); — s hitrejšim delovanjem in predvsem potekom celotnega postopka zbiranja obvestil ter izvajanja ostalih ukrepov in preiskovalnih dejanj (SPS deluje na podlagi načrta dela, ki ga na podlagi predloga operativnega vodje sprejme vodja SPS); — s skrajšanjem poteka predkazenskega postopka (določena je obveznost pomoči SPS od vseh pristojnih organov); — s koncentracijo znanj vseh sodelujočih; — z bolj zavezujočim ravnanjem tudi predstojnikov sodelujočih državnih organov. Ker pa seveda nobena stvar na tem svetu ni idealna ali tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša, in ker se najlažje učimo ob praksi, je ob usposabljanju koristno čim večje število izmenjanih mnenj, praktičnih izkušenj, strokovnih člankov, vse pa vedno povabim tudi na »klepet« na forum za kriminaliste, ki smo ga prav za to ustanovili leta 2012. Besedilo: mag. Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije letnik LXI/št. 1/2013
VArNOST Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje Tožilski pogled na specializirane preiskovalne skupine Specializirano državno tožilstvo RS, takrat še Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, je v maju 2011 v konkretni zadevi, ki je obravnavala sume storitve kaznivih dejanj davčne zatajitve, ustanovila prvo specializirano preiskovalno skupino v Sloveniji. S tem je bil led prebit in v naslednjih letih so bile tudi v drugih zadevah ustanovljene specializirane preiskovalne skupine. Delovanje specializirane preiskovalne skupine v konkretni zadevi je bilo zelo dobro in posledično so bili tudi rezultati tovrstnega sodelovanja zelo dobri ter glede na zahtevnost zadeve zelo hitri. Dodana vrednost članka, ki je pred vami, je v dejstvu, da nudi uvid v delovanje specializirane preiskovalne skupine skozi oči tožilca v konkretni zadevi ter morda opozori na določene potrebne predpostavke, pa tudi prednosti in slabosti, ki so se izkazale v praksi. letnik LXI/št. 1/2013 Kratek opis zadeve V konkretni zadevi je Specializirano državno tožilstvo RS (v nadaljevanju: SDT) obravnavalo sum več kaznivih dejanj davčne zatajitve, ponarejanja poslovnih listin, goljufij in pranja denarja. Osumljenci naj bi preko gospodarskih družb pri DURS uveljavljali presežek vstopnega DDV nad izstopnim DDV ter na podlagi tega od DURS prejeli nakazilo denarja na TRR gospodarske družbe. Upravičenost do takšnih zahtevkov so, v primerih, ko jih je k temu pozval DURS, izkazovali s fiktivnimi fakturami lastniško in upravljavsko povezanih gospodarskih družb, ki so si medsebojno izdajale račune za storitve, ki nikoli niso bile opravljene. Prejeta nakazila denarja so nato osumljeni prenakazovali s transakcijskega računa ene družbe na transakcijski račun druge povezane družbe ter to večkrat ponovili, dokler ga niso v končni fazi nakazali na transakcijski račun slamnate družbe, v Sloveniji in v tujini, kjer je bil denar dvignjen v gotovini. Teža obravnavanih kaznivih dejanj je bila izkazana že z dejstvom, da so policija, DURS in tožilstvo samo pri davčnih zatajitvah sumili, da so si osumljeni pridobili za več kot pet milijonov protipravne premoženjske koristi. Ustanovitev Ustanovitev prve specializirane preiskovalne skupine je pokazala določene aspekte zakonske in podzakonske ureditve, ki se morda sami po sebi v teoriji ne zdijo nič posebnega, vendar se v praksi izkažejo za večjo oviro, kot se predvideva. Ustanovitev specializirane preiskovalne skupine (SPS) izvede vodja tožilstva po prejetem soglasju in seznamu imenovanih članov vseh organov, ki bodo sodelovali v SPS. V konkretnem primeru je prvo specializirano preiskovalno skupino ustanovila vodja Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala po prejetem soglasju policije, UPPD in DURS. Pot, ki se zdi enostavna, pa je bila vse prej kot lahka, saj sta se – tako kot pri vseh prvih uporabah določenega instituta – tudi tukaj pojavila velika nezaupljivost ter dvom v dodano vrednost tako formaliziranega predkazenskega postopka. 39
- Page 1 and 2: evija 1/2013 Ministrstvo za notranj
- Page 3 and 4: VArNOST UVODNIK KAZALO UVODNIK Aktu
- Page 5 and 6: VArNOST Drugo razvojno obdobje - ro
- Page 7 and 8: VArNOST jinskega štaba TO, podpolk
- Page 9 and 10: VArNOST AKTUALNO "Pripadnik enote s
- Page 11 and 12: VArNOST AKTUALNO Najtežji del uspo
- Page 13 and 14: VArNOST upravi, natančneje opredel
- Page 15 and 16: VArNOST AKTUALNO Na Policijski upra
- Page 17 and 18: VArNOST kazala enaka situacija, bi
- Page 19 and 20: VArNOST NOVICE Sedem starih vozil s
- Page 21 and 22: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK množi
- Page 23 and 24: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK letnik
- Page 25 and 26: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Usposab
- Page 27 and 28: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK »Na de
- Page 29 and 30: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Foto:
- Page 31 and 32: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK NALOGE
- Page 33 and 34: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Zakaj p
- Page 35 and 36: VArNOST sploh pride. Ko sem analizi
- Page 37: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK so izde
- Page 41 and 42: VArNOST Izobraževanje, usposabljan
- Page 43 and 44: VArNOST ški za to stražo v Sloven
- Page 45 and 46: VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE Ob p
- Page 47 and 48: VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE ZA V
- Page 49 and 50: VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE Amer
- Page 51 and 52: VArNOST jamem, da če znaš prenaš
- Page 53 and 54: VArNOST ŠPORT snič, ki skrbi za t
- Page 55: Foto: arhiv Policije
VArNOST<br />
Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje<br />
Tožilski pogled na specializirane preiskovalne skupine<br />
Specializirano državno tožilstvo RS, takrat še Skupina državnih tožilcev <strong>za</strong> pregon organiziranega kriminala, je v maju<br />
2011 v konkretni <strong>za</strong>devi, ki je obravnavala sume storitve kaznivih dejanj davčne <strong>za</strong>tajitve, ustanovila prvo specializirano<br />
preiskovalno skupino v Sloveniji. S tem je bil led prebit in v naslednjih <strong>let</strong>ih so bile tudi v drugih <strong>za</strong>devah ustanovljene<br />
specializirane preiskovalne skupine.<br />
Delovanje specializirane preiskovalne<br />
skupine v konkretni <strong>za</strong>devi je bilo zelo<br />
dobro in posledično so bili tudi rezultati<br />
tovrstnega so<strong>delovanja</strong> zelo dobri ter<br />
glede na <strong>za</strong>htevnost <strong>za</strong>deve zelo hitri.<br />
Dodana vrednost članka, ki je pred<br />
vami, je v dejstvu, da nudi uvid v delovanje<br />
specializirane preiskovalne skupine<br />
skozi oči tožilca v konkretni <strong>za</strong>devi ter<br />
morda opozori na določene potrebne<br />
predpostavke, pa tudi prednosti in slabosti,<br />
ki so se izka<strong>za</strong>le v praksi.<br />
<strong>let</strong>nik LXI/št. 1/2013<br />
Kratek opis <strong>za</strong>deve<br />
V konkretni <strong>za</strong>devi je Specializirano<br />
državno tožilstvo RS (v nadaljevanju:<br />
SDT) obravnavalo sum več kaznivih dejanj<br />
davčne <strong>za</strong>tajitve, ponarejanja poslovnih<br />
listin, goljufij in pranja denarja.<br />
Osumljenci naj bi preko gospodarskih<br />
družb pri DURS uveljavljali presežek<br />
vstopnega DDV nad izstopnim DDV ter<br />
na podlagi tega od DURS prejeli nakazilo<br />
denarja na TRR gospodarske družbe.<br />
Upravičenost do takšnih <strong>za</strong>htevkov<br />
so, v primerih, ko jih je k temu pozval<br />
DURS, izkazovali s fiktivnimi fakturami<br />
lastniško in upravljavsko pove<strong>za</strong>nih gospodarskih<br />
družb, ki so si medsebojno<br />
izdajale račune <strong>za</strong> storitve, ki nikoli niso<br />
bile opravljene. Prejeta nakazila denarja<br />
so nato osumljeni prenakazovali s transakcijskega<br />
računa ene družbe na transakcijski<br />
račun druge pove<strong>za</strong>ne družbe<br />
ter to večkrat ponovili, dokler ga niso v<br />
končni fazi naka<strong>za</strong>li na transakcijski račun<br />
slamnate družbe, v Sloveniji in v tujini,<br />
kjer je bil denar dvignjen v gotovini.<br />
Teža obravnavanih kaznivih dejanj je<br />
bila izka<strong>za</strong>na že z dejstvom, da so policija,<br />
DURS in tožilstvo samo pri davčnih<br />
<strong>za</strong>tajitvah sumili, da so si osumljeni pridobili<br />
<strong>za</strong> več kot pet milijonov protipravne<br />
premoženjske koristi.<br />
Ustanovitev<br />
Ustanovitev prve specializirane<br />
preiskovalne skupine je poka<strong>za</strong>la določene<br />
aspekte <strong>za</strong>konske in pod<strong>za</strong>konske<br />
ureditve, ki se morda sami po sebi<br />
v teoriji ne zdijo nič posebnega, vendar<br />
se v praksi izkažejo <strong>za</strong> večjo oviro,<br />
kot se predvideva.<br />
Ustanovitev specializirane preiskovalne<br />
skupine (SPS) izvede vodja tožilstva<br />
po prejetem soglasju in seznamu<br />
imenovanih članov vseh organov, ki bodo<br />
sodelovali v SPS.<br />
V konkretnem primeru je prvo specializirano<br />
preiskovalno skupino ustanovila<br />
vodja Skupine državnih tožilcev<br />
<strong>za</strong> pregon organiziranega kriminala<br />
po prejetem soglasju policije, UPPD in<br />
DURS.<br />
Pot, ki se zdi enostavna, pa je bila<br />
vse prej kot lahka, saj sta se – tako kot<br />
pri vseh prvih uporabah določenega<br />
instituta – tudi tukaj pojavila velika ne<strong>za</strong>upljivost<br />
ter dvom v dodano vrednost<br />
tako formaliziranega predkazenskega<br />
postopka.<br />
39
Change language