40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

STROKOVNI PRISPEVEK
nesporazumov, kot nekaj vsakdanjega
(Plaz, Veselič 2002: 126−130).
Po Johanu Galtungu, norveškem teoretiku,
je »nasilje prisotno takrat, kadar
se na človeka vpliva tako, da je njegova
telesna in mentalna realizacija pod ravnijo
njegove potencialne, možne realizacije.«
(Galtung 1975: 110).
Ne smemo si zatiskati oči in reči, da
nasilja v našem okolju ni. Prelistajmo
samo novice ali poglejmo osrednja poročila
po televiziji. Samo nasilje. Glavne
teme so obarvane z barvami nasilja, ki je
povsod okoli nas. Ne mine dan, da ne bi
brali, slišali, da ne bi videli kaj o nasilju.
Prisotno je v vseh delih našega življenja,
intimnega, javnega in družinskega.
Niti šole niso imune na nasilna dejanja.
Včasih slišimo in beremo, da je nasilje
prisotno tudi na naših šolah. Zdi se, da
javnost marsikdaj sploh ne izve za vse
nasilje, ki se dogaja v šolah, nekateri si
tega niti ne upajo priznati.
Nasilje v šoli zajema širok spekter
agresivnih obnašanj med učenci, otroki.
Danes bi lahko nasilje med mladimi,
med učenci v šolah imenovali s tujko
»bullying«, ki bi jo lahko prevedli kot
ustrahovanje oziroma trpinčenje. Različni
avtorji poudarjajo različne vidike »bullyinga«,
vendar imajo te opredelitve tudi
mnogo skupnega:
— trpinčenje je tisto nasilje, ki se dogaja
dlje časa;
— lahko je verbalno, psihično ali fizično;
— vključuje neravnovesje moči med žrtvijo
in napadalcem;
— žrtev se ne more braniti, občuti strah
in nemoč.
Pojav je razširjen, vendar o njem vemo
tako malo. Odgovor bi lahko bil ta,
da je »bullying« prikrita dejavnost, kar je
posledica naslednjih dejavnikov:
— nasilneži in žrtve o tem molčijo, nasilneži
zato, da lahko nasilje izvajajo
še naprej, in žrtve, ker jih je strah;
— največkrat se trpinčenje dogaja brez
prisotnosti odraslih;
— v mnogih kulturah pričakujejo, da
bodo otroci probleme rešili sami;
— mnogi odrasli podcenjujejo ta pojav;
— starši se otroka sramujejo in so jezni,
ker se ne brani ter hodi domov raztrgan;
— žrtev je strah maščevanja.
Skupna značilnost definicij je, da se
vrstniško nasilje ne omejuje le na telesno
nasilje. Nasilje je lahko verbalno,
psihično, socialno.
Rezultati raziskave
Raziskava, ki sem jo naredil, je zajela
učence tretje triade osnovnih šol na
območju Upravne enote Kranj. Zbiranje
34
podatkov je potekalo od sredine aprila
2011 do konca maja 2011. Vzorec raziskave
so bili 1304 izpolnjeni anketni
vprašalniki. Pri nekaterih vprašanjih je
bilo možnih več odgovorov, na nekatera
vprašanja niso odgovorili vsi učenci. Anketni
vprašalnik je izpolnilo:
— 665 moških in 639 žensk,
— 470 sedmošolcev, 422 osmošolcev in
412 devetošolcev.
Na vprašanje »Ali si bil v šoli že kdaj
deležen nasilja, ki bi ti ga povzročili drugi
učenci?« je 745 otrok odgovorilo, da
so bili deležnih nasilja (57 %), 563 otrok
pa, da niso bili deležni nasilja (43 %).
Zaskrbljujoč je podatek, da je kar
40,10 % učencev pritrdilno odgovorilo
VArNOST
na vprašanje: »Ali si bil kdaj nasilen do
drugega učenca?«
Glede na izsledke moje raziskave
lahko ugotovim, da se vrstniško nasilje v
osnovnih šolah stopnjuje. Pučnik v raziskavi
(1999) ugotavlja, da je bilo glede
na raziskavo v letu 1996 v osnovnih šolah
trpinčenih 21,5 % učencev. V svoji
raziskavi sem ugotovil, da je delež trpinčenih
otrok v letu 2011 kar 56,90 %. Nasilnežev
je bilo v letu 1996 12,5 %, v letu
2011 pa kar 40,06 %. Treba je omeniti, da
je bila raziskava v letu 1996 narejena z
učenci 3. in 6. razredov osnovne šole, v
moji raziskavi so bili zajeti učenci 7., 8. in
9. razredov.
Nasilje ne more nastati iz nič. Vzroki
za nasilje morajo obstajati, da do njega
letnik LXI/št. 1/2013