40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

STROKOVNI PRISPEVEK
VArNOST
Policija in zasebno varovanje -
partnerja ali konkurenta?
Mag. Boris Rojs,
SSP UUP GPU
Tudi z zadnjo zakonsko ureditvijo področja zasebnega varovanja je policija, poleg naloge krepitve partnerskega odnosa
s predstavniki zasebnovarnostnih subjektov (ZVS), ohranila nadzorstveno funkcijo (nadzor nad nošenjem delovne
obleke, službene izkaznice, uporabo orožja in uporabo varnostnikovega ukrepa). Zakonodajalec je namreč prepoznal,
da je treba to področje sistemsko nadzirati, saj se z ukrepi varnostnikov posega v človekove pravice, ki so ustavno varovana
kategorija. Nadzorno funkcijo v ožjem smislu poleg imetnikov licence, ki jo z internim nadzorom izvajajo nad pri
sebi zaposlenimi, izvajata tudi policija in Inšpektorat RS za notranje zadeve, v širšem smislu pa tudi ostali državni organi
iz svoje pristojnosti (npr. Inšpektorat RS za delo).
Sodelovanje med policijo in ZVS najpogosteje poteka pri
preprečevanju kaznivih dejanj (izročajo zadržane osumljence
tatvin v trgovinah, varujejo objekte in prevoze pošiljk, obveščajo
policijo o storjenem kaznivem dejanju ipd.). Zadnje čase
je še posebej aktualno sodelovanje policije pri varovanju javnih
prireditev, predvsem tistih, ki jih zavezanci po 12. a členu
Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) organizirajo v gostinskih obratih.
V policiji menimo, da sodelovanje med subjektoma poteka
dobro, a še vedno obstajajo področja, ki jih je mogoče
izboljšati. Predvsem imamo v mislih okoliščine na terenu, ki
terjajo učinkovito izvedbo ukrepov in pooblastil obeh organov
– ZVS in policije.
V prispevku želim konkretneje prikazati okoliščine, ki za
učinkovit začetek in dokončanje nekega postopka terjajo
dobro medsebojno sodelovanje med subjektoma. Predvsem
imam v mislih obveščanje ZVS takoj s kraja uporabe ukrepa,
naloge policije ob sprejemu takega klica in naloge policista na
kraju.
VARNOSTNIKOVO OBVEŠČANJE POLICIJE S KRAJA
Ko policija s kraja dogodka prejme klic varnostnika oz.
varnostnonadzornega centra (VNC), je pomembno, da dobro
pozna svoja pooblastila in dolžnosti ob takem dogodku.
Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja (ZR-
SZV) in nekateri ZSV so nas namreč obvestili, da policija ob
klicih ZVS pogosto odgovarja, da za neko nalogo ni pristojna.
Z novimi usmeritvami za delo policije na področju zasebnega
varovanja smo med drugim obdelali tudi to področje
in po odzivih s terena ocenjujemo, da se je odzivnost policije
izboljšala.
Varnostnik oz. VNC lahko oz. mora obvesti policijo, kadar:
1. varnostnik uporabi ukrep varnostnika oz. drugo sredstvo,
in sicer zadržanje osebe, sredstvo za vklepanje
in vezanje, fizično silo, plinski razpršilec, službenega
psa, v nasprotju z določbami zakona o zasebnem varovanju,
strelno orožje (člen 57/1 ZZasV-1);
2. varnostnik pri površinskem pregledu vrhnjih oblačil
osebe ali površinskem pregledu notranjosti vozila,
tovora oz. prtljage najde predmet kaznivega dejanja,
ki se preganja po uradni dolžnosti (npr. orožje,
nevaren predmet ali snov), ali predmet prekrška.
Varnostnik predmete izroči policiji (člen 49/4 ZZasV-1);
30
3. se oseba ne ravna po zakonitem navodilu oz. ukrepu
varnostnika (člen 45/5 ZZasV-1 oz. člen 40/2 ZJZ);
4. oseba s silo ali grožnjo o neposredni uporabi sile ovira
ali prepreči izvedbo varnostnikovega ukrepa (člen
45/6 ZZasV-1 oz. člen 40/2 ZJZ);
5. je oseba pri uporabi ukrepa oz. drugega sredstva tako
poškodovana, da potrebuje medicinsko pomoč – varnostnik
jo je dolžan oskrbeti oz. pomoč čim prej zagotoviti
in o tem obvesti policijo (člen 57/1 ZZasV-1);
6. varnostnik ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali se je
izvršilo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti
(58. člen ZZasV-1);
7. na shodu ali prireditvi ne morejo zagotoviti reda in
je pri kršitvi udeleženo večje število ljudi ali kadar je
ogrožen javni red, zaprosijo za pomoč policijo (člen
26/2 ZJZ);
8. ob prekinitvi shoda ali prireditve zaradi izvrševanj KD,
pozivanja h KD ali če pride do nasilja oz. splošnega
nereda, ki ga varnostniki oz. reditelji sami ne morejo
odpraviti in je s tem huje kršen javni red ali ogrožena
varnost ljudi ali premoženja oz. varnost javnega prometa
(27. člen ZJZ).
letnik LXI/št. 1/2013