STROKOVNI PRISPEVEK VArNOST »Pripadnik Posebne policijske <strong>enote</strong> Policijske uprave Ljubljana sem od <strong>let</strong>a 1997. Trenutno sem na delovnem mestu komandirja oddelka, in sicer vodim I. oddelek PPE PU Ljubljana. Sicer pa sem <strong>za</strong>poslen na delovnem mestu višjega policista kriminalista na Policijski postaji Ljubljana Moste. V preteklosti sem bil nekajkrat na neprijavljenih ali prijavljenih protestih, in sicer <strong>let</strong>a 1996 (<strong>za</strong>deva PUCKO), 2000 (srečanje BUSH PUTIN), 2010 (<strong>za</strong>deva DRŽAVNI ZBOR) … Leta 2010 sem se kot pripadnik PPE prvič srečal z visokim tveganjem pri varovanju protestov, na katerih so v policiste metali granitne kocke s Trga republike, <strong>za</strong>bojnike <strong>za</strong> smeti, kamne itd., in ne samo – kot na prejšnjih protestih – jajc, moke ter jogurtov. Poudaril bi, da varovanje protestov in odločitve v tako <strong>za</strong>htevnih dogodkih sprejemam z najvišjo mero policijske strokovnosti, profesionalnosti in močno osebno integriteto. Protest DRŽAVNI ZBOR 2010 je potrdil, da so bila več<strong>let</strong>na usposabljanja policistov pripadnikov PPE dobra priprava na izredne dogodke glede taktične in strokovne izurjenosti policistov ter vodij PPE enot in tudi psihične pripravljenosti slehernega policista. Sam sem vodil prvi oddelek PPE PU Ljubljana v kar nekaj izjemno kritičnih dogodkih. Protesti, prijavljeni ali neprijavljeni, so legitimna pravica izražanja mnenja na primeren in nenasilen način. Osebno dojemanje oziroma prepričanje ljudi je, da se v državi bogatijo določene t. i. <strong>za</strong>ščitene elite, finančno breme oziroma dolgovi pa se prelagajo na državo in posredno na državljane Slovenije, itd. (gesla protestnikov). Moja anali<strong>za</strong> protestnikov kaže, da njihovo jedro v Ljubljani in Mariboru <strong>za</strong>govarja mirne proteste. Njihovo glavno orožje je beseda in »gandijevska« vztrajnost pri doseganju njihovih ciljev. To potrjujejo protesti v Ljubljani in Mariboru, kjer večina protestov ni bila nasilna, in to predvsem <strong>za</strong>radi pozivanja anonimnih organi<strong>za</strong>torjev shoda po strpnih in mirnih protestih, po nujni ločitvi nasilnih posameznikov oziroma skupin od preostalih protestnikov, <strong>za</strong>radi izročanja vrtnic policistom ipd. Slednje pa ne velja <strong>za</strong> obrobne in različne skupine posameznikov. Ti pod »krinko« pravičnosti in legitimnosti cilja uporabljajo proteste izključno <strong>za</strong> svoje osebno promoviranje v teh skupinah, prepoznavnost v lokalnih okoljih ter celotni družbi. Sledijo skratka primitivnim načinom doseganja osebne uveljavljenosti. Njihov namen je na nasilen način izzvati policiste k posredovanju, telesno poškodovati policiste ter poškodovati znane objekte lokalnih in državnih organov oblasti, pri tem pa se medijsko izpostaviti. Nekako težko bi potegnil ločnico med dogodki pri nasilnih ali nenasilnih protestih. Skupni imenovalec nasilnih protestov sta bili izrazito močna agresivnost in nerazumnost posameznikov ali skupin, izražena s tem, da so posamezniki v kordon policistov metali čisto vse, kar je bilo pri roki, polne pločevinke piva (sam se dobil dve v glavo, kolikor se spominjam), steklenice, granitne kocke, samostoječe prometne znake, klopi itd. Predvsem je bilo izredno <strong>za</strong>htevno varovanje protesta v Mariboru 26. 11. 2012 in Ljubljani 30. 11. 2012, nasprotno pa je v Mariboru 21. 12. 2012, ko sem s prvim oddelkom PPE PU Ljubljana varoval stavbo občine, okoli 100 mirnih protestnikov prišlo do <strong>za</strong>ščitnih ograj, namenjenih varovanju javnega reda in miru, ter policistom delilo vrtnice. Hkrati se je v bližnjem parku nasproti občinske stavbe zbrala množica protestnikov, ki je metala pirotehnična sredstva in vzklikala različna gesla oziroma parole proti policiji ter lokalnemu in državnemu vodstvu. Dobil sem občutek, da so se protestniki postavili čisto k nam do ograj, da bi preprečili metanje različnih predmetov v nas. Menim, da so policisti – pripadniki PPE – v vseh teh protestih poka<strong>za</strong>li visoko stopnjo strokovnosti in profesionalnosti. Sam sem opravljal naloge policije skoraj na vseh nasilnih protestih v Ljubljani in Mariboru. Policisti PPE smo bili podprti z operativnim štabom, ki je vodil varovanje, oziroma vodstvom policije, vselej smo v množici locirali nasilne demonstrante, jih pozivali k prenehanju s kršitvami javnega reda ter jih v nadaljevanju izločili od preostalih mirnih protestnikov. To nam je omogočilo hitro posredovanje ter prijetje storilcev prekrškov in kaznivih dejanj. Nena<strong>za</strong>dnje posamezniki oziroma skupine z nevarnimi ravnanji (prižiganje in metanje molotovk, pirotehničnih sredstev ter drugih trdih predmetov) spravljajo v nevarnost tudi druge mirne udeležence protestov oziroma mimoidoče občane. Policisti in vodje PPE imamo pri izvajanju nalog policije odlično razvit občutek sorazmernosti med stopnjo ukrepanja in možnimi posledicami. Prav tako pa so se mirni protestniki oziroma mimoidoči občani zgražali nad ravnanjem posameznikov oziroma skupinami protestnikov ter se v večini primerov umaknili s kraja policijskega posredovanja. V prvem oddelku PPE PU Ljubljana je bilo šest poškodovanih policistov: počena koža na nosu, poškodba kolena, udarec granitne kocke v čeljust – posledica otekla čeljust, odrgnine in površinske poškodbe ter zvini prstov na roki. Sočasno je granitna kocka enega policista <strong>za</strong>dela v <strong>za</strong>ščitno čelado in <strong>za</strong>radi silnosti udarca je izgubil <strong>za</strong>vest ter padel na tla, drugega pa v <strong>za</strong>ščitni vezir – tudi ta policist je padel na tla. Oba so sosednji policisti v policijskem kordonu prijeli in izvlekli vstran, na varno. Postati policist PPE sem si želel že v kadetski šoli <strong>za</strong> policiste v Tacnu. S PPE sem se prvič srečal na dvotedenskem usposabljanju kadetov v Gotenici <strong>let</strong>a 1993, kjer so nas pripadniki PPE izobraževali in usposabljali <strong>za</strong> posebne dogodke, in sicer <strong>za</strong> množične kršitve JRM, taktično delovanje <strong>enote</strong> na terenu. Pri tem usposabljanju in izobraževanju me je predvsem premamil polvojaški ustroj in delovanje PPE. Sledil sem svoji izjemni želji in ambiciji postati policist PPE, kar mi je <strong>let</strong>a 1997 tudi uspelo. Biti pripadnik PPE pomeni dodano vrednost v karieri slehernega policista, saj ob svojih rednih nalogah na policijski postaji oziroma v drugi enoti policije spozna tudi, kako poteka delo policije v ekstremnih pogojih pod močnimi psihičnimi in telesnimi obremenitvami. V takih razmerah pa človek najlažje in najbolje spozna samega sebe«. Alen Džabič, PPE PU Ljubljana 28 <strong>let</strong>nik LXI/št. 1/2013
VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Foto: Štefan Abraham, PU Murska Sobota, PU Koper, Dean Božnik, PU Nova Gorica, Matjaž Čuček, GPU, in Zdravko Horvat, PU Ljubljana <strong>let</strong>nik LXI/št. 1/2013 29
Change language