40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
letnik LXI/št. 1/2013
V okviru fizičnih dejavnikov
tveganja zavzemata posebno mesto
alkohol in druga mamila.
Na področju problematike
uživanja alkohola gre za tako pomemben
dejavnik, ki prispeva h
kvantitativni in kvalitativni rasti
različnih negativnih družbenih
pojavov in s tem k destabilizaciji in
rušenju varnostnih razmer. Pečar
(1987) navaja, da je pri definiranju
težav, povezanih z uživanjem alkohola,
treba opredeliti dvoje:
— kaj je težava (nezmožnost, posledica)
in
— kakšna je vloga alkohola kot
(so)učinkujočega vzroka oziroma
povzročitelja težave.
Težava, povezana z uživanjem
alkohola (Alcohol-related
disability), je opredeljena kot nezmožnost
posameznika za obravnavanje
ene ali več dejavnosti, ki
so, upoštevajoč starost, spol, normativno
družbeno vlogo, sprejete
kot bistvene in temeljne sestavine
vsakdanjega življenja; npr. skrb
za lastno življenje, družbene odnose
in ekonomsko aktivnost, pri
čemer so lahko te težave kratkoročne,
dolgoročne ali trajne. Upravičenost
opredelitve alkohola kot
enega od vzročnih dejavnikov posameznih
težav (fizičnih, psihičnih
in družbenih) izhaja tudi iz interpretacije
empirično ugotovljenih
povezav (predvsem korelacij)
med težavami in uživanjem alkohola
– na nivoju posameznika in
skupnosti – ter nenazadnje povezanosti
s celo vrsto drugih težav.
Ugotovljeno je namreč, da težave,
ki jih ima posameznik po enkratnem
zaužitju alkohola, naraščajo
sorazmerno s količino zaužitega
alkohola.
Mnogi od navedenih dejavnikov
niso samo fizični dejavniki,
uvrščamo pa jih med njih, ker
delujejo na množico zaradi svojih
fizičnih lastnosti. Sicer pa so mnogi
dejavniki fizični in socialni (npr.
anonimnost), ter je težko potegniti
mejo med njimi.
2.2 Socialni dejavniki tveganja
Ker ima človekovo početje tudi
moralno dimenzijo, lahko njegovo
dejavnost vselej presojamo
tudi z vidika njegove motivacije
(racionalnost odločitev). Na socialne
dejavnike imata prevladujoč
vpliv osebnostna struktura udeležencev
ter kultura in nacionalni
značaj. Na posameznika znotraj
množice s psihosocialnega vidika
pa vplivajo:
1. stališča, interesi, vrednote in
morala,
2. čustva,
3. agresija.
2.2.1 Stališča, interesi, vrednote
in morala
Musek (1994) opredeljuje stališča
kot trajna miselna, vrednostna,
čustvena in akcijska naravnanja
v odnosu do različnih objektov
(predmetov, bitij, oseb, dogodkov
in pojavov). Stališča vsebujejo več
komponent, in sicer:
— spoznavno ali kognitivno
komponento, ki zajema miselna
prepričanja in vrednotenja
v zvezi z objektom;
— čustveno komponento, ki zajema
čustven odnos do objekta;
— akcijsko komponento, ki zajema
pripravljenost, da ravnamo
ustrezno.
Spoznavna ali kognitivna komponenta
vsebuje znanje, informacije
o pojavu/dogodku, na podlagi
katerega oblikujemo lastno stališče.
Čustvena komponenta vsebuje
pozitivna in negativna občutja,
zato pride do ocenjevanja
stališč (npr. moje podjetje je šlo
v stečaj in jaz sem ostal brez dela,
zato se bom udeležili demonstracij...).
Pri akcijski komponenti se v
posamezniku vzbudi težnja/želja,
da deluje na oblikovana stališča.
Stališča se ne spreminjajo samo
zaradi zunanjih dogodkov in vplivov,
temveč tudi zaradi svoje notranje
dinamike. Ljudje težimo, da
čimbolj uravnovesimo svoja stališča
in temu primerno zmanjšamo
stanje kognitivne disonance (spoznavne
stališčne neskladnosti).
Med stališči velja posebej izpostaviti
stereotipe, za katere velja, da
so posplošene in poenostavljene
sodbe o drugih ljudeh ali družbenih
skupinah. Predsodki so tista
vrsta stališč, ki niso upravičena, argumentirana
in preverjena, spremljajo
pa jih močna čustva in so
odporna na spremembe. Poenostavitev
kompleksnih družbenih
pojavov z vidika predsodkov ali
stereotipov pa ima lahko destruktivne
posledice za posameznika in
množico, v kateri se nahaja.
Interesi ljudi so zelo različni,
kar kaže na dejstvo, da sleherni
posameznik goji več interesov. V
otroštvu in obdobju adolescence
so interesi posameznika nestabilni,
spremenljivi in v glavnem
pogojeni z doživljanjem socialnega
okolja, v katerem živijo. Na
oblikovanje trajnejših interesov
pri posamezniku vpliva vrsta dejavnikov,
ki so praviloma pogojeni
z osebnimi izkušnjami, vplivi
in pobudami drugih, zgledi… Zadovoljevanje
interesov se praviloma
kaže v udeležbi posameznika
pri opravljanju različnih hobijev.
Živimo namreč v skupnostih z
drugimi in pri tem moramo znati
uskladiti ter povezati različna stališča,
interese in vrednote. Ljudje
nismo ravnodušni in nevtralni do
pojavov, ki nas obdajajo, nenehno
jih ocenjujemo in vrednotimo, kar
pomeni, da različne pojave v socialnem
okolju vrednotimo glede
na zaželene in nezaželene. Človek
se ne rodi z izoblikovanim sistemom
vrednot, temveč si z vzgojo
in učenjem pridobi večino prepričanj
in pojmovanj o tem, kaj naj bi
bilo dobro, prav in zaželeno. Oblikovanje
in razvoj moralnega vrednotenja
in presojanja (kaj je prav
in kaj ne) je zato v vsaki družbeni
skupnosti še posebej pomembno.
Morala pomeni skupek prepričanj
in pojmovanj o tem, kaj
je (oziroma ni) prav z družbenega
stališča in s stališča človeške etike
(moralne in etične vrednote). V
vsaki družbeni in kulturni skupnosti
obstajajo nepisana in pisana
pravila o tem, kako naj se obnašamo
v različnih situacijah. V tem je
tudi smisel družbenim norm, s katerimi
uravnavamo medsebojne
odnose, saj v življenje vnašajo red
in ustaljenost. V večini družbenih
in kulturnih skupnostih obstajajo
pravila, kako ravnati s kršilci norm.
Ta pravila imenujemo družbene
sankcije, ki jih v civilizirani družbi
predstavljajo zakoni, zapisani in
veljavni za vse državljane (vse tudi
enako ščitijo), saj od tod izvira tudi
pojmovanje pravne države.
2.2.2 Čustva
Čustveno vznemirjenje je ena
od glavnih značilnosti množice.
Lahko se kaže v navdušenju, jezi,
strahu, največkrat pa se kaže kot
huda vznemirjenost, ki preide v
specifična čustvena stanja in sproži
reakcije, kot so kričanje, napad
ali beg. Milivojević (2005) v pristopu
opredeljevanja čustev (emocij)
navaja, da jih je treba obravnavati
celovito, saj se odražajo v vzpostavitvi
relacije med življenjsko
situacijo in zunanjim svetom na
eni strani, med posameznikom in
23