40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve
40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve 40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve
STROKOVNI PRISPEVEK VArNOST Psihologija množice Senad Jušič, SKP PU Koper Pojav množice sproža v ljudeh ambivalentne občutke, ki se odražajo v dejstvu, da nas obenem privlačijo in odbijajo. Privlačijo nas zaradi svoje spontanosti in močnih čustev, ki se lahko sprožajo v njih. Odbijajo pa nas zaradi svojega nenadzorovanega vedenja, velike fizične sile in psiholoških pritiskov na posameznika ali družbo. Množice skrivajo v sebi moč in značilnosti, ki daleč presegajo zgolj in samo edinstvenost psiholoških in fizičnih lastnosti posameznika. Nastopi velikih množic so velikokrat v zgodovini odločali o usodah mest, držav, vladavin družbenih sistemov. Politični in verski voditelji so pogosto zlorabljali nakopičeno fizično in psihološko moč množic za svoje cilje. Posebej dvajseto stoletje bi lahko označili kot stoletje »množic«, saj so te v njem bolj kot kadarkoli prej igrale bistveno zgodovinsko vlogo. Spremenjene ekonomske okoliščine in stiske vseh pojavnih oblik so v Sloveniji pospešile težnje k posnemanju evropskih dogajanj. Včasih smo se srečevali z nasilnimi množicami pri športnih prireditvah, kjer je bil t. i. »objekt nadzorstva vnaprej znan« (organizirane navijaške skupine), danes pa se pri izražanju množičnega nezadovoljstva srečujemo z novim pojavom, ki temelji na t. i. »principu realnosti«. Ta občutek oz. »princip realnosti« se prakticira v vseh svojih razsežnostih, ki so značilne za množico: utemeljen je na realnosti, kot jo posameznik doživlja, in stremi k realnosti, ki bi si jo želel videti/doseči. Nasilje na vseh prireditvah in v zvezi z njimi je nezaželen, toda sestavni del (še posebej športnih prireditev), in opozarja na porast agresivnosti, vandalizma, huliganizma in drugih disocialnih dejanj, s katerimi so se v tujini srečevali že desetletja in mu namenjajo posebno pozornost že vrsto let. V prispevku se bom omejil predvsem na dejavnike tveganja (za izbruh nasilja), ki so za delo policije ključnega pomena za pravočasno prepoznavo tistih okoliščin, ki lahko v nadaljevanju privedejo do kršitev nekontroliranih razsežnosti, katerih posledice so lahko pogubne za udeležence določene prireditve. Dosedanje izkušnje kažejo, da poenostavljene rešitve, minimaliziranje problematike, nenačrtno in »površno delo« ne dajejo dobrih rezultatov. 1 MNOŽICE Ule (2004) navaja, da množice predstavljajo velike, spontano nastale skupine ljudi na določeni lokaciji, katerih vedenje je impulzivno, relativno neorganizirano in nenapovedljivo. Predstavljajo nekonvencionalno združevanje ljudi, saj slonijo na posebnih pravilih in normah. Množice se hitro spreminjajo po številu, delovanju in čustvovanju. Vpliva in moči množice ne določa število članov, temveč konsistentnost njenega ravnanja in jasnost njenih ciljev. Vzporedno z močjo raste anonimnost posameznikov v množici. Po Pečjaku (1994) predstavlja bistvo množice »sestava jedrne skupine«. Iz nje izhaja dogajanje in je tako rekoč srce množice. »Jedrne skupine« sestavljajo aktivisti, ki prevzemajo pobudo. To so tisti, ki prvi zaploskajo, zakričijo, začnejo pretep, napadejo policijo, skratka tisti, ki uresničujejo »želje« vodstva. Na večjih 20 letnik LXI/št. 1/2013
VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK množičnih prireditvah je večje število »jedrnih skupin«, ki so razpršene po vsem prostoru, največja koncentracija pa je v bližini vodstva. Freud (cit. v Berkić, 2004) je postavil teoretski referenčni okvir že v delu Množična psihologija in analiza jaza. Po Freudu se je s psihologijo množice ukvarjal Le Bon, ki trdi, da je množica individualizirana, brezumna, zlahka vodljiva, nagnjena k nasilnim dejanjem in regresivne narave. Freud se ne zateka k tradicionalnemu zaničevanju množic, vendar se sprašuje o tem, kaj množico naredi za množico. Zavrača hipotezo o »črednemu gonu« in zanj to predstavlja problem, ki se kaže v tem, da vseskozi poslušamo, da moramo biti »trdi«, da premagamo konkurenco, kajti posledica nasprotnega je »vdaja«. Četudi smo ljudje vzgojeni v duhu, da smo v človeškem odnosu eden do drugega, se poraja vprašanje zakaj se povrnemo k oblikam vedenja, ki so v protislovju z našo racionalno ravnijo in sodobno stopnjo razsvetljene tehnične civilizacije. Iskanja odgovora na to vprašanje se je lotil Freud, ki je skušal ugotoviti, kaj je tisto, kar povzroči, da se individuum preobrazi v množico. Trdi, da obstaja »nekaj«, kar posameznike veže med seboj in tvori množico, pri tem pa ugotavlja, da je ta vez »libidinalne« narave. To zaznavo utemeljuje z načelom ugodja, ki ga posameznik doživlja skozi predajanje množici. Najpomembnejša posledica tega, da je Freud v psihologijo množice vpeljal »libido«, je, da lastnosti, letnik LXI/št. 1/2013 ki jih na splošno pripisujejo množicam, izgubijo lažno prvotno naravo, da se teh lastnosti ne da speljati na nižjo logično raven, kakršno odseva konstrukcija posebnih množičnih »gonov«, in da so prepuščeni svobodnemu odločanju. Ti »goni« niso vzroki temveč – učinki. V množici si namreč posameznik lahko dovoli, da odvrže masko in izživi svoje prikrite gone. Sicer pa v svojem zakonu duševne enotnosti množice Le Bon pravi, da v množici individualne lastnosti izginejo. Občutki in misli vseh ljudi se usmerijo v isto smer. Včasih omenja celo nekakšno »skupinsko dušo«. Za ljudi v množici je značilno, da zavest, da »sem tukaj jaz in tam oni«, popusti. Obstajali naj bi samo še mi, prav zato naj bi se vedli enotno, kot da bi bila ena oseba (cit. v Pečjak,1994). 2 DEJAVNIKI TVEGANJA S področjem sistemskega in načrtnega preučevanja mreže medsebojnih povezanosti in odvisnosti ljudi, odnosov med ljudmi in različnimi problemskimi okoliščinami, ki nastajajo v tej mreži, se ukvarja socialna psihologija. Socialna psihologija je že po svoji definiciji postavljena v sredo teh dogajanj, saj raziskuje prav »posredujoče« procese med individualno in družbeno ravnjo socialnih razmerij (Ule, 2004). V procesu medsebojnega delovanja gre za izmenjavo različnih dejanj in vplivov med ljudmi (verbalnih, neverbalnih, motivacijskih ...), kar imenujemo socialna interakcija. Interakcija poudarja dve sestavini: »inter« in »akcija«. Prva sestavina, »inter«, meri na socialno situacijo, v kateri praviloma sodeluje večje število ljudi, ki so v nekem aktivnem odnosu drug do drugega, druga, »akcija«, pa na socialno akcijo (delovanje) ljudi v dani situaciji. Socialna situacija predstavlja objektivni element socialne interakcije, socialna akcija pa subjektivni element. Vendar ju ne moremo povsem ločiti niti stvarno niti pojmovno, ker sta medsebojno povezani in soodvisni. Po drugi strani je socialna akcija vedno usmerjena k drugim ljudem, kar pomeni, da meri na socialno akcijo drugih ljudi, na morebitne odzive, zaželene in nezaželene odgovore. Pogosto je reakcija na dejanja drugih ljudi. Socialna situacija in socialna akcija sta z vidika zagotavljanja varnosti vseh udeležencev prireditve ključnega pomena za pravočasno prepoznavo dejavnikov tveganja. Te bi lahko razdelili v dve kategoriji, in sicer v t. i. fizične in socialne dejavnike. Pri fizičnih dejavnikih ima osrednjo oz. poglavitno vlogo število udeležencev neke prireditve ali srečanja, pri socialnih dejavnikih pa imata prevladujoči vpliv osebnostna struktura udeležencev ter kultura in nacionalni značaj (Pečjak, 1994). 2.1 Fizični dejavniki tveganja Pečjak (1994) v okviru fizičnih dejavnikov tveganja množice navaja naslednje ključne ugotovitve: 21
- Page 1 and 2: evija 1/2013 Ministrstvo za notranj
- Page 3 and 4: VArNOST UVODNIK KAZALO UVODNIK Aktu
- Page 5 and 6: VArNOST Drugo razvojno obdobje - ro
- Page 7 and 8: VArNOST jinskega štaba TO, podpolk
- Page 9 and 10: VArNOST AKTUALNO "Pripadnik enote s
- Page 11 and 12: VArNOST AKTUALNO Najtežji del uspo
- Page 13 and 14: VArNOST upravi, natančneje opredel
- Page 15 and 16: VArNOST AKTUALNO Na Policijski upra
- Page 17 and 18: VArNOST kazala enaka situacija, bi
- Page 19: VArNOST NOVICE Sedem starih vozil s
- Page 23 and 24: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK letnik
- Page 25 and 26: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Usposab
- Page 27 and 28: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK »Na de
- Page 29 and 30: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Foto:
- Page 31 and 32: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK NALOGE
- Page 33 and 34: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Zakaj p
- Page 35 and 36: VArNOST sploh pride. Ko sem analizi
- Page 37 and 38: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK so izde
- Page 39 and 40: VArNOST Izobraževanje, usposabljan
- Page 41 and 42: VArNOST Izobraževanje, usposabljan
- Page 43 and 44: VArNOST ški za to stražo v Sloven
- Page 45 and 46: VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE Ob p
- Page 47 and 48: VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE ZA V
- Page 49 and 50: VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE Amer
- Page 51 and 52: VArNOST jamem, da če znaš prenaš
- Page 53 and 54: VArNOST ŠPORT snič, ki skrbi za t
- Page 55: Foto: arhiv Policije
STROKOVNI PRISPEVEK<br />
VArNOST<br />
Psihologija množice<br />
Senad Jušič, SKP PU Koper<br />
Pojav množice sproža v ljudeh ambivalentne občutke, ki se odražajo v dejstvu, da nas obenem privlačijo in odbijajo.<br />
Privlačijo nas <strong>za</strong>radi svoje spontanosti in močnih čustev, ki se lahko sprožajo v njih. Odbijajo pa nas <strong>za</strong>radi svojega nenadzorovanega<br />
vedenja, velike fizične sile in psiholoških pritiskov na posameznika ali družbo. Množice skrivajo v sebi<br />
moč in značilnosti, ki daleč presegajo zgolj in samo edinstvenost psiholoških in fizičnih lastnosti posameznika.<br />
Nastopi velikih množic so velikokrat<br />
v zgodovini odločali o usodah mest,<br />
držav, vladavin družbenih sistemov.<br />
Politični in verski voditelji so pogosto<br />
zlorabljali nakopičeno fizično in psihološko<br />
moč množic <strong>za</strong> svoje cilje. Posebej<br />
dvajseto sto<strong>let</strong>je bi lahko označili kot<br />
sto<strong>let</strong>je »množic«, saj so te v njem bolj<br />
kot kadarkoli prej igrale bistveno zgodovinsko<br />
vlogo.<br />
Spremenjene ekonomske okoliščine<br />
in stiske vseh pojavnih oblik so v Sloveniji<br />
pospešile težnje k posnemanju<br />
evropskih dogajanj. Včasih smo se srečevali<br />
z nasilnimi množicami pri športnih<br />
prireditvah, kjer je bil t. i. »objekt<br />
nadzorstva vnaprej znan« (organizirane<br />
navijaške skupine), danes pa se pri izražanju<br />
množičnega ne<strong>za</strong>dovoljstva srečujemo<br />
z novim pojavom, ki temelji na<br />
t. i. »principu realnosti«. Ta občutek oz.<br />
»princip realnosti« se prakticira v vseh<br />
svojih razsežnostih, ki so značilne <strong>za</strong><br />
množico: utemeljen je na realnosti, kot<br />
jo posameznik doživlja, in stremi k realnosti,<br />
ki bi si jo želel videti/doseči.<br />
Nasilje na vseh prireditvah in v zvezi<br />
z njimi je ne<strong>za</strong>želen, toda sestavni del<br />
(še posebej športnih prireditev), in opo<strong>za</strong>rja<br />
na porast agresivnosti, vandalizma,<br />
huliganizma in drugih disocialnih<br />
dejanj, s katerimi so se v tujini srečevali<br />
že deset<strong>let</strong>ja in mu namenjajo posebno<br />
pozornost že vrsto <strong>let</strong>. V prispevku<br />
se bom omejil predvsem na dejavnike<br />
tveganja (<strong>za</strong> izbruh nasilja), ki so <strong>za</strong> delo<br />
policije ključnega pomena <strong>za</strong> pravočasno<br />
prepoznavo tistih okoliščin, ki lahko<br />
v nadaljevanju privedejo do kršitev<br />
nekontroliranih razsežnosti, katerih<br />
posledice so lahko pogubne <strong>za</strong> udeležence<br />
določene prireditve. Dosedanje<br />
izkušnje kažejo, da poenostavljene rešitve,<br />
minimaliziranje problematike,<br />
nenačrtno in »površno delo« ne dajejo<br />
dobrih rezultatov.<br />
1 MNOŽICE<br />
Ule (2004) navaja, da množice predstavljajo<br />
velike, spontano nastale skupine<br />
ljudi na določeni lokaciji, katerih vedenje<br />
je impulzivno, relativno neorganizirano<br />
in nenapovedljivo. Predstavljajo<br />
nekonvencionalno združevanje ljudi, saj<br />
slonijo na posebnih pravilih in normah.<br />
Množice se hitro spreminjajo po številu,<br />
delovanju in čustvovanju. Vpliva in moči<br />
množice ne določa število članov, temveč<br />
konsistentnost njenega ravnanja in<br />
jasnost njenih ciljev. Vzporedno z močjo<br />
raste anonimnost posameznikov v množici.<br />
Po Pečjaku (1994) predstavlja bistvo<br />
množice »sestava jedrne skupine«. Iz nje<br />
izhaja dogajanje in je tako rekoč srce<br />
množice. »Jedrne skupine« sestavljajo<br />
aktivisti, ki prevzemajo pobudo. To so<br />
tisti, ki prvi <strong>za</strong>ploskajo, <strong>za</strong>kričijo, <strong>za</strong>čnejo<br />
pretep, napadejo policijo, skratka tisti, ki<br />
uresničujejo »želje« vodstva. Na večjih<br />
20<br />
<strong>let</strong>nik LXI/št. 1/2013
Change language