40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

VArNOST
kazala enaka situacija, bi spet naredila enako,« dogodek opisuje
Čorićeva. Za prejeto medaljo pravi, da ji veliko pomeni:
»V desetih letih policije je to lepa nagrada, priznanje za moje
delo. Je dosežek, ki ga nima vsak.«
AKTUALNO
je takoj lotil oskrbovanja ponesrečenčeve zelo velike rane, ki je
krvavela iz vratu, sama pa sem fanta mirila z besedami in ga držala,
saj je bil v šoku, hotel je vstati, ni vedel, kaj se dogaja. Nato
so zadevo prevzeli reševalci.« Povedala sta še, da sta čez nekaj
časa izvedela, da je fant v redu, da okreva in da so se poškodbe
zacelile. »Vesela sva, da je fant zdrav in da smo mu dejansko
res pomagali,« še pravi Glumčeva. Kovač pa dodaja: »Prejeto
priznanje nama pomeni priznanje delodajalca, da misli na nas
in ceni to, kar smo naredili.«
Policist Policijske postaje Šentjur Blaž Zidanski:
Za Blaža Zidanskega ima ta medalja grenak priokus. Pravi,
da sta bila s sodelavcem na kraju dve, mogoče tri minute po
klicu. V izrednih vremenskih razmerah, ko je bilo zunaj okoli
ničle in je bila voda blatna ter z močnim tokom, vidljivost pa
nična, sta avto v vodi komaj našla. Zidanski je skočil v vodo,
sodelavcu pa naročil, naj bo zunaj, na suhem, če ga/ju bo treba
potegniti ven, ker vrvi nista imela. Potem je prišel stric pokojne.
Skupaj sta poskušala razbiti steklo, a to jima je uspelo šele
s prihodom gasilcev in s pomočjo gasilske sekire. Voznico so
našli s tipanjem in jo potegnili ven, a bilo je prepozno ... »Rad
bi se spominjal veselega dogodka. Na žalost ni takšen. Poskušal
sem ji pomagati, ker če ji ne bi, bi si celo življenje očital.
Ironično je, da si zraven človeka, a vrat avta na moreš odpreti.
Ne gre.« Dodaja, da se je treba še naprej truditi in pomagati
sočloveku, kolikor se da, kajti dostikrat ljudje samo gledajo.
Policist Policijske postaje Ljubljana Bežigrad Gregor Horjak:
»Takrat sploh nimaš časa razmišljati. Vse, kar delaš, je samoiniciativno,
kar pač v podzavesti znaš in se ti zdi prav. Ko
pa končaš s početjem, v mojem primeru z oživljanjem, ko se
celotna zadeva zaključi, takrat pride konkretno za tabo. Pojavi
se razmišljanje, kaj bi bilo, če me ne bi bilo tam, in ali sem naredil
vse prav ter ali bo s fantom vse v redu. Na koncu se je vse
v redu izteklo. Zdaj je fant super, nasmejan in se pogostokrat
srečujemo. Prav vesel sem. Glede prejete medalje pa se mi zdi
enkratno, da se delodajalec vsaj malo zavzame za to, kar naredimo
v službi ali izven nje.«
Občana Evgen Vidmar in Dragoslav Brecelj, oba iz Ajdovščine:
Javnosti sta bila skrita, tudi njuni imeni, vse do te podelitve.
Skromno pravita, da sta bila v pravem trenutku na pravem
mestu. »Ni bilo časa kaj dosti razmišljati vmes, je kar bolj teklo
samoumevno. Gospe sta se lepo zahvalili, na njuno povabilo
smo se tudi že videli.«
Policistka Ana Glumac in policist Rihard Kovač, oba iz Policijske
postaje Ljubljana Center:
»S kolegi smo tisti dan delali na kolesu in pregledovali teren
zaradi drugega primera. S kolegico sva na kraju, kjer in ko
se je nesreča zgodila, slišali močan tlesk oz. pok. Upali sva, da
se motiva. Potem pa so že stanovalci začeli kričati, da je oseba
padla na nadstrešek. Ta je bil visok tri, štiri metre in je bilo treba
najprej ugotoviti, kako priti gor. Nato je do nas pristopil občan,
pokazal na manjši zid in nam pomagal tako, da nam je dal 'štuparamo'.
Najprej je kolega splezal gor, za njim še jaz. Kolega se
letnik LXI/št. 1/2013
Besedilo: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU
Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU
17