40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve
40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve 40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve
AKTUALNO VArNOST QUO VADIS ZPol? Državni zbor Republike Slovenije je 30. januarja 2013 sprejel predlog Zakona o nalogah in pooblastilih policije, 7. februarja 2013 pa v tretji obravnavi oziroma razpravi tudi predlog Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Tako se zaključuje večji del projekta prenove policijske zakonodaje, s katerim smo začeli leta 2009. Tedaj smo se odločili, da dosedanji zakon o policiji razdelimo na dva dela. Poanta delitve predpisov je bila v tem, da naj bi eden določal organiziranost policije in posebnosti delavnopravne ureditve (organizacijski predpis), drugi pa izvajanje nalog in postopkov (procesni predpis). S to delitvijo smo pripravljavci zasledovali enega izmed ciljev reforme policijske zakonodaje, s čimer naj bi bila zagotovljena preglednejša in jasnejša ureditev obsežne tematike. V zakon smo prenesli znaten del podzakonskih norm (za celovitost vsebin na zakonski ravni) ter tako želeli zagotoviti večjo sistematičnost, preglednost in jasnost policijskih pooblastil. V kontinentalnem evropskem izročilu je pravo vselej končno merilo razlage in uporabe monopola državne prisile. Poleg policije je kar nekaj državnih organov in celo zasebnih varnostnih agencij, ki jim različni pravni predpisi omogočajo, da pri opravljanju nalog uporabljajo represivne ukrepe ter sredstva fizične sile. Pravna varnost zahteva, da je uporaba teh ukrepov in 12 sredstev zakonita in sorazmerna. Temeljna dolžnost policije je v ZNPPol določena tripartitno: — zagotavljanje varnosti posameznikov in skupnosti, — spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter — krepitev pravne države. Iskanje prave mere med zagotavljanjem varnosti ter posegi v druge človekove pravice in temeljne svoboščine pa, kot smo zapisali v obrazložitev k 1. členu, krepi pravno državo. V komentarju Ustave Republike Slovenije so od pravne doktrine med temeljne elemente pravne države uvrščeni: delitev oblasti, varovanje osebnih svoboščin, podrejenost izvršilne oblasti in sodstva zakonu, pravna varnost, prepoved čezmernih posegov države, načelo sorazmernosti, načelo varstva zaupanja v pravo in načelo jasnosti predpisov. (Šturm, 2002). Rešitve, ki jih prinašata zakona, so oblikovane na podlagi primerjalnopravnih pregledov, dosedanjih izkušenj, analiz, raziskav, priporočil VCP, CPT, pomembne sodne prakse, evropskega sodišča za človekove pravice... Pred izdelavo zakonov je bil izdelan pregled predlogov notranje in zunanje strokovne javnosti, sledita pa cilju zaščite svobode ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter opredeljujeta delo policije, ki temelji na operativni avtonomiji in vladavini prava. Zakon o nalogah in pooblastilih policije je temeljni izvor policijskih pooblastil, uvaja temeljne pojme, prvič opredeljuje policijski postopek in taktični preudarek, splošna načela za opravljanje policijskih nalog ter opredeljuje vsa splošna policijska pooblastila in uporabo prisilnih sredstev. Vsebuje več varovalk za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prinaša med drugim novi policijski pooblastili za zagotavljanje varnosti in reda na športnih prireditvah, spremenjene pogoje za uporabo službenega psa in strelnega orožja, ureja kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, postavlja ločnico med začasno omejitvijo gibanja in odvzemom prostosti... Zakon o organiziranosti in delu v policiji ureja razmerje med MNZ in policijo na podlagi zakona o vladi, zakona o državni letnik LXI/št. 1/2013
VArNOST upravi, natančneje opredeljuje usmerjanje in nadzor ministrstva nad policijo, s ciljem decentralizacije in krepitve avtonomnosti in samostojnosti policijskih uprav določa naloge GPU, PU in PP, določa kvalitetnejše sodelovanje z lokalno skupnostjo, poudarja vlogo in pomen policijskega dela v skupnosti, posebno skrb za sistemski razvoj policije – prinaša temeljni dokument dolgoročnega razvoja policije. Glede na specifiko in posebnosti dela policije so v zakonu urejene določbe s področja delavnopravne zakonodaje, ki se nanašajo npr. na delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih, pa tudi na vrednotenje dela policistov posebne policijske enote, specialne enote ali policistov, ki neposredno skupaj s PPE ali SE opravljajo najzahtevnejše naloge oziroma naloge z največjo stopnjo tveganja, na dvojezično poslovanje policije na območjih občin, v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti, nadomestilo glede poškodbe pri delu in posebno odškodnino... V zakonu je s posebnim poudarkom in skrbjo za zaposlene urejeno nudenje pravne pomoči in psihološke pomoči ter podpore policistom, pa tudi ožjim družinskim članom. Policija ima gotovo specifičen organizacijsko-funkcionalni status, ki zahteva iskanje optimalnih oblik notranje organiziranosti in urejenosti delovnopravnih razmerij, ki ji morajo zagotavljati potrebne sistemske lastnosti za izvajanje njenega temeljnega poslanstva. V zakonu smo torej za posamezna vprašanja, ki se nanašajo na delovnopravna razmerja, zaradi posebnosti dela ter poklica policista predlagali drugačne rešitve, kar nekaj od teh tudi po predlogu sindikatov. Po sprejetju obeh zakonov sledi priprava potrebnih podzakonskih aktov, pravilnikov, usmeritev... Med drugim bomo pripravili pravila policije, nov pravilnik o policijskih pooblastilih, za katerega pa moramo po novem zakonu pridobiti predhodno mnenje varuha človekovih pravic, kar je z vidika varstva človekovih pravic pomembna novost. Pred nami so tudi aktivnosti za ustrezno seznanitev in usposabljanje vseh policistov ter vseh pristojnih služb z obema novima zakonoma in njuno vsebino. Na koncu moram poudariti, da smo zakona pripravili z lastnim znanjem in izkušnjami, strokovnjaki v MNZ in policiji. Zakon o nalogah in pooblastilih policije je bil predstavljen tudi na Svetu za policijsko pravo in pooblastila. Predloga obeh zakonov sta bila po obsežni javni razpravi v prvi obravnavi v Državnem zboru RS že 22. 9. 2011, vendar se tedaj zakonodajni postopek ni zaključil, zato smo v letu 2012 ves postopek priprave gradiva morali ponoviti (medresorsko usklajevanje, usklajevanje s sindikatoma, službo vlade za zakonodajo, zakonodajno pravno službo, v Državnem zboru). Za nami je tako izredno veliko ur medresorskega usklajevanja, priprave gradiv, proučevanj predlogov, pisanja členov, pojasnjevanja rešitev, delali smo po svojih najboljših močeh, da bi pripravili kar najboljša predloga (lex non debet esse, ludibrium), pri čemer smo morali sklepati tudi kompromise. AKTUALNO Ob tem se je seveda nujno treba zahvaliti vsem sodelujočim pri tem pomembnem projektu oziroma reformi: mag. Srečku Jarcu, Bredi Iskra, mag. Robertu Ferencu, Petri Recek, Marku Bečanu, Alojzu Senčarju, Janezu Rupniku, Mateju Sironiču, delovni skupini pod vodstvom Darinke Sfiligoj, ki je v letu 2009 pripravila osnutek ZODP, ter seveda predvsem MNZ – ministru, UOK, DPDVN – dr. Miroslavu Žaberlu, Miletu Nuniču in mag. Ivanu Celestini, brez katerih se projekt ne bi zaključil tako uspešno, kot se je. Posebna zahvala gre za vse njune konstruktivne predloge tudi sindikatoma. In če se vrnem k naslovu: Zakon o policiji (ZPol) odhaja v zgodovino teorije in prakse policijskega dela, na njegovo mesto prihajata ZNPPol in ZODPol. Zakona bosta začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bosta začela šestdeseti dan po njuni uveljavitvi. Do začetka uporabe novih zakonov se seveda še vedno uporabljajo določbe Zakona o policij. Zakona sta gotovo zelo dobra osnova in podlaga za nadaljnje razvijanje policijskega prava tako z vidika njegovega normativnega dograjevanja in izpopolnjevanja kot z vidika njegovega raziskovanja ter implementacije v policijsko prakso. Vsem skupaj želim uspešno uporabo nove policijske zakonodaje. Besedilo: mag. Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije, vodja projekta reforme policijske zakonodaje v policiji Foto: Štefan Abraham, PU Murska Sobota letnik LXI/št. 1/2013 13
- Page 1 and 2: evija 1/2013 Ministrstvo za notranj
- Page 3 and 4: VArNOST UVODNIK KAZALO UVODNIK Aktu
- Page 5 and 6: VArNOST Drugo razvojno obdobje - ro
- Page 7 and 8: VArNOST jinskega štaba TO, podpolk
- Page 9 and 10: VArNOST AKTUALNO "Pripadnik enote s
- Page 11: VArNOST AKTUALNO Najtežji del uspo
- Page 15 and 16: VArNOST AKTUALNO Na Policijski upra
- Page 17 and 18: VArNOST kazala enaka situacija, bi
- Page 19 and 20: VArNOST NOVICE Sedem starih vozil s
- Page 21 and 22: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK množi
- Page 23 and 24: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK letnik
- Page 25 and 26: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Usposab
- Page 27 and 28: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK »Na de
- Page 29 and 30: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Foto:
- Page 31 and 32: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK NALOGE
- Page 33 and 34: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Zakaj p
- Page 35 and 36: VArNOST sploh pride. Ko sem analizi
- Page 37 and 38: VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK so izde
- Page 39 and 40: VArNOST Izobraževanje, usposabljan
- Page 41 and 42: VArNOST Izobraževanje, usposabljan
- Page 43 and 44: VArNOST ški za to stražo v Sloven
- Page 45 and 46: VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE Ob p
- Page 47 and 48: VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE ZA V
- Page 49 and 50: VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE Amer
- Page 51 and 52: VArNOST jamem, da če znaš prenaš
- Page 53 and 54: VArNOST ŠPORT snič, ki skrbi za t
- Page 55: Foto: arhiv Policije
AKTUALNO<br />
VArNOST<br />
QUO VADIS ZPol?<br />
Državni zbor Republike Slovenije je 30. januarja 2013 sprejel predlog Zakona o nalogah in pooblastilih policije,<br />
7. februarja 2013 pa v tretji obravnavi oziroma razpravi tudi predlog Zakona o organiziranosti in delu v<br />
policiji.<br />
Tako se <strong>za</strong>ključuje večji del projekta<br />
prenove policijske <strong>za</strong>konodaje, s katerim<br />
smo <strong>za</strong>čeli <strong>let</strong>a 2009. Tedaj smo se odločili,<br />
da dosedanji <strong>za</strong>kon o policiji razdelimo na<br />
dva dela. Poanta delitve predpisov je bila<br />
v tem, da naj bi eden določal organiziranost<br />
policije in posebnosti delavnopravne<br />
ureditve (organi<strong>za</strong>cijski predpis), drugi<br />
pa izvajanje nalog in postopkov (procesni<br />
predpis). S to delitvijo smo pripravljavci<br />
<strong>za</strong>sledovali enega izmed ciljev reforme policijske<br />
<strong>za</strong>konodaje, s čimer naj bi bila <strong>za</strong>gotovljena<br />
preglednejša in jasnejša ureditev<br />
obsežne tematike. V <strong>za</strong>kon smo prenesli<br />
znaten del pod<strong>za</strong>konskih norm (<strong>za</strong> celovitost<br />
vsebin na <strong>za</strong>konski ravni) ter tako želeli<br />
<strong>za</strong>gotoviti večjo sistematičnost, preglednost<br />
in jasnost policijskih pooblastil.<br />
V kontinentalnem evropskem izročilu<br />
je pravo vselej končno merilo razlage in<br />
uporabe monopola državne prisile. Poleg<br />
policije je kar nekaj državnih organov in<br />
celo <strong>za</strong>sebnih varnostnih agencij, ki jim<br />
različni pravni predpisi omogočajo, da pri<br />
opravljanju nalog uporabljajo represivne<br />
ukrepe ter sredstva fizične sile. Pravna varnost<br />
<strong>za</strong>hteva, da je uporaba teh ukrepov in<br />
12<br />
sredstev <strong>za</strong>konita in sorazmerna.<br />
Temeljna dolžnost policije je v ZNPPol<br />
določena tripartitno:<br />
— <strong>za</strong>gotavljanje varnosti posameznikov<br />
in skupnosti,<br />
— spoštovanje človekovih pravic in temeljnih<br />
svoboščin ter<br />
— krepitev pravne države.<br />
Iskanje prave mere med <strong>za</strong>gotavljanjem<br />
varnosti ter posegi v druge človekove<br />
pravice in temeljne svoboščine pa,<br />
kot smo <strong>za</strong>pisali v obrazložitev k 1. členu,<br />
krepi pravno državo. V komentarju Ustave<br />
Republike Slovenije so od pravne doktrine<br />
med temeljne elemente pravne države<br />
uvrščeni: delitev oblasti, varovanje osebnih<br />
svoboščin, podrejenost izvršilne oblasti in<br />
sodstva <strong>za</strong>konu, pravna varnost, prepoved<br />
čezmernih posegov države, načelo sorazmernosti,<br />
načelo varstva <strong>za</strong>upanja v pravo<br />
in načelo jasnosti predpisov. (Šturm, 2002).<br />
Rešitve, ki jih prinašata <strong>za</strong>kona, so oblikovane<br />
na podlagi primerjalnopravnih<br />
pregledov, dosedanjih izkušenj, analiz,<br />
raziskav, priporočil VCP, CPT, pomembne<br />
sodne prakse, evropskega sodišča <strong>za</strong> človekove<br />
pravice... Pred izdelavo <strong>za</strong>konov<br />
je bil izdelan pregled predlogov <strong>notranje</strong><br />
in zunanje strokovne javnosti, sledita pa<br />
cilju <strong>za</strong>ščite svobode ter spoštovanja človekovih<br />
pravic in temeljnih svoboščin ter<br />
opredeljujeta delo policije, ki temelji na<br />
operativni avtonomiji in vladavini prava.<br />
Zakon o nalogah in pooblastilih policije<br />
je temeljni izvor policijskih pooblastil,<br />
uvaja temeljne pojme, prvič opredeljuje<br />
policijski postopek in taktični preudarek,<br />
splošna načela <strong>za</strong> opravljanje policijskih<br />
nalog ter opredeljuje vsa splošna policijska<br />
pooblastila in uporabo prisilnih sredstev.<br />
Vsebuje več varovalk <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje<br />
človekovih pravic in temeljnih svoboščin.<br />
Prinaša med drugim novi policijski pooblastili<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje varnosti in reda na<br />
športnih prireditvah, spremenjene pogoje<br />
<strong>za</strong> uporabo službenega psa in strelnega<br />
orožja, ureja kriminalistično pridobivanje<br />
in vrednotenje informacij, postavlja ločnico<br />
med <strong>za</strong>časno omejitvijo gibanja in odvzemom<br />
prostosti...<br />
Zakon o organiziranosti in delu v policiji<br />
ureja razmerje med MNZ in policijo na<br />
podlagi <strong>za</strong>kona o vladi, <strong>za</strong>kona o državni<br />
<strong>let</strong>nik LXI/št. 1/2013
Change language