40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve 40 let delovanja Specialne enote - Ministrstvo za notranje zadeve

02.11.2014 Views

AKTUALNO VArNOST Marjan Anzeljc, poveljnik Specialne enote Menite, da se danes več pričakuje od pripadnikov SE kot nekdaj? Mislim, da se, ker je tudi zahtevnost operativnih nalog večja, pričakujeta se tudi večja izurjenost in usposobljenost policistov pri izvedbi naloge. Danes se srečujemo z osumljenci kaznivih dejanj, ki uporabljajo posebno opremo, s katero se poskušajo zaščititi. Tako imajo opremo, s katero skušajo onemogočiti vstop v objekt ali svoje prijetje. Na primer, ko hočemo vstopiti v neki objekt, lahko naletimo na kakšna bolj neobičajna, »blindirana« vrata, kar se nam zelo pogosto dogaja. Naj pri tem omenim še anekdoto – pozabijo pa storilci pri vgradnjah takšnih vrat na ojačitev sten. In tako se je v enem od primerov zgodilo, da se je, namesto da bi popustila vrata, podrlo pol stene. Pokazalo se je, da storilci kaznivih dejanj niso vedno korak pred policisti. Policisti SE morajo torej biti pripravljeni na vse. Včasih tudi ni bilo neke sofisticirane opreme. Danes uporabljamo hidravliko, balistične zaščite … In če hočemo uporabljati vso to tehniko, se moramo zelo dobro izuriti zanjo. Od vstopa v EU smo se pridružili specialnim enotam v združenju Atlas, v okviru katerega delujejo različne delovne skupine. Urimo taktiko in določene postopke vstopanja v objekte na različne načine, taktiko pri uporabi strelnega orožja in tako naprej. Tudi izkušnje tujih enot nam pomagajo. Mednarodne izkušnje pridobivamo tudi v okviru taktičnih vaj, ki se jih redno udeležujemo; eno takih smo imeli v Sloveniji. Glede mednarodnega sodelovanja smo primerljivi s tujimi enotami. Vsaka takšna izkušnja je dobrodošla in predstavlja korak naprej pri usposobljenosti naših policistov. Pri ustanavljanju specialnih enot po svetu je šlo za odziv na teroristične pojave. Danes pa se zdi, da je enota namenjena razreševanju bolj klasičnih nalog. Prva naloga SE je protiteroristično delovanje. Terorističnih dejanj, kot so se denimo zgodila v Angliji, Franciji, Španiji, pri nas resda ni bilo, kar pa ne pomeni, da se ne morejo zgoditi. Zato je osnovni namen te enote v prvi vrsti še vedno protiteroristično delovanje in usposabljanje za take primere. Smo edina enota, ki je za to usposobljena. Če pogledamo naloge, ki jih opravljamo, pa je seveda pri vrhu podpora upravi kriminalistične policije pri prijetju določenih osumljencev kaznivih dejanj. Pri protibombni zaščiti se soočamo tudi z najdenimi in zaseženimi eksplozivnimi napravami, nastavitvami eksplozivnih naprav, anonimnimi grožnjami, protibombnimi pregledi in tudi eksplozijami. V Sloveniji se nismo srečali s hudimi oblikami tovrstnega terorizma, smo pa že imeli primere nastavitev različnih eksplozivnih teles, tudi pod vozila. Ni šlo toliko za teroristično dejanje, pač pa bolj za obračunavanje kriminalnih združb. Vključitev SE je odvisna od ocene kriminalistične policije o kaznivem dejanju ali osumljencu. Predvsem gre za osumljence, ki so nevarni, oboroženi, imajo neka predznanja in ostale značilnosti, s katerimi je ta osumljenec ali združba, ki ima določene pripomočke, toliko nevarna, da je treba vključiti našo enoto. Na prvem mestu je seveda indic, da je ta oseba oborožena – to je že prva velika nevarnost. V tem primeru gre za načrtovane aktivnosti. Imamo pa tudi povprečno šest do sedem aktivnosti na sklic – denimo ugrabitve ali pobeg storilcev kaznivega dejanja (na primer oktobra 2009 v Kranju, ko je šlo za odvrženo ročno bombo v gručo ljudi pred hotelom Creina in so se storilci razbežali na različne konce, osumljence pa smo prijeli blizu hrvaške meje; ali primer ropa v Luciji avgusta leta 2011, ko smo prijeli oba osumljena Italijana, ki sta pred tem s strelnim orožjem ranila policista). Povprečno sodelujemo pri 80, 90 načrtovanih zadevah letno, najpogosteje v primerih organiziranega kriminala, pa tudi pri prekupčevanju z različnimi mamili, orožjem … Kako bi ocenili uspešnost enote? V zadnjih petih letih smo bili pri vseh načrtovanih nalogah zelo uspešni. Prijeli smo vse osumljence, za katere smo načrtovali prijetje. V tem času nismo uporabili hujšega prisilnega sredstva, razen fizične sile ter sredstev za vezanje in vklepanje. Načrtovane naloge so bile izvedene pravilno, hitro in učinkovito. Le en policist je bil telesno poškodovan, a ga ni poškodoval osumljenec neposredno. To pomeni, da so naši policisti vrhunsko usposobljeni. Kaj menite o vključitvi žensk v enoto? V preteklosti smo v enoti že imeli nekaj pripadnic. Težava za vključitev žensk v učno skupino so pogoji za sprejem v učno skupino in izjemno zahteven program usposabljanja, ki je enak kot za moške. To bi veljalo spremeniti. O vključitvi žensk v enoto smo že razmišljali, saj se je v nekaterih primerih že pokazalo, da bi bilo dobro imeti v enoti tudi žensko. Je oprema SE primerljiva z opremo drugih tovrstnih enot po svetu? Lahko rečem, da se je za opremljenost skrbelo, saj se je sledilo trendu in razvoju. Kar se tiče osebne varovalne opreme, je naša enota opremljena podobno kot enote po tujini, glede prevoznih in ostalih sredstev pa smo slabše opremljeni. Določena prevozna sredstva so stara in ne sledijo razvoju, kot ga poznajo v tujini. Predvsem mislim na blindirana vozila (upoštevati je treba, da naši policisti varujejo vse velike prevoze denarnih pošiljk). Dobrodošla bi bila vozila s platformo, podobna gasilskim vozilom, za vstop v objekte, kot jih poznajo v tujini. Častitljive starosti so tudi specialna oklepna vozila, ki so namenjena približevanju objektu. Kje vidite izzive za prihodnost? Potrebovali bi poligone za usposabljanja. Lani smo dobili na razpolago drugi hangar v Šentvidu in kar se tega tiče, so naši policisti zelo aktivni, s čimer dokazujejo pripadnost enoti. To je seveda hvalevredno, da so, ne glede na finančne in druge težave, še zmeraj tako zagnani. Vizija glede tega hangarja je postavljena – želimo si poligon, ki pa je seveda odvisen od pridobljenih sredstev iz evropskih skladov. Potrebovali bi strelišče, saj je tisto v Tacnu zastarelo. Tukaj nam je priskočila na pomoč Slovenska vojska s streliščem v Crngrobu, ki ji ga pomagamo urejati s prostovoljnim delom. Še kako smo torej zainteresirani za dodatne vadbene objekte, saj želimo biti čim bolje usposobljeni. Drži pa, da je naša pripravljenost že zdaj vrhunska – to smo dokazali tudi z izjemnim uspehom pred dvema letoma, ko smo na svetovnem prvenstvu specialnih enot v Nemčiji osvojili 2. mesto. Besedilo: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU 10 letnik LXI/št. 1/2013

VArNOST AKTUALNO Najtežji del usposabljanja za pripadnika SE je na vrsti v začetku tretjega meseca, ko se izvede 14 dni dolgo intenzivno usposab ljanje v posebnih, terenskih delovnih razmerah, na udeležencem neznanem terenu. Zajema vsebine s področij tak tike, oborožitve s streljanjem, splošne in specialne telesne pripravljenosti, veščin preživetja ter uporabe delovne in varovalne opreme. Cilj intenzivnega urjenja je kandidate soočiti z življenjem na terenu v različnih časovnih, vremenskih in prostorskih razmerah, večdnevno odsotnostjo od doma, ne predvidljivim delovnim časom, nepredvidljivimi termini prehranjevanja in počitka. Usposabljanja so sestavljena iz dnevnih in nočnih pohodov, stražarske službe, alarmiranja, urjenja v uporabi orožja (avtomatske puške, pištole), ori entacije, dela v timu, izvajanja ukazov, taktičnega usposabljanja oddelka (na pada, obrambe, gibanja posameznika in skupine, izdelovanja zaklonišč, maskiranja, izvidništva, praktičnega postopka), uporabe specialnega oklepnega vozila, vadbe splošne in specialne telesne pri pravljenosti. Inštruktorji se izme njujejo podnevi in ponoči. Kandidati so izpostavljeni zahtevnim vajam, da se jih privede do skrajnih meja fizičnih in psihičnih zmogljivosti. Poleg avtomatske puške in pištole ima kandidat na sebi čelado, zaščitni jopič ter druga zaščitna sredstva in opremo za preživetje, ki tehta 30 kg. To opremo ima na sebi tri četrtine delo vnega časa med usposabljanjem, pri izvajanju določenih vsebin pa celotna teža opre me preseže tudi 45 kg. Kandidati so izpostavljeni velikim fizičnim obremenitvam in pomanjkanju spanja. Usposabljanje poteka 24 ur dnevno, le s krajšimi počitki. V tej fazi ni izhodov z območja usposabljanja. Policisti SE na različnih tekmovanjih in usposabljanjih doma in v tujini uspešno zastopajo barve enote ter s tem dokazujejo svojo vrhunsko usposobljenost. Obletnico enote bomo obeležili 22. maja v Policijski akademiji v Ljubljani. Besedilo in foto: iz knjige Specialna enota, avtorja Matjaža Tomšiča letnik LXI/št. 1/2013 11

VArNOST<br />

AKTUALNO<br />

Najtežji del usposabljanja <strong>za</strong> pripadnika<br />

SE je na vrsti v <strong>za</strong>četku tretjega meseca, ko se<br />

izvede 14 dni dolgo intenzivno usposab ljanje<br />

v posebnih, terenskih delovnih razmerah, na<br />

udeležencem neznanem terenu. Zajema vsebine<br />

s področij tak tike, oborožitve s streljanjem,<br />

splošne in specialne telesne pripravljenosti,<br />

veščin preživetja ter uporabe delovne<br />

in varovalne opreme. Cilj intenzivnega urjenja<br />

je kandidate soočiti z življenjem na terenu v<br />

različnih časovnih, vremenskih in prostorskih<br />

razmerah, večdnevno odsotnostjo od doma,<br />

ne predvidljivim delovnim časom, nepredvidljivimi<br />

termini prehranjevanja in počitka.<br />

Usposabljanja so sestavljena iz dnevnih in<br />

nočnih pohodov, stražarske službe, alarmiranja,<br />

urjenja v uporabi orožja (avtomatske<br />

puške, pištole), ori entacije, dela v timu, izvajanja<br />

ukazov, taktičnega usposabljanja oddelka<br />

(na pada, obrambe, gibanja posameznika<br />

in skupine, iz<strong>delovanja</strong> <strong>za</strong>klonišč, maskiranja,<br />

izvidništva, praktičnega postopka), uporabe<br />

specialnega oklepnega vozila, vadbe splošne<br />

in specialne telesne pri pravljenosti. Inštruktorji<br />

se izme njujejo podnevi in ponoči. Kandidati so<br />

izpostavljeni <strong>za</strong>htevnim vajam, da se jih privede<br />

do skrajnih meja fizičnih in psihičnih zmogljivosti.<br />

Poleg avtomatske puške in pištole ima<br />

kandidat na sebi čelado, <strong>za</strong>ščitni jopič ter druga <strong>za</strong>ščitna sredstva<br />

in opremo <strong>za</strong> preživetje, ki tehta 30 kg. To opremo ima na sebi tri<br />

četrtine delo vnega časa med usposabljanjem, pri izvajanju določenih<br />

vsebin pa celotna teža opre me preseže tudi 45 kg. Kandidati<br />

so izpostavljeni velikim fizičnim obremenitvam in pomanjkanju<br />

spanja. Usposabljanje poteka 24 ur dnevno, le s krajšimi počitki. V<br />

tej fazi ni izhodov z območja usposabljanja.<br />

Policisti SE<br />

na različnih<br />

tekmovanjih in<br />

usposabljanjih<br />

doma in v tujini<br />

uspešno <strong>za</strong>stopajo<br />

barve <strong>enote</strong> ter s<br />

tem dokazujejo<br />

svojo vrhunsko<br />

usposobljenost.<br />

Ob<strong>let</strong>nico<br />

<strong>enote</strong> bomo<br />

obeležili 22.<br />

maja v Policijski<br />

akademiji v<br />

Ljubljani.<br />

Besedilo in foto: iz knjige<br />

Specialna enota, avtorja<br />

Matjaža Tomšiča<br />

<strong>let</strong>nik LXI/št. 1/2013<br />

11

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!