upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin<br />
Še močnejša povezanost je v letu 2007 obstajala med številom zaposlenih<br />
ter želenim dodatnim številom zaposlenih (Pearsonov koeficient korelacije<br />
je znašal 0,34). Na podlagi statističnih značilnosti lahko z 99 % gotovostjo<br />
trdimo, da so občine z več zaposlenimi za nemoteno opravljanje<br />
dela pogosteje zahtevale še dodatne zaposlitve kot tiste občine, ki so imele<br />
že v osnovi podpovprečno število zaposlenih. Tudi glede te korelacije se je<br />
situacija v letu 2012 spremenila, saj močnejše povezanosti med številom<br />
zaposlenih ter želenim dodatnim številom zaposlenih ni več zaznati (Pearsonov<br />
koeficient korelacije znaša -0,01); z več kot 96 % verjetnostjo lahko<br />
trdimo, da večina občin z nadpovprečnim številom zaposlenih ocenjuje,<br />
da je število zaposlenih zadostno za opravljanje lokalnih nalog.<br />
Glede na izobrazbeno strukturo je bilo leta 2007 v občinah največ zaposlenih<br />
z dokončano visoko šolo (59,5 %), s 23,3 % so sledile občine, ki<br />
imajo večinoma zaposlene uslužbence s končano srednjo šolo ter s 17,2 %<br />
občine, v katerih prevladujejo zaposleni z dokončano fakultetno izobrazbo,<br />
magisterijem ali doktoratom. V raziskavi iz 2012 je bila izobrazbena<br />
struktura nekoliko drugačna. Največji delež zaposlenih še vedno predstavljajo<br />
javni uslužbenci z dokončano visoko šolo (64,6 %), sledijo zaposleni,<br />
ki imajo dokončano vsaj fakulteto (27,1 %) in javni uslužbenci, ki imajo<br />
dokončano srednjo šolo (8,3 %). Vsekakor izobrazbena struktura kaže na<br />
relativno pomanjkanje visoko izobraženega kadra v občinskih upravah, ki<br />
bi bil kos izzivom razvoja lokalnega okolja ob zelo omejenih (predvsem<br />
finančnih) virih; po drugi strani pa lahko ugotovimo, da se je izobrazbena<br />
struktura v obdobju 2007 do 2012 izrazito izboljšala, saj je za desetino več<br />
javnih uslužbencev, ki imajo dokončano vsaj fakulteto in kar 15 % manj<br />
takšnih, ki imajo zgolj srednješolsko izobrazbo.<br />
Pridobivanje ustreznega kadra predstavlja za občinske uprave velik izziv.<br />
Direktorji občinskih uprav so lahko v tem kontekstu v raziskavi iz leta<br />
2007 izbirali med različnimi opcijami najpogostejših ovir pri pridobivanju<br />
ustreznega kadra, pri čemer so lahko izbrali več kot en odgovor. 55,9 %<br />
direktorjev občinskih uprav je tako menilo, da je problem pridobivanja<br />
kvalitetnih kadrov v občinah posledica nestimulativnega okolja v javnem<br />
sektorju (slabše plače, slabši sistem napredovanja in podobno), 20,3 % jih<br />
je poleg tega krivilo tudi slabo ponudbo kadra na trgu dela, 11,9 % vprašanih<br />
pa je dodalo še različne druge razloge. Na drugi strani pa je 24,6 %<br />
98
Change language